HTHUHIZ) ii0 ujfi'uimB	PNOM FMML1T TMi. MTHfflOBnB BY TKM V&f 07 NVOHi ft HIT. M RO XX «■ VOW UH1W W if TOK W. Y. B* M	hi	Oa Trmx X. B. BvrtaBOB, P. S. CM
WajvoSJ! atoradd dnevnik t Združenih državah. Valja aa eelo leto.........$C.M P«! 1*».......... Za New York ce]o leto .-. $7.00 Za inosemitvo eelo lato____$7.00	GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki		The largest Slovenian DaOj fat the United States. Issued every day except Sunday* and legal Holidays. Mr- 75,000 Readers. "Ml
TXLKPON: »87« OOKTLAKDT.	Entered mm Second Clasa Matter, September H, 1903, at tke Post Office at New York, N. Y„ vndar the Act of Congress of March 3, 1879.		TELEFON: 4687 CORTLANDT-
NO. 101. — ŠTEV. 101.	NEW YORK, SATURDAY, APRIL 30, 1921. — SOBOTA, 30. AP RILA, 1921. i	VOLUME XXIX. — LETNIK XXIX.	
ANGLEŠKI PREMOGARJI ZAVRNILI PONUDBO
ZAVRNILI SO PREDLOG ANGLEŠKE VLADE, KI JE HOTELA POMAGATI PRI VZDRŽANJU PLAČ TEKOM NADAJNIH ŠTI
RIH MESECEV.
London, Anglija, 2*v aprila. — Pr^moparji so danes zavrnili \ i;i<iiio ponudbo, da dovoli »lednja $50.000.000 za vdržanje sedanjih pla.' promojrarjev tekom naslednjih štirih meseeev in vsled te<ra so
podajanja, vsaj za trenutek, prekinjena. Do tejra sklepa se je prišlo na *e*tanku delegatov premogarjev, potem ko so slednji izvedeli za končni sklep vlade.
Vlada je šla daleč v upanju, da doseže mir v premogarski industriji. Lastniki rovov so že pristali v to, da se odpovedo vsakemu < < iitii dobiekov tekom naslednjih par meseeev in premoprarji so prisilili v to, da se zniža plačo vsakega delavea za dva šilinga na dan. Zaslužek v industriji tekom meseca mama pa je pokazal, da je treba p i are delavcev skrčiti za cele štiri šilinge na dan, čeprav bi se vsak zasluženi eent porabilo za plače.
Da pomaga premoparjem je vlada včeraj obljubila začasno subvencijo ali podporo, tako da bi znašalo skrčenje plače delavcev le tri nilinc«** in sixpence in danes je Sir Robert Home povišal ponudbo na koui-no svoto petd«set milijonov, vsled česar bi skrčenje plač tekom iua,ia mesi-ca znašj lo le tri šilinge, tekom junija tri šilinpre in sixpence, dor i m naj bi se preostali denar porabilo za povišanje plač ti kom mesecev julija in avgusta.
Edini pogoj, katerega je stavila vlada pri tem. je bil, da se pre-mogarji in lastniki rovov dogovore glede stalr^ega sistema delitve tiobirkov in plede plače, ki naj bi veljala vsaj za eno leto od konea avgusta naprej in katero naj bi se nato določilo le proti obvestilu treh mesecev.
IVi stavljenju te ponudbe je izjavil Sir Robert, da so lastniki rovov že privolili v princip delitve dobičkov, kar je opisal kot naj-\erji napredek v industrijalnih odnošajih v tej deželi ali kaki drugi. Potoin tejra se je napravilo standard plačo za delavce za prvo nalogo dobičkov industrije. Kapital naj bi nato dobil standard dobiček i»; če bi kaj preostalo, naj bi se na enakomeren način razdelilo med tlelavstvo in kapital.
V odgovor na ponudbo Sir Roberta je rekei Jlodges, da ne mo-iejo premogarji sprejeti večjega skrčenja kot 0110 dveh šilingov na dan ter zopet izjavil, da ne more biti zadovoljiva nobena uravnava, ki bi ne vključevala narodnega poola, to je skupnega sklada v namenu, «la se plačujejo enakomerne mezde po celi deželi v premogar-hki industriji.
Od sej«' trgovskega sveta so fcli zastopniki delavcev naravnost n i sestanek delegatov ptt mojrarjev ter vzeli s seboj celi govor Sir Roberta llorneja. Po razpravi, ki je trajala deset ur, se je na kratko objavilo, da je bila ponudba vlade zavrnjena.
Z trenutek ni bilo nič drugega kot nadaljevanje stavke do skraj nih meja. t^lasi se, da je vlada prepričana, da je šla do skrajnih meja s svojo ponudbo desetih milijonov funtov in da ne more še nadalje obtežiti davkoplačevalcev. Edino upanje obstoja sedaj v tem, da bodo nekateri zmernejši elementi med delavstvom počasi prišli do spoznavanja neizprosnih ekonomskih dejstev in da bodo rajše sprejeli ponudbo vlade kot pa stradali še naprej v svojem brezupnem boju.
Nekateri premogarji v Leicestershire rovih so se že vrnili na d«lo, a njih število j«' prt majhno in njih gibanje preveč lokalno, da bi ninjrlo imeti kak učinek na splošni položaj.
K lina razveseljiva stvar je bila novica, da s.* je najbrž odstranilo nevarnost železniške stavke. Železničarji, ki niso hoteli prevažati f.reniotra v Nottingham, so bili zopet sprejeti v službo po konferen-1 «i, ki ^e je vršila ined Sir Eric fieddesom in industrijalnim tajnikom N. 1'. R. in ena izmed velikih prilik za spor je bila s tem odstranjena.
Nepopravljiva škoda, ki znaša več milijonov funtov šterlingov, je bil,t povzročena na Škotskem. Vsled stavke premogarjev ter pre-( lavljcuja rovov ne bo nikdar več mogoče izeistiti petdes*^ rovov in številni nadaljni. kate»-r bo mogoče rešiti, bodo v nevarnem stanju tekom naslednjih mesecev. Lastniki rovov izjavljajo, da bo našlo le petdeset odstotkov premogarjev zopet dela, ko bodo rovi ot-vorjejii.
Denarna izplačila v jugoslovanskih kronah, lirah in avstrijskih kronah
se potom naše banke izvršujejo po nizki c*ni, zanesljivo in hitro. Včeraj so bile uaše cene sledeče:
JUGOSLAVIJA:
Itazpottilja na zadnje pošte in izplačuje "Kr. urad" in "Jadranski banka" v Ljubljani.
300 kron ---- $2.35	1,000 kron
400 kron ---- $3.10	5,000 kron
500 kron ---- $3.85	10,000 kron
poštni čekovni
.... $ 7.50 .... $37.25 .... $74.00
ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Jadranska banka"
v Trstu.
00 lir ---- $ 2.90	500 lir ____ $26.00
100 lir ----$ 5.40	1000 lir ____ $51.00
300 lir ---- $15.60
___NEMŠKA AVSTRIJA:
Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Adriatische Bank" na Dunaju.
1,000 nemiko-avitrijskih kron $ 3.05 5,000 nemiko-avstrijskih kron $ 14-00 10,000 nemško-avstri j skih kron $ 28.00 50,000 nemiko-avstrijikih kros $140.00
Vrednost denarju sedaj ni stalna, menja se večkrat nepričakovano; iz tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Mi računamo po ceni istega dne ko nam poslani denar dospe v roke.
Kot generalni zastopniki "Jadranske Banke" in njenih podružnic imamo zajamčene izvanredno ugodne pogoje, ki bodo vrlike koristi za one, ki sc že ali 6e bodo posluževali naše banke.
Denar nam je poslati najbolj po Domestic Money Order, ali pa po New York Bank Draft.
Ffiak Sakser State Bank
•2 Gtfiiitt flmt, Iff Y«k
Bemstorff je rekel v državnem zboru, da slabi kritiziranje vlade nemško diplomacijo.
OBLEKE ZA EVROPSKE SIROTE.
Par človekoljubnih Amerikancev je začelo z veliko agitacijo, da se napravi v Ameriki par nril,jono\ oblek za evropske sirote. Blago za obleke hočejo dobiti zastonj iz raznih predilnic in krojačnic. Obleke bodo sešite iz neštetih platnenih koščkov, katerih ni mo-oče več praktično uporabiti. Na sliki vidite dve deklici v takih oblekah. Vprašanje je le, če ne bo sešivanje malih koščkov in od-rezkov stalo več kot pa stane nova obleka v trsrovini. Človekoljubnost je lepa čednost, če jo človek izvaja s pravega stališča.
NAČRT FOGHA PRED NAJVIŠJIM SVETOM
Načrt maršala Focha za zasede-1 nje nemškega okraja čaka na odo-brenje najvišjega sveta.
London, Anjrlija. 29. aprila. — Kot kažejo vsa znamenja se no bo pričela francoska okupacija Ruhr okraja vx Nemčiji tako hitro kot se je pričakovalo. O posameznostih načrtov, katere je sestavil maršal Focha v družbi svojih podrejenih izvedencev se bo razpravljalo . jutri na seji najvi-šjega sveta, vendar p* je postalo-danes tukaj jasno, da se ne bn preje kot koncem naslednjega ted na pričelo s pohodom v najbopra-U jši premogovni in industrijalni okraj Nemčije.
O reparacijskih predlogih Nemčije se ne bo formalno razpravljalo na sobotnem sestanku najvišjega sveta, — kot se je izvedelo danes. Francoski ministrski predsednik Briand. ojačen v svoji opoziciji proti sprejemu nemških po-pojev vsled zaupnice, katero mu j« dala francoska poslanska zbornica ter splošnega razpoloženja v Franciji, je imel dogovorjen sestanek z mi*:ivtrskim predsednikom Llovd Gforgem takoj, ko je dospel di*ncs semkaj iz Pariza ter je bilo vrjetno, da se bo vršil tekom dneva neformalen sestanek zavezniških zastopnikov.
Poročila iz Berlina so kazala pripravljenost od strani nemške vlade, da stavi nove predloge mesto onih, ki so bili poslani v Washington, da se jih predloži od tam zaveznikom. Sestava teh novih predlogov naj bi bila odvisna od tozadevnih migljajev iz Washingr-tena. a dosedaj ni dospelo v Lon-
Predmeti, c katerih se bo razpravljajo na jutranjem sestanku, bodo bsegali francoske načrte za invazijo Ruhr okraja ter določe-nje meje med Poljsko in Ncmči-j'> v Gornji Šleziji. Poročilo glede izida ljudskega jrlasovanja v Šleziji se nahaja v rokah zavezniških glavarjev, a ni bilo dosedaj še objav'jeno.
Francija, Belgija in Anglija so baje trdne v sklepu, da ne sprejmejo nemških predlogov kot temelj za nova pogajanja. Za stališče Italije se še ne ve. vendar pa se je pri vseh prejšnjih sestankih takega značaja izkazalo, da je Italija vedno pripravljena pridružiti se politiki ostalih zaveznikov z o žiro m na Nemčijo. (Kaj pa če drugega, če se noče blamirati?)
Domnevalo se je, da je bilo vladi Združenih držav poslano for-malo povabilo, naj se vdeleži po
BERNSTORFF POZIVA NEMCE K EDINOSTI
Berlin, Nemčija, 29. aprila. — Kritiziranje poziva nemškega kabineta, naslovljenega na predsednika Hardinga glede reparacij skega vprašanja bo še nadalje osla bilo stališče nemške diplomacije v inozemstvu, — je izjavil grof Bernstorff, prejšnji nemški poslanik v Združenih državah, v svojem deviškem govoru v nemškem državnem zboru. Prejšni poslanik je strogo obsodil tozadevno debato ter se zavzel za vlado.
—	Demokratična stranka, kateri pripadam, — je rekel, — je z globokim obžalovanjem zasledovala razpravo, ki se je vršila včeraj in danes v tem parlamentu. V času, ko je domovina v velikih stiskah, ko smo ogroženi od največjih nasilnih odredb, se spuščamo v vroče strankarske debate, mesto da bi uveljavili narodno enotnost, ki bo edina v stanu odvrniti nevarnost, v kateri se nahajamo.
—	Združene države vodijo pred vsem ekonomski motivi v svojem postopanju z evropskimi problemi. Amerika gotovo nima interesa na tem, da bi videla Nemčijo razkosano ali pa oropano ozemlja, katero si sedaj želi zapadna Evropa. Po mojem mnenju bi bila napaka pričakovati dalekosež-no politično pomoč od Združenih držav. Sedanje vprašanje pa ni zgolj politično, temveč involvira tudi princip ustanovljenja solidarnosti interesov vseh narodov.
Dokaz za to je najti v položaju, v katerem se nahaja celi svet. Zdr. države so preobložene s surovinami. katere mi nujno potrebujemo. Misel solidarnosti med narodi pa involvira princip, da se vrše pogajanja na temelju enakosti. Nalaganje kazni, s katerimi se nam preti pomen ja toliko kot zopet no oživljenje vojnega stanja. Vspri-čo teh razmer se čutimo upravičenim poslati v svet poziv za ar-bitracijo in sicer v zadnji uri. V ta namen smo predlagali, da se da Združenim državam priliko širiti princip, za katerega se je zavzela sedanja administracija kot tudi vse prejšnje.
Tekom svojega govora je omenil prejšnji poslanik tudi ameriško pomožno delo, ki se vrši v Nemčiji.
Proti navadi drugih govornikov v državnem zboru je rabil grof
SOVJETI PONAREJAJO INOZEMSKE BANKOVCE
PONAREJANJE INOZEMSKIH BANKOVCEV SE VRŠI V VELIKEM OBSEGU TER SE PREPLAVLJA Ž NJIMI NEMČIJO, ANGLIJO IN ŠVEDSKO.
Berlin, Nemčija, 28. aprila. —Listi so priobčili nekatere izmed pripomb Lomova, načelnika ruskega ekonomskega državnega sov-jeta, glede trgovinske pogodbe, ki je bila pred kratkim sklenjena med Nemčijo in Rusijo. Lomov je rekel, da hoče Ru-ija takoj pričeti trgovino z Nemčijo, kajti trgovina z Amerik., napreduje le počasi in Nemčija je razentega edini narod na svetu, ki v resnici natančno pozna potrebe Rusije.
Pogodba med Nemčijo in Rusijo določa veliko število nemških konzulatov po celi Rusiji. Tem konzulatom bodo prideljeni trgovski departmenti, katerim se bo dovolilo direktno brezžično brzojavni« zvezo z Berlinom. Rusija jamči vsem nemškim priseljencem in drugim obiskovalcem absolutno varnost njih oseb in imetja ter tudi vsako lastnino in posest, pridobljeno v Rusiji. Trgovske p<»le pa jo mogoče vršiti le potom oficijelnih nemških konzularnih zastopnikov, omenjenih zgoraj, z ruskimi oblastmi, določenimi za poslovanje /. inozemei. Vse prodaje in nakupe Nemcev v Rusiji je treba prijaviti v Moskvo.
V zvezi s tem objavlja Deutsche Zeitung nismo nekeira nemškega državnega komisarja za javni red. na si ovij no na nebški zunanji urad. v katerem se obvešča slednjega o dejstvu, da je pričela sovjetska Rusija zopet preplavljati Nemčijo, Angliji; in švedsko » ponarejenimi bankovci teh dežel. Komisar dr. WcNmann pravi, da se
je storilo to z odobrenjem glavne finančne ; vtuviietc v Rusiji. _
Prebraševskija, ki je na tak način financiral za in jo boljševiško v>la-jo v Nemčiji.
Dr. Weismann je opozoril na dejstvo, da -o imeli nemški komunistični voditelji, aretirani takrat, velike množine popolnoma novih nemških bankovcev, katerih ni bilo mogoče zaslediti do nobenega nemškega vira. Pr«d kratkim so ajrenti W'eismanna ujrotovili. da imajo ruski zastopniki v Berlinu cele kovčege polne takih hankov-ce\^_in sicer povezane na način, ki ni običajen v Nemčiji. Dr. \Y<i>-smann je vsled tega naprosil zunanji urad, naj posveti tej zadev največjo pažnjo, kajti v nasprotnem slučaju bi s. lahko zgodilo, da bi nemški papirnati denar izgubil vsako veljavo.
FASISTI SO SE
ITALJANSXE LAŽI.
Boji med Hrvati in karbinerji. Italjanska vlada pravi, da bo kmalo napravila mir.
Rim, Italija, 29. aprila. — V KoHhl,;l sredo zvečer sc- se fašisti (naduti'j-laški narodnjaki) polastili Reke Do zob oboroženi so se pripeljal v mesto, zasedli mestno hišo t«*r
svetovanj, a efioijelni krojri mol- ^	, . ,
, , . . • i i-i t i i Bemstorff le deset minut za svoj
«-e <rlede tega, ee se je dobilo kaki	*
odgovor na to povabilo.
ATENTAT NA LETSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA.
Riga, Let ska. 29. aprila. — V bližini tega mesta je bil danes vprizorjen napad na letskega ministrskega predsednika Cllmana. Napadalci so vrgli pred njegov avtomobil bombo, ki je pa malo prepozno eksplodirala.
Policija nima dosedaj o storilcih še nobenega sledu.
SLANA ŠKODUJE PRIDELKOM
Washington, D. C., 29. aprila. Ponovni pojav slane v centralnih in iztočno centralnih državah je zelo škodovai zgodnjim pridelkom — je izjavil danes urad za oceno pridelkov v pregledu položaja v poljedelstvu.
Poročila, ki so prišla iz različ-
nih krajev, pa kažejo, da se bo don še ničesar, kar bi kazalo kak posejalo običajno površino s ko-
sklep vlade Združenih držav v tem pogledu. Smatralo se je za vrjetno, da bo administracija Pehrenbacha storila najmanj še
ruzo. Mrzlo vreme, ki se je pred kratkim pojavilo, je nekoliko oviralo rast ozimine, a izjrledi glede tega pridelka so še vedno zado-
en poskus, da prepreči vojaško j veljivi. Sejah je spomladanske zaseden je Ruhr okraja od strani I pšenice je skoro dovršeno vspričo Francozov.	splošno precej ugodnih razmer.
govor,
Dr. Walter Simons, minister za zunanje zade\e, je rekel, da si je na vse mogoče načine prizadeval seznaniti se z naziranjem nasprotnikov Nemčije, kar je imelo za posledico, da se je smatralo sedanji korak Nemčije za popolnoma časten sklep pokoriti-se arbitra-ciji glede odškodnine.
— Sporazum s Fraueijo glede reparacije je videti skoro nemo-
Važno za potnike.
Kdor teli ▼ bližnji bodočnosti potovati v stari kraj, naj se obrne na nas, da mu pošljemo vsa navodila, kako ja mogoča dobiti potni list.
Kdor že ima jugoslovanski ali ameriški potni list lahko potnjs kadar hoče.
Kdor pa spada ▼ is aort eno ozemlje, in želi potovati t staro domovino, mn ie vedno lahko pre-skrbimo pota! list, kadar prida t New York.
V vsakem odn m obrnite tt tvrdko:
run mim stati banx


Dni AQTIII DCVC Rim* Iialija' 29- aprila- ~ Be"
rULAolILl nt^L-,m<'1 »z Dalmacije, ki so dospeli
__v Pulj, poroi c jo o obžalovanja
t vrednih dogodkih, ki so se zavrnili tekom za-edenja Dalmacije od strani Srbov, (»lasi se. da je nekako 109 močno oboroženih Srbov in Hrvatov pridivjalo na olok uauu iiu. da napadejo ila iski konzuhit ter se trdi, da
, «• trpinčili Is.iljane, ki so še o*t;»-
Do zob oboroženi so se pripeljali k . .	- .	ti
1 1 J J. na otoku. \ rjrtno je, da bo ve<-
, mrtnih sluče-ev posledica tega proglasih diktaturo. Delavcem so,(livj;mj;! Ronznl jc ptl1 n
rekli, da se morajo pokoriti njiho-;tem ko je brzwjavil v Zadcr /a vim poveljem in se vrniti takoj p(#nu„x na delo. Kdor se ne bo temu poko-i c;r}(j ril, bo usmrčen.	Ldnje
Kmalo zatem je bila izdana na-f' slednja proklcmaeija v kateri je rečeno med drugim tudi sledeče-.
Izvanredna reška vlada izjavlja, da so volitve, ki so se vršile dne 24. aprila neveljavne. Pro-vizorična vlada torej ne obstaja več. Od današnjega dne naprej bo diktatura izvajala absolutne od redbe za ohranitev javnega miru. Fašisti so se pripeljali na motornih vozovih iz Trsta. Spremljalo jih je več starih D'Annunzijevih le-gionarjev.
Prebivalstvo mesta je večji del v svojih stanovanjih. Kljub faši-stovski proklamaciji se delavci nočejo vrniti na delo.
Časopisi so prenehali izhajati. Pristanišče je zapuščeno. ..Reka, 29. aprila. — Vroča eelo noč trajajoča bitka, se je vršila med Hrvati in karabinerji v bližini Reke. Na obeh straneh je bilo dosti mrtvih in ranjenih. Hrvati sr. izvabili karabinerje v zasedo in jih potem napadli. Ko so dobili zadnji ojaeenja, so se Hrvati umaknili.
Rim, Italija, 29. aprila. — Italjanska vlada bo storila vse po-tebno, da napravi mir na Reki.
V to svrho bo izdala naslednja povelja: Vsi *ujci morajo nemudoma zapustiti Reko; volitve, ki so se vršile zadnjo nedeljo, so neveljavne; vršile se bodo nove volitve pod nadzorstvom italjanske vlade. Italjanski uradniki bodo toliko časa ostali v mestu, dokler ne bo narodna skupščina opravila svojega dela.
n Hrvati so baje uničili dedove prejšnih beneških m rimskih dni. kajti porušili so najfinejrse spomenike starodav-mod njimi tudi leva sv. Marki-. na otoku Turrion'e. (To je ena izmed znanih italjanskih rac. ka-t< re >( -puš.' i v -vet. da se ga naščuva proti .Tutro«,lovanom. Hrvatje v Dalmaciji so imeli več kol petsto l r <"•;»-;• razbili vse spomenike rini-k • in pob ntar^ke ktiltn-re. a tega nUo storili ter je z«-lo dvomljivo, da bi se kaj takega lotili sedaj, ko so zopet arospodar-ji na >voji zemlji. Monda so razbili spomenike Italjani srmi, da I dtko naprtijo krivdo Jugoslovanom ter jih označijo pred svetom kot barbare. Italjanska zavrat-nost ne pozna nikakih meja.)
LEPE DIVTDENDE.
Berlin. Nemčija. 29. apt ila. — Hamburg Amerik." črta je plačala za leto 1919 in ]9l'0 os'-m procentov dividend.
Ravnatelji niso več izvolili Hugo Stinnesa. znanega nemškega finančnika, članom ravn;'teljske-ga sveta, ker družbi dela veliko kokureneo s tem, da je vstanovil novo črto med Nemčijo in Južno Ameriko.
3Z53i3gSg)g^lWSS serosa
SE2E531		1	iV'KHci	kV/^	
					
Ne odlašajte
ako nameravate naročiti vozni listek iz stare domovine za Vašo družino, sorodnika ali prijatelja. Pišite za cene in droga potrebna navodila na najstarejše in skuše-no slovensko bančno podjetje:
goč, vendar pa nisem še izgubil
upanja, da bodo sledila pogaja-'FRANK SAKSER STATE BANK nj«, temelječa na naših prodlogih.l	(potniški oddelek)
li
— je rekel dr, Simons.
82 Gortlandt Sk, New York, K, Y.

GLAS NARODA, 30. APR. 1921
"GLAS NARODA
ff
IHIVINIAN DAILY)
ILOVKHIO PUBLISHING OOMPAJTY
<• eorporetlonl
^HANK tAKSKN.
LOUH BENKDIK. T»
Mm« ef Srnini	ms af UM Cartaratlon and Addraaaaa af A»x raat ■■rou»a of Manhattan. Naw Vorfc	'v« Offldafai City. N. V.	
-Ol mm Hm M	•da" Iskala vsaki ten IzvmmM natell In pr	ssnlkav.	
Ca calo l*U ««lla In Canate Za ool (»ta Ca tmf- tata	te* aa A—salte Za Now York sa eol« M HJo sa sol lota ILM Za Inaasanstve ss eala M HM sa m« lota		ira HJO (TJM UM
	• LAfNAROOa (Voles of tli« Paaola) mm* ovorr ter 0x000« Sundays ate Moiltevob SnbocrlDtton rtarly t« M		* •
			
			
DovUl br*s podnta ■Uatf DO MOOAT tudi prali	s la oaabaoatl aa no prtobftujejo. D«nar mJ a« btaaoroU Order. Pri spremembi k reja nsroentkor prosimo, te 00 ni« btvnliaco natnam. te hltr«J* najdemo oaalo-mlk*.		»0-
	OUASNAROOA «1 acroot Borough of Manhattan. Hmm Vortu T*:eph on«: CertlanOt 1070	N. V	
			
10 odst. — Sam os t al o a društva, 2303 članov.
Te številke predstavljajo člane in društva po" vseh Združenih državah iu vsled tega morejo t služiti za podlago nadaljnega izraeu-r.jenja. Ako je 33 odstotkov društev dalo 32,004 članov, bi dosledno
—	da so vsa društva obvestila o številu članov v njihovem društvu
—	število organiziranih Jugoslovanov, ki so se vpisali v Ameriški Rdeči Križ, znašal (predpostavivsi isto razmerje) lepo število 97,000 članov, oziroma 50 od trto organiziranih Jugoslovanov.
Glede Slovencev samih bi to število potemtakem znašalo okoli 34,000 članov.
Ni vzroka dvomiti, da je isto razmerje obstojalo tudi med neorganiziranimi Jugoslovani, in radi tega moremo mirne duše trditi, da je preko 250.000 Jugcnlovanov v članstvu Ameriškega Rdečega Križa.
Imparij ali Liga?|
Ministrski predsedniki angleških dominijev se bodo sestali me-wca junija v Londonu kot cesarski kabinet, da razpravljajo o zade-\uh angleškega imperija. Na površje bo prišlo veliko število vpra-£urj. vključno odnošaje med južr.o-paeifienimi državami ter Japonsko. a glavno vprašanje bo to. da se določi, kaj je pravzaprav an-frteški ;mperij ali kaj naj pravzaprav postaire ali bo v bodočnosti. — Sve< i vojna ni imela pričakovanega rezultata, da bi namreč tes-jej, rojila kupa j organizem imperija. Nasprotno je vojna vzbudila v ( i.nadi. Avstraliji, Novi Zelandiji in Južni Afriki čut neodvisnosti ter zaupanja v sam«'«ra sebe. obenem s sentimentalno lojalnostjo napram domači dežel* ter centralnemu prestolu.
Morda i«i nobenega Angleža v številnih kolonijah, ki bi hotel odpasti ali odločiti se od Anglije ali izgubiti slik z ono tradicijo, ki je stala toliko junaške krvi ter proizvedla tako možato in zrelo
Dopisi
Herminie, Pa.
Velika slovenska naselbina je tukaj, ali od nas je le malo poročil. Menda je vzrok, ker delamo te po dva dni na teden in smo vsi
pise in poročila iz raznih naselbin, bi g-otovo mislili, da tukaj in v bližnji okolici ni nobenega Slovenca, ker se namreč od tukaj nihče ne oglasi. Toda resnici na Iju-
nekako otožni postali ter čakamo bo moram povedati, da jih je še na boljše. Zaposleni smo v premo-' precej.
gorovu. Nadalje ne bom poročal, ker vidim iz več dopisov, da je povsod enako.
V politične reči se ne bom vtikal. ker sem s«1 preveč v nizki šoli učil. M oixl a bi mi kdo posegel v besedo.
Tukaj nas je tudi nekaj fantov, ki smo že main bolj v letih, izaio ne dobimo naših vrst cvetk. Pa ne maramo nič in pojemo kot ptiči.
Kakor po drugih naselbinah, tudi tukaj z delom ni nič prtida. V premogorovu delamo vsak dan, a zaslužimo po dva do tri dolarje. Ta konrpanija stoji trdno na stališču, da je ona gospodar, delavec pa poslušni hlapec.
•S]»omlad je zopet prišla in gor-ko solnee krepko ogreva slovenska dekleta. Ogrelo je tudi že nekaj fantov, ki bodo v kratkem skočili v zakonski jarem. Želim
Vsak dopisnik pozdravi Petra jim na ^ koncih hl krajTll) d
Zgago, tako tudi jaz. Naj mi pošlje eno svojo knjigo, ker vem, da mi bo razširila usta še bolj kot
1 ••ilturo in civilizacijo Nr drugi strani pa tudi noče noben kolonijal- jih imam.
ni Anglež sprejemati nobenih povelj od ministrskega predsednika ali parlamentarne večine v Londonu. Ena izmed tradicij, katere najbolj spoštuje kolonijalni Anglež, je trdna vera v pravice krajevnih \1ad p rot i centralni ali centralistični vladi. KHonijalni Anglež bo potegnil magični krog okoli sebe ter se postavil po robu vsakemu cesarskemu biriču, ki bi skušal stopiti preko te frte. V tem oziru je kolonijalni Anglež povsem sličen svojemu irskemu bratu.
Položaj, kot obstoja sedaj, je tak, da bo slaro cesarstvo zavzemalo bolj in bolj obliko federacije.	bo načrt svetovne lige na-
il koncu pozdravim vse čitate-1 je in č:.tatcljice tega lista.
J os. Celi k. Box G7.
bi bili srečni in zadovoljni.
Naročnik.
Pecks Bun, Hall, W. Va.
Po treh in pol letili liočem zopet naznaniti javnosti, da še živimo, čeprav nam naši mogotci želijo le smrt in pogin. Ob času vojne so nas hoteli ugonobiti z delom — s
Steelton, Pa.
Delavske razmere so tukaj prav slabe. Tukajšnja Bethlehem Steel l^1"' da so na* Vonjali in silili Co. obratuje sedaj komaj 25 pro- delatl uoč 111 dan- Seveda, to je šlo centov. Plačo so nam znižali že 16. za uJUl korist- ^ M ->e kdo-
no resnienc rak-rane na telesu angleškega imperija in augleške civilizacije.
Peter Zgaga
SPOMUkDKZ MISLI.
V svojem slavnem delu, "Zapiski z mrtvašnice*', opisuje Dostojevski mulo. ki je bila celo življenje v sibirskih rudnikih. Ta mula je bila stepa od rojstva. Nikdar ni videla narave, nikdar ne božjega solnca in izza svojega rojstva ni bila nikdar na površini zemlje.
Toda mula je čutila spomlad. Ko je začelo brsteti drevje, ko se je na livadah poiavilo prvo zelenje, je v mul', globoko pod zemljo, nekaj zavrelo. Živahnejša je postala, strigla z višesi in hrepenela po nečem, kar ji je Stvarnik po svojih postavah določil.
Dostojevskijeva slepa mula se je vsako leto prerodila, zakaj bi se pa mi ne .'
*	o *
Ali je torej^kaj čudnega, če bo v teh majskih dneh izdalo mrtvo JRZ svoj ferman in poziv na ko-lekto, da si z nadaljnim miljon-dolarskim fondom kupi Voronovo opičjo železo ter se tako ohrani
pri življenju?
*	* *
Ali bo mor«la kdo prepsenečen. če bo slišal, da elevelandski hudournik znova agitira za Slo\ eusko Narodno Zvezo?
# .
Ali bo kdo zameril patru Skazi, če bo razpisal meseca maja novo kolekto ?
* * * . Maj.
Jutri je prvi maj: mesec ljubezni, mesec bolezni,
katero sem zdavnaj prestal.
Časov ne bo nazaj...
Daleč v daljavi
so časi jokavi,
so časi ljubezni,
in časi bolezni.
No, da mi še sinejo kdaj,
odmerjenih let pol bi dal.
SugoBlmiausUa
Ustanovljena L 1898
2Catui. 3rtiturta
lrJtoroorirana L 1900 1
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
fiM
Pr**in_dnlk: RUDOLF PEB.OAH, »33 K l85tb Podpredsednik: L_UIS BAi-AST. Box 10«. Pearl Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elj, Minn. BlajcaJnlk: OKO. L. BKOZICH, Ely, Minn. Blagajn'* neizplačanih unrtnln: JOHN MOTEBN. W. Duluth, Minn.
S L, Cleveland, Avenne, Lorain.
O. O.
«24 N. 2nd At«.,
Vrfcovml airara'H:
843 EL O lilo St_ N. S., Pittaburjn, Pa.
Or. JOB. .». GHAHEK,
Nadraral
MAX KEKŽlSNIK, Box 872, ten* Sprint Wyo. MdHv.R MLADIC, 2603 So. Lawndais A-e.. »"hleafo. III FRANK SKRABEC. 4822 Washington St., Dczt-er, Colo.
Porotni odbor:
LRONARD SLABOr,NIK, Box 480, Ely. M'*?n. •iRECiOR J. PORENTA. Box 17«. Rlaek Diamond. Wuh. FRANK ZURICH, «217 St. Clair A re., Cievolan<\ O.
ZdnderaiNl
VALENTIN P1RC. 31» Meadow Ave.. Roccdale. JoUet, HL PAULINE ERMENC. 53» — 3rd Street. Ia Nolle, 1U. JUMP STERLE, 404 R Mem Avenne, Pueblo. Colo. ANTON CELARC. 70« Market Street. Wtu^egan. IlL - Jednotlno nradno glasilo: .'GLAS NARODA", c-=-•
Vse stvari, tikajoče se nrndnih zadev ka^or tndl denarno pcftllja-rvo naj se »ofilljajo na glavnega tajnika. Vse pritHEbe naj se pottlja na predsednika porotnega odbora. Proteje za sprejem novih članov in bolniAks spričevala naj se pošilja na vrhovnega sdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča rsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor 2ell postati član t« organizacije, naj se iglast tajnika bljtinega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih dndtev se pa obrnite na gL tajnika. Novo društvo se lahko vatenovl a 8-Člani ali članlcamL
Iz Slovenije.
Predstava v Domžalah.	stvu /a poljedelstvo, da ga odobri.
V Domžalah je sedaj živo. Vee- Manjša jezera bodo smela odslej krat se priredi kaka predstava, izkoriši-evati oln-ine. v katerih le-katerih se občinstvo pridno vdele- že ta jezera. Majhne reke in po-je. Na velikonočni pondeljek je toki pa !■>? p re] niste v izkoriščanje priredilo izobraževalno in podpor- lastnikom. Občine ob morju lahko no društvo "lieu Ilur", pripo- prosto ribarijo «>n<> miljo od obale, vedno igro v !> dejanjih iz Kri nt u- ostalo morje pripade državi, sovih raw. Igra se je dobro ob-
Koliko naših ljudi je v članstva Amer. Rdečega Križa?
Vsako leto nabira Ameriški Rdeči Križ članarino svojih starih elanov in vpisuje nove. Poslednji članski poziv se je izvršil minulega novembra za leto 1921. Zato bo od občnega interesa, da se se-zna, koliko Slovencev, Srbov in Hrvatov je pr/stopilo odnosno ponovilo svojo članarino v tej največji narodni ameriški ustanovi.
Jugio-Uovanski oddelek inojezične informacijske -službe Ameriškega Rdečega Križa je vodil publieiteto in interesiral predstavni-
nesla, vdeleaba je bila velika. I
Meseea maja so neštevilne zaroke, poroke in tudi kak krst je vmes. Taki krsti so imeli svoje približne začetke v zadnjem maju.
Kdor maja seje.
sv. Petra.
Dne 18. aprila se je smrtno po-	Ko srno pa vse to pre-
ne&reeil John Mavrctie, star 20 s"tah> so liaPch zoiK>t d™S® stru" let, vojak Strica Sama v Camp lie' katere Poročajo še več sla-
Jackson, Sonth Carolma. Nesreča be^a nied na^Ilul mtaiul- Del° so se je pi-ipetila. ko je pomagal pol- ,Iam **«eh ter nas hočejo uničiti niti 8palČni top. Pokojnik je šel m '^rabiU za %-sako ceno, oziro-prostovoljno k vojakom pred le- ma na"s «P»viti popolnoma pod
lom dni ter je bil prideljen k Bat- svoJ° Pet(>- Tako se mi zdl' da	. . ,
terv K. 4Uh Regiment, Coast Ar- swt	ra^ia P° starem| mora januarja zeti.
tillery Corps. Soirth Carolina. Nje- Pre^)VorU: Velike ribt> žr(3 male Kdor ce umetl to' I,aj gov i telesni ostanki »o bili pripe- r,he- da w s tem branijo m živijo, ijani na*dom njegovih staršev in Zato bl priporočal sobratom po dne 2:J. ai>rila je bil pokopan ob cch Ameriki, da se organiziramo obilni vdeležbi na Calvary poko- in stojimo složni in trdni kakor
pafLšeu v Han-Lsburgu, Pa. Nje- Zld' ker lc v Je nioe--govi sotovariši vojaki so mu pri Glede dela ne morem nič poru-odprteni grobu izstrelili salvo v fati. ker se ni zavrtelo nobeno ko-
Ptiee selivke,
to je divje jitrsi in race so se v noči 27. marca vračale z glasnim vike,u čez Ljubljano z juga in letele v jatah proti hrvatskim in slavonskim močvirjem, kjer ostalo pozne jeseni.
in organizacij za stvar, s posebnim ciljem da do- zadnj. pozdrav Pokojuik zapUjSea 1« že Mri mesece in tudi se me
ke naših društev
/na, koliko število njihovih članov se je vpisalo v Ameriški Rdečil^kaj	TnasterfveS brartov in ne vemo, kdaj se bo zopet zavr-
sester ter več sorodnikov. Pokoj- telo". Ako se pa kaj izpremeni, niku večni mir in pokoj, užalje-.bom že poročal o pravem času,
Križ. V svrho tega se je ta urad dopisoval z 2074 društvi.
Vrhu tega je i*ti urad pošiljal našim navinam dopise iu član-i:v o delovanju Ameriškega R^lečega Križa in njegovih načrtih za bodočnost. Jugoslovansko novinstvo se je v tem pogledu jako pohvalno i/, kazal o in obelodanilo ob tej priliki 129 člankov z 69,450 besedami, ki jih je ta urad razposlal, ne da bi spominjali velikega šte-v i I a orginalnih člankov, spisanih od urednikov listov, komeutira-jočih Ameriški Rdeči Križ.
V kljub ponovnih prošenj, mnogo zastopnikov društvenih odbor-itikov ni smatralo vrednim odgovoriti, koliko število članov v njiho-\em društvu je pristopilo k Ameriškemu Rdečemu Križu. Vendarle moramo z zahvidnostjo povdarjati, da so dobljene informacije za-dostine za dokaz, da so se ameriški Jugoslovani v velikem številu odzvali vabilu Amerišk >ga Rdečega Križa in s tem pokazali, da zuajo < < niti delovanje Ameriškega Rdečega Križa tukaj in v njihovem rodnem kraju.
Slovenskih društev je 1042. od katerih je J93 (37.7 odstotkov) odgovorilo, naznanjajoč, da je 11.607 oseb pristopilo k Ameriškemu
Rdečemu Križu.
Hrvatskih društev je 634, od katerih je 193 (30.5 odstotkov)-odgovorilo, : aznajajoč, da je 11,607 oseb pristoilo k Ameriškemu
Rdečemu Križu.
Srbskih društev je 398. od katerih je 123 131 odstotkov) obve-siilo o številu vpisanih članov A. R. K. nam-eč, 7608.
Skupaj torej, od 2074 društev je odgovorilo 709. t. j. 33 od sto, l,i so bvestila, da je 32,004 članov pristopilo k Ameriškemu Rdečemu
Križu.
Da t>e vidi. kako so se pojedine organizacije odzvale, prinašamo tu odstotek društev; ki so odgovorila, ime organizacije in število pri-ju vi jenih članov.
58 odst. — lirvateskr Zveza na Pacifiku, 396 članov.
55 odst. — Jugoslovanska Podporna Zveza 'Sloga", 140 članov. 47 odst. — Slovenska Svobodomiselna Podp Zveza, 904 članov.
47 odst, — Srpski Savez *'Sloboda", 789 članov.
42 o<lst, — Jugoslovanska Katoliška Jednota. 2231 članov.
58 odst. — Hrvatska Zveza na Picifiku. 396 članov.
fW odst. — Zapadna Slovenska Zveza, 228 članov.
;N odst. — Slovenska Narodna Podporna Jednota, 3717 članov.
36 odst. — Srpski Pravoslavni Savez "Srbjbran", 2054 članov.
36 odst. — Srpska Narodna Odbrana. 1516 članov.
34 odst. — Narodna Hrvatska Zajednica, 7406 članov.
32 odst. — Slovenska Delavska Podporna Zveza. 1711 elanov.
30 odst. — Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota, 2847 članov.
30 odst. — Slovensko-Hrvatska Zveza, 67 članov.
26 odst. — Savez Siedinjenih Srba "Sloga* . 3182 članov.
25 odst. — Hrvatska Zajednica llinois, 1683 elanov.
n i m sta rišem in sorodnikom pa ua- ako bi kateri rojak želel priti sem še sožalje.	jdelat.
Sta rišem Martin Žlogar je umrlj Tudi o društvih nimam kaj po-1 litini sinček Tonv za srčno bo- ročati, ker tukaj sploh ni liobene-lezirijo. Starišean naše sožalje. |ga. Najbližnja prilika za pristo-V naši slovenski cerkvi bo sv. piti k slovenskemu društvu je od
misijo« od 12. do 19. junija.
Pozdrav vsem rojakom in rojakinjam sirom Amerike.
Antho-nv L. Hren.
Pleasant Unity, Pa.
Ako bi se rojaki in čitaitelji ši-rom Amerike ozirali samo na do-
tukaj sto milj.
Sedaj želim najboljšo bodočnost organiziranim rojakom in rojakinjam sirom Amerike, tebi list pa obilo naročnikov.
Edward l^eban, R. 2, Box 17, Hall, W. Va.
Jugoslavia irredenta.
Zakaj jih šteti? Saj pride prej kot človek se nadeje.
dni preštejc.
Majska pesem.
Pisan travnik, rože rdeče,
v zraku se škrjanec meče, polne ustnice na smeh — k vragu jrreh!
Grenkosladke misli.
Samotni park ... Bolj jasen mesečini.
Vojna posojila in nabava novih zvonov.
Zdaj se je začelo po deželi v glavah naših kmetov pošteno jasniti. Duhovniki so pričeli na cerkvene UrJ' ključarje, ti pa na svoje župljane	Xat sukenj obsojen.
pritiskati da bi darovali za nove Liwp F,.rdinaild K^ter je v no-zvunove. Kmetje pa pravijo: Naj- (K, ;M) na januarja ukradel prej ste nam iztisnili iz »puv pre- ,vanu ^učku v Ljubljani suknjič, možen je za vojna posojila, potem vredt,M lim K v od :n. ja.
ste brez odpora pustili pobrati vse zvonove za judovske fabri-kante, nazadnje ste pa še ves denar za naše zvonove vtaknili v vojna posojila. Zdaj pa ]>Iačajte sami nove zvonove, ker ste vse zapravili!
miarja na 1. februarja pa Alojziju Zidarju gotovine 1000 K. Deželno sodišče je prisodilo te dni Fislni šest mesci-cv težke ječe.
MELJONARSKI HOBO.
Ureditev ribarstva v državi. * Chicago. III., 29. aprila. — J. Komisija, ki izdeluje narodbo K:uls lio\v. znan kot li hobo-miljo-o ribolovu, je končala svoje delo «>ar" jc bil danes navzoč tukaj s in izročila načrt naredbe miiiistr- svojim štabom na "mednarodni
—------konferenci nezaposlenih". Ta
volji. Tržaški in istrski Italjauaši konferenca Lo trajala dva dni in hočejo skupen volilni okraj, glede v nedeljo se namerava vprizoriti Goriške hi Kranjske pa se je v <io- veliko demonstracijo nezaposle-nei razvnelo obsežno delovanje za pjh kot če vanj solnee vso svetlobo.pridruženje k videmski provinci. ____
H-ie-	furlanska akcijska skupina hoče LISTNICA UREDNIŠTVA
Po tihem parku romajo spomini, razviti tozadevno najširšo agita- i«.rank Dacar> HoUoway Ohio — njo, ki jo ze davno zemlja i njo, m s0 že poslani vladi v Rim \'.,si„v slede«- Russkv
nt
JO ze d,.Mio	" - — i—ua.t mu, > mm A as len- je sledeči-. Russkv Golos
m Trst protesti rti ostro žigosanje PnhJ^hing Co.. 64 E 7th Št New eina. da se izpostavlja Gorica ju- y(>rk, N. V.
A včasih, včasih vendar me ob- Slovenski nevarnosti. Tržaški in ' ' '__
goriški Italjauaši vidijo v svojih načrtih onemogočen je izvolitve jugorlovenskih poslancev, vladna razdelitev okrajev pa hi mordj* dala Julijski Benečiji tudi jugo-sl o venske poslance. Tega
krije ...
isce,
ko sam seboj sem, vase ves zaprt, ko mi ves svet smrdljivo je gno-jtsce.
ko mi že v grlo sili žejna smrt.
V steklenobisernem poloblačilu vsa krasna se skos vr^ta pri-
smehlja; ^sc čare vidim v njenem jasnem krilu.
"Ne oojte se njih, kateri umore	Slovenska predstava.
telo___"	i V Ajdovščini je priredil drama-
Iz velikonočnega uvodnika v tični krožek iz Gorice predstavo tržaški "Bdinosti" posnemamo: Meškove drame ' Mati". Igra je Tedaj si znova duša duška da. Kristus je pokazal vsem narodom, uspela dobro. Vdeležba ogromna, da je trpljenje in preganjanje)
največje gibalo življenja, temelj	Usodni listki,
napredka, ]>odlaga velikih uspe-1
Prisrčno vzamem ročje,
Velika ameriška bolezen.
Zaprtje jc ena največjih ame-,„ i *.*	.. . ,. ,.pu ne riških bolezni. Njeni vzroki so
Xi^rKX,	Ve„k„	„i-
italjansko vlado.
njimi
111 trost našega življenja, ki nam ne dopusti časa za malico ali kosilo, ueredilna hrana, ledene pijače in drugi vzroki so odgovorni za to 1 * *	na-
_ ■ .	1 ,	-	'ir\'» «|ji|t-i tatvif /.umtllll f.il Tt) DO-
v svoje jo na-( '»iiihuil požar v hlevu narodnjaka |t
Lovrencina. l"i>raviceu
Aneksijo so proslavljali
Italjani
Italjani v Medolmu pri Puliu Na <> i i •	i i ^
- . ,	n"JU- , najbolj navadno bolezen m
t Uiit nrvatstva se domact narod - i i	ir- -	.
,	t . 7.. niM-v	s'h «lni . Mi imamo pa tudi v
slavlja ni vdelezil. Zvečer ie iz- ki	-i i -i	i
, ,	. ' .	lA nko ameriško zdravilo za *o bi
! Antona
Na dan aneksijske proslave je poljubov sladkih nikdar konca ni.>11111 je. da so zažgali renegati. —
ezen. Imenuje se Trinerjevo Grenko. \'ino izčisti črevesje ter
1	1 - . -	v 1 1	t^ -	»	t	• *	. -- p v 1 ••	..........CJI istočasno utrdi. Vrne tek tei-
. hov, pretlpogoj trajnih zmag. Zgo- lnlo vse Pri m or je preplavljeno z In meni, starcu, gre vse na otročje. | Aneksijo so proslavljali fašisti tu- pomaga juebavi Z zaupni em
jdovina nam kaže., da je v clove- belimh modrimi in rdečimi listki, ko stisnem k sebi te, galonca ti!.^i v Ližnjanu ter razobesili na	p.rsiužuiete tudi ' ri'ne
škem življenju in nehanju tudi ki so zbog svojega besedila zbodli j-----j cerkvi laško trobojuico. Drugi ~ire|,'av; Havoboli'i nervozn-'sti
najmanjši resaiični uspeli spojen Italjane v dno srca. Slovensko se prni |m> svobodi. Grozno mesarsko zjutraj je trobojniea izginila ,vr	boleznih' k5 so v zv zi
s trudonf in bolečino. Kdor izbe- je glasilo; "Nočemo vašega, vr- klanje se pripravlja. Aneksi ja	jo potem našli nekje raztr- želodčnimi „0,-^1; m
gava trpljenje, se odreka uspe-nite nam naše! Aneksija Bosne je kriči po maščevanju!" — Faši-J?3"" v drobne kosce. Fašisti so (lin VKO ZJt<iost;mo' n;1j;m ttt\.
hom, kdor ne zadene križa na »vo- pokopala Avstrijo. anek.sija Pri- stovsko glasilo "H Popolo di zahtevali, da se zastava iziiova l|J|nu|..n'n,	-„	_____ •
t	1	. ,	. ...... T	.	...	.	, .	.	JI lllilK I 111. I >I'M f{. ll' rZTHCIlIPlIJ«1-
ja ramena, se octpove vsemu, kar morja bo smrt Italije! -ItaIjan-( I ne-te je posvetilo listkom cel razobesi, »-e ne. za~žgojo celo vas. vsebina je vrednega in dragocenega v elo- «ko besedilo pa se je glasilo: uvodnik, najlepši dokaz, da so a s*. Lržnjanci ki juh temu niso po- vnwt
korili. Caist! — Ravno tako se ane-
veškem življenju, t'im večje trp- "Vrnite nam naše zemlje, druga- storili svojo dolžnost. 1 jen je radi pravice, tem sijajnejša če si jih vzamemo!" Drugi listki I je končna zmaga. Ne bojte se so nosili tudi v italjanščlni slede- Italjanska gonja proti raxdelitvi Hrvati v Voloski-Opatiji. Niti.šol-njih. kateri umore telo, duše pa če besedilo: "Z današnjim dnem,volilnih okrajev v Julijald Bene- ski otroci niso prišli, ne morejo umoriti! Ne trepetajte je postavljen temelj jugoslovan-	čijl
pred ljuduiL ki so umrljivi iu ni- ski domovini. Rapallska pogodba| Volilna ločitev med Trstom in majo pravice na svoji strani! Dvi- ni za nas drugo, kot cunja nerza- Istro zelo razgiba Italjanaše. gnite zastavo pravice kviaku! konitega papirja. Rop jwgoslo-Praviee vam nihče ne more vzeti, vanskega ozemlja pomeni začetek če je sami ne zavržete. Norite, nove vojne med Italijo in Jugo-
m prvovrstna k'ko-
rrli Tri»»er;ev:h zdravil ie »rantira**H. PosWuS't'te Tri-"---.	jevo Angelica Grenko Toniko. Tri-
nerjev Mirilef* Kaši i«. Trinet-'c-t.ioiir.e-t ali Tri'»eei#»" Aut'«u"-
1
r:n — in uspehi vas bodo r*iz'*"-selili. Vaš lekarnar ali
Pripravljajo se za veliko akcijo,'doedaj preko 16.000 lir.	^ zdravil ima v a t* zdravil , v
da se objavljena razdelitev volil-1	• 7i»!o?>. — Joseph Triner
Za narodnoobrambni sklad
i>ovodoni aneksije se je nabralo
jnih okrajev iz premeni za Trst in j Narodni dom panv. Chicago. Tli. fNewvorski 19 odut. — .Jugoslovansko Republičansko Združenje, 496 elanov. bratje, križ z veseljem, kajti po slavijo. Naša, glava se vpogibaj Utro kakor tudi za Goriško in r Buzetu je na prr»daj. T pati je. zastopnik : ^40 East 71 Street ) 10 odst, — Mlada Narodua Hrvatska Zajednica, 43 članov. vsaki Gol got i pride vstajenje.... pred premočjo, toda naše srce ko-1 kranjski del povsem po njihovi da kupi poslopje naš človek. '	_
' -v:;-. T.;.- - '	' 7 :

^Efer •^■.^■-.fr

■^raBssssEHp*
GLAS NAHODA, 80. APR. 1921
N
e g u.
Spisal Ksavcr Meško (Nadalje ran je.)
II.
♦ T "soda se je bližala. Pač sem slutil in čulil, <ia preži na me, pa sem bi zaklapljal oči, da je ne bi vi; del. Plazila ae u;i je tik za petami, niti posebno oprezno ne. Pa sem hi tiščal ušesa, da ne bi slikal njenega bolj in bolj se bližajočega koraka.
Ves december je bil poln nemira. Nekaj težkega, morečega je ležalo nad nami, d asi smo se trudili, da bi bili svoje svdbode veseli, kakor tii»te prve l«*pe novem-bersike dni po razpadu Avstrije. Pa smo videli, da se gode povsod razne napake, tudi nepotrebne, in se nismo več mogLi radoatiti. Na-vrh smo videli sovraštvo nasprotnikov in kako se pripravljajo; pri naših oblastih pa smo, ko suio o-pozarjaii in svarili, našli gluha u-šesa, č«»š: "Nemci so premagani, saj nam nič ne smejo", ali: "Poslali bomo četo naših fantov, vržejo ducat granat proti Beljaku, pa bo mir."
Mi,.ki smo puznali Nemce bolje, ki smo videli in vedeli, kako šun-tajo zlasti begunci z Zilje, smo mislili drugače. Mislili, a storiti nismo ničesar mogli.
Tako smo čakali. Polni vznemirjenj so bili tisti dnevi, noči polne sluten j. Na mojo glavo sšo razpi-
Dieselmotor.
.. J . . i tuja roka, to se najbrze ne do- dela parni stroj, se razvidi iz te-r gf»sto padajo- »	....	J	I , .	.	.
n.;«iii .... k,J'zene nikoli.	da je na primer parni stroj s
Dr. ing. Rudolf Diesel ni bil po-
V noči od 28. na 29. septembra dim. ki ga vdihavajo milijoni pro-leta 1913, kakor je časopisje poro- lctarskih pljuč.
—	v takem vremenu. In mogoče, čalo, je ponebrečil izumitelj Die-j Od toplote, ki jo rabimo za par-da niti ni tako nevarno." — "Pa'sclmotorja dr. ing. Rudolf Diesel ni stroj, se izpuhi 90 odstotkov in grem doli k Dravskemu mo.stu po^iz Monakovega; ponesrečil je, ko le 10 odstotkov se je more izrabi-gleoat, ali res gredo čez most, ali se je prepeljat nap arniku 4'Dres- ti kot gonilna sila; pri manjših ga imajo že zasedenega. Ce je ne-jden" iz Antwerpna na Angleško.'parnih strojih se pa izrabi eelo varnost, vam pridem naznanit."Padel je v vodo, a na kak način,'stamo 6 do 3 odstotkov proizva-
rosim. A bodite oprezni, da še^e danes ni pojasnjeno. Ali je na- jane toplote. Le pri večjih parnih
a>. lil* zajamejo. • Brez skrbi. pravji samomor ali ga je kdo vr-'strojih se doseže do 15 odstotkov ltil sem vojak!"	I ,	m , , .	- I	. . ••
Igel v morj?. Teden dni pozneje energije; ti s.) pa le stroji pri pa-
Svetil nem gospodu čez stopnice t lo na ohali uašH ribičii Kdo» obrodil,. ki imajo po 1000 n več
doli do hwnih vrat. Stal sem tauil •	,	.. i • , ••	i	i
- -	i j ,	, . Je vzrok njegove smrti, sam ah konjskih sil. Kako neenakomerno
nekaj easa m gledal za njun, da je	V	f
izginil v noči in v
čem dežju. Nisem mislil, da se l>o-
va videla šele po mnogih mesecih.
Zaklenil sem vrata, šel nazaj v,litik> vcndar Je bil P°voil re*
sob
di„ _______
pri mizi dobrih deset minut, kar na hišna vrata glasno premislimo vse dogodke, pridemo in odločno potrka.	j<io zaključka, da so njegove iz
"To jih imaš. zdaj so pa tu- ra^dbe pospešile svetovno vojno, kaj!" sem pomislil ]>ovseui mirno Diesel je bil človek, ki je eel in-
—	čemu se vznemirjati, če je uso-'dustrijalni svet preosnoval. Die-da že iztegnila roko po tebi in ji sel je s svojimi iznajdbami angle-
tak ne moreš uiti!	-§ke industrijee prepodil iz evrop-
Da mi ne bi trebalo dvigati ro-'skega industrijskega trga in jih
St!?,n" 113 hodllik m odPrem nadomestil z nemškimi- Diesel je
_ j bil pionir moderne tehnike. Die-
, , , , sel pa ni postal tako popularen a mlada kmetska kakor ^^ da&{ je daQes
1"sj» lienmnsi	l
Sdero.j zJf.ivil.i ./ dr/u|{' zdravje v d r u z in. t h
>bo. — "Malo Še predelam pri-!volucij'> ceI° Iahko trdimo, da je igo za jutri, pa ležem."	j*"' on vzrok, da se je že vojna
Sede! sem pri mizi dobrih deset napovedala in ako prav temeljito
tam okno. "Kdo je?" Hila sta dv fanta, moja bivša učenca.
"Gospod, hitro! Nemci so že v
vprašanje sporno, kdo teh treh
Droboljah "	iniož na Poliu tehnike več sto-
Vas Drobolje je v naši fari, to- ril? 0 Edisonovih iznajdbah, ali rej res nko bili daleč. Čudno se 540 že	manjšega po-
mi je le zdelo, zakaj prodirajo od mena' kakor 1,3 Primer foifcpraf. sali nasprotniki 5000 K. Pravza-jte strani, ne iz Beljaka, kjer bi enak« ° iznajdbah Zcppclina. o prav je bilo to kruto razžaJjenje/imeli vendar mnogo bliže in bi vodljivem zračnem balonu, o vseh Malo više pa bi jo vendar cenil.'nas vsak hip lahko zajeli. Spoznal iznajdbah je časopisje priua-najsi je imel denar res še večjo'sem šele pozneje, da so nas hoteli škIo dolge članke dan na dan in veljavo nego danesi	odrezati od Kranjskega. Delali so trko sta postala ta dva izumitelja
Čez demarkaeijtiko črto, Ziljojpa tudi nerodno, kakor čestokrat popularna v širnem svetu. Za ve-pet minut pred cerkvijo, kajpada naši. Poslali bi bili vlak do Pod- likanski del kulturnega napred-nisem več zahajal, že od začetka rožčiee, navadnega ali okJcupnega, ka pa smo dolžni hvalo dr. ing. decembra ne več.	|pa bi bili vsi A jeti, ki bi ne ube- k Dieselu.
Na srečo sem imel dovolj naklo-.žali slučajno čez gore.	| Odkar je James Watt izum el
100 Pil porabi letno za 40.000 K premoga .To je tedaj vsekakor draga «onilna sila. Drugače je pri Dieslovem motorju, ta izkoristi 30 odstotkov sile. tedaj trikrat toliko, kot navadni parni stroj. "Severni nemški Lloyd" je rabil letno za 90 milijonov kron premoga; ako bi se vsi parobrodi te družbe opremili mesto s parnimi stroji z Dieslovimi motorji, bi družba vsako leto prihranila 30 milijonov kron, razen pridobitve na prostoru, ki ga premog zavzema na pa miku, in ki ga pri Dieslovem motoiju ni treba, ker rabi za svoj pogon nafto, ki zavzema veliko nicinj prostora. Prihranjeni prostor pa se lahko porabi za prevažanje blaga.
Večja poraba toplote pri Die-
•o m naenkrat n«pt*n«sljlT*. Po k alejo M ▼ obliki pocd«čel* kote. mehurjev, iz tek lin in kar j« najneprijetneji« — ti znaki ne-preoebotn* «rbe. dražijo In povzročajo pt-ko£o uniaeUo. ki primera bolnika, da n pra<k& na prizadetih mesti, kar Je pa i« alabfe. S« trpite tega. Poalolite ae
Severa's
<preje Severovo Mazilo za ko2o) entiee^-tiineg* »Mil« za arbe£o in vneto kožo in krnelo boste dosegli zaieljeno odpomoS. To mazilo v žira zaupanje pri tisočih Ijn* deb, ki so ca poskusili proti srbečni kužni
bolezni različne Trste. TI »o izna&i v njem i*vrstne uspeh« — tako bost« iznuJli tudi vi. Na prodaj pri v&lb dobrih lekarjili. Cena 30c.
W. F. SEV" A CO. CEDAR RAP , IOWA
Sevčenko.
Kje je moj mož JOŽEF FRANK f Doma je iz Pregarjev št. 14. pošta Obrov. Istra. V Ameriki jo že 14 let. Prva štiri leta mi jo pisal in tutli kaj poslal za otroke, ki jih ima štiri. Pozneje se l>a nič več ne javi. Prosim ga, da se vendar oglasi, alf pa če kdo kaj ve o njem, da mi poro-l'a- — Ivana Frank, Pregarje it. 14. p. Obrov, 1 stria. Italia.
(30-4—2-3)
Te dni minr* 60 let, odkar je u-nrl ukrajinski pesnik Sevčenko, avtor nesmrtne pesniške zbirke — "Kobzar*'. Taras Ševeenko se je rodil leta 1814 v Kirilovki v ki-1 jevski gubemiji kot sin tlaeanov;! tudi sam je bil tlačau. Ker je imel j slikarski talent, je odšel na petro-« grajsko akademijo; a postal pe-] • snik. Tz hrepenenja po svobodi ic	~	- J <
ljubezni do zatirane domovine je	NAZNANILO.
i>.rasla leta 3S40 knjiga strastnih j Rojakom v državi Pennsylvania lirskih izlivov, tožb. obsodb in -naznanjamo, da jih bo obiskal naa upov, ki so kakor seme oplodili, rojak
-vso Ukrajino ter jo pripravili na'	ANTON GLAŽAR,
svobo<lo. Kobzar je postal evan-jki je bil '{ !?ta nepretrgano v sve-gelij ITkrajin«*ev. tlačenih po .ru-j lovili vojni. On je pooblaščen po-skem absolutizmu. Sevčenko je po hirati ntirotnino za (Jla.s Naroda st.al duševni vodja revni uri jonar- in ga rojakom toplo priporočamo, nih 1'krajineev. ki stremili za Stnlaj se nahaja v Forest Citv in narodnim prerojenjem. odpravo okolici.
tlačanstva, za zhližanjem potujče ; Tpravništvo fllasa Naroda nega plemstva in naroda, za svo —__
Tragični samomor ruskega
bodo tiskane in govorjene besede.
POTREBUJEM
Euxka vlada jia je d&la prijeti in	- i-
i	7 .i *	dobrega čevljarja. Malo mora
obsodila na desetletno pregnan-	.
stvo v Sibiriji, kjer je začel hirati!"!11?1	n\ mora biti
ter je IStil umrl. A ko so v Ru- "J . . ara p°. d<^ovoru-
je
siji slavili
na: .John Tenia, liox *Jt». G-reen-!padlo tlačanstvo, so slavil i tndi|Wood» WLs-
50-letnieo, otlkar

Pred dvema letoma se je umak- spomin na 50-letnieo Ševčenkove nil v Ženevo bivši profesor petro-(smrti. Ševčenkovo ime je ime mu-grajske univc-rze, kemik in bota- čenika-zmagalca. nik Konstantin Merežkovskij, brat dobro znanega romanopisca.
mehanizem pii motorju rabi za^je, je sklenil, da se umori. Se-pogon.	j stavil je sam formulo in napravil
, ,	.	. . ., 0	v .	, ------ ----------, Ako hočemo postaviti parni nekake vrste strupeni plin .Ta plin
njenih mi znancev na obeh stra-f Takoj pridem. Samo lup poea- parni	od tedaj pa do DieJstroj s 1000 PH. rabimo samo za'se je razvijal v mali posodi, ki je
neb domarkacijske črte, ki so me kajta." redno abvedeali o važnejših do-
sela ni v tehniki nihče napravil
PolliHm v sJobl°'	ki tako pomembne spremembe kakor
godKin. Pognstoma so mi prihajali bi me siecr izdala, da sem se doma	,	. .	..
i	... 4 ..... ..	. . ' . ... .. , Diesel. Diesel je napravil s par-
pravit, da so jih onstran Zilje ali sem prod kratkmi biL Naglo . . . . , 1	. .1 .
ustavili nemški vojaki ali orožniki vržem šlape z nog, obujeni, ker je n,m	t0' kaJ*.naPravl
in jih izpraševali, so me li kje vi-rliilo zunaj vse preplavljeno, škor tleli, kakšen da sem po postavi,'nje — moja sreča, sicer kako oblečen. Vedno so me sva- ko prišel čez gore — sezeni v o
z zapravljivcem. Diesel je posta-
Rešil je mal del svojega premože- Senzacijonelno aretacije v Varšavi nja in je najel v hotelu '*Des Fa-!	-
. _ ..	, railles" priprosto sobico. Živel je| Jz Varšave poročajo, da sta bi-1
si o vem motorju obstoji v tem. da^skromno> v kratkem času je našel la tamkaj aretirana general Pere-1
proizvaja pri njem gonilno moč dostop v ženovske profesorske mikin, bivši poveljnik tretje rus-
eksplozivni plin. Gonilna kon-jkroge. kjer je imel več prijate- ke armade in polkovnik grof Mu-
strukcija je drugače urejena, stroj,jjev Delal je lluemorno in si je>avjev. Istočasno je bila aretirana
brizga surovo olje direktno v ci- |napravil v ta namen v svoji sobi-!tndi ?rofica Janina Zamojska, —
linder, v katerem se gorljiva snovjo nekak laboratorij. Ko je potro-|pri^atel-iica "rofa ^I^vjeva. —
stisne do 700 stopinj, se vname in ^ zadaje novce in je bil prepo-i retirani s0 žnovsIi atentat na
eksplodira ter da ono silo, ki jo | llosen, da koristi tuje usmilje-	^ dume'	V™iW-
, ,___,	. X, nika boljše viko v Borisa Savinko-
va. Pri hišni prei«?kaA i so našli mnogo obtežilnih dokumentov, pisem in načrtov, orožja in muniei-je in potvorjenih potnih listov za Avstrijo in Madžarsko.
Vedno so me svarili: "Nikar uc hodite čez Ziljo!" Ne bi trebalo svarila: tigrom v irclo uc bi šel.
Enemu pa se>m s« čudil: da t>o 5t}H>štovali demarkacijsko črto.
zgradbo kotlov in napeljave cevi I bila s pomočjo cevi spojjena s velikanske prostore, dočim dela z pHnsko masko. Učenjak je zama-enako močjo Dieslov motor brez ši! vse špranje na oknih in vra-vsakršne kurilnice ter zavzame 'tih, se privezal na poste in si na-prostor le kot pritlikavec v pri- del masko, odprl pipe cevi in bi"bif tež-'vil Parnemu stroju kuratorja, kerjmeri s parnim strojem z enako go- vtaknil potclim še roke v priprav-je bil parni stroj za Diesla preve- uilno silo.	Iljeno zaujko. Drugo jutro je opa-
žanj vojna mornarica in to glavne iz dveh vzrokov, prvič ker Die-slov motor zavzema veliko manj
maro, zagrabim neko suknjo — v liki zapravljivec, ki ni znal eko-temi sem pograbil jesenski povn-š- "omsko živeti ter je za svoje delo nkk — klobuk, palico in dežnik,'porabil velike preveč premoga, v sosedni -sobi par čevljev, da ne postaja vedno dražji. Parni stroj bi hodil s kornji pred oltar, če bi j<* moral imeti izkušenega mašini-Neiueem na čast zapišem to, ker kje na poti ma&eval — mislil pa sia in kurjača, kotel, v katerem se jim ho» em biti pravičen navzlie sem, da bo beg trajal itak spet le je s kurjavo izpreminjala voda vsemu hudemu, kar sem moral kake dneve, pa se- spet vrnem; vr-'v paro, od tam pa napeljavo do'prostora in ker Dieslov motor ne pretrpeti po njih. Kdo bi me bil nil pa se nisem do danes — v pi-1 mehanizma. Razkošne prostore, ki branil, 'e bi prišlo kak dan ali ka- salni mizi popolno izdajo brevir- jih rabi parni stroj je Diesel ko noč nekaj oboroženih mnž in ja — v temi in naglici poletni del skllšal odpraviti, razen'tega pa izbi me kratkomalo vzeli s seboj ali namesto zimskega — Ln pohitim rabiti energijo
me izbili? Z avtomobilom bi bili pu sTojmirah doli. Mimogrede od-, 1)jos<1, ^clor • skronien ter v petih minutah ali še' prej ziuiaj. prem kuhinjo in ig-aviin pe'tinse- • v petih minutah s|H«t v mestu. So- denulesetletni služkuiji. ki je bila pF°lzxajf dim, da so me ščitili, elokler s»> že v postelji: "Co bi me kdo Iskal,'f'HJe' pa«"- imeli dovolj moči, beljaški žu- recite, da sem šel v Baee."' Ravno
Industrijci v Nemčiji so takoj jzil vratar pismo, ki je štrlelo spoznali velikanski ekonomski.izpod profesorjevih vrat na hod-pomen gonilne sile v Dieslovem uik. Pismo, naslovljeno na hotel-motorju. Se bolj se je pa zanimala j.skega ravnatelja, se je glasilo:
eneigijo (moč) mnogo in mnogo več. ne potrebuje orjaških dimnikov, ki stoje |v industrijskih krajih, kakor afri-.kanski pragezdi, ki puhajo gosti
l»an g. dr. Strobl. soeialdemokrat- tja namreč to pot nisem namera-ski {»oslanee Kich in nekaj dru- val iti.
gih poštenih mož, ki »j bili v vo-j ' Hitro, hitro!" sta silila fanta.|"---
jaškem svetu. Ti so mi j>< »si al i tudi ko M»m (Hlklenil vrata in stopil v je V2el poštni sel še tisto popol-
dve uradni listini, da se* mi ni tre- deže\no noč. ha ničesar bati in naj ostanem '*Kje pa je
g. Reichman?'
dne v Lieljak. Videli so me in so naročili otrokom, ki so se na cesti
mirno doma. Njih se tutli bal ni-j "šel je v šolo. da si obuje škor- 1)<kI	drsali, da mi poreko, naj
se nazaj grede zglasim. Ker je gospodinja nekaj bolehala, bi se najbrž, nič hudega sluteč, bil zgla-sih Ali bi prišel živ iz koče, ve Bog. Pa sem se slučajno vračal po
sem, ker smo drug drugega ceni- nje. pride takoj za nami." li; a druga stori ja bi bila. če bi me "Kam jrremo?" dobili foksveravci v roke.	\r tsteben "
Ta' \o so v nemiru minili božični 4'('e bjmo le še prišli." in novoletni prazniki. V mestu se Poskusimo." je širila novica, da so me prijeli Ko smo zavili mimo cerkve, nam	poti in se s tem izognil za-
v sveti noči, ko sem k polnoč- prjde naproti osemiia.jstleten fant	inorda smrti. Poses*tnik te
niči v eerkev. A mi tedaj nihče ni od narodne straže, v uniformi, ob- bajte je nedolgo ]K)tem našega delal nikake neprilike.	(orožen.	[moža, ki je sedel mirno v svoji
Nedelja ]>r«l sv. Tremi
je bila Že dopoldne krmežljava.|me je poslal, da grem z vami. Qn,Kom m hlattuokrvnio ustrelil. V
nameril puško, neob-
niožu, in ga ga je umo
proti večeru je pošteno dežilo. | Zaiivalil sem dobra fanta, da ril-
O pf»l sedmih pride v ž upu i dvo-jsta me bila prišla klicat, in jima! A sva prišla srečno mrmo. ree g. učitelj Reiehman.	, naročil, naj obvestita mimogrede I polju nad vasjo sta se usta-
4,<I«wpod župnik \ mi pra%'i.'se cerkvenika. Tudi njega so za-,vila, da bi počakala gospoda uči-*1mjdite noee>j h kakemu kmetu radi narodne zaveelnosti, in ker je telja in njegove s?premljefvalee.
vodil našo posojilAico, na.sprotni- Stala s-va tam kakih deset minut, ki hudo sovražili.	J Dežilo je kakor ob vesoljnem po-
Pejslovili sino se. naglo, poltiho. topu. Sneg je bil ves premočen in Nivm ju več videl od tedaj, a če-'zmehčan do zemlje, da je bilo, kast okrat mislim na njiju, mislim kor bi stal človek v premokrem s hvaležnim sreem.	Itestu.
Ko sva stopala s spremljeval-
"Xaj nihče ns poskuša priti v mojo sobo, ker je zrak zastrupljen". Po izvršenih naredbali previdnosti je policija cnlprla vrata in sne-
oddaja po svojem dimniku cele)la ueSrečnemu profesorju masko, oblake dima, ki so sovražniku služili za e-ilj in orijcntaeijo, in elru-gič j»a prihaja, v poštev ekonoiu-
Kralji: "Gospod Vojska - poveljnik - ^'»daj ob Dravi, s premisle->žljava.Jme je poslal, da grem z vami. On^0111 in hladuokrvnao ustrelil. "V ozračje mehko, po dežju in suegu;;,, ^Hpod Reichman takoj pri-'.os*a mu je diše*e. Opoldne j«* nalahko pršilo.'deta."	j01'OŽelieiUU l
ska stran.
S tem je napočila nova doba v iidustriji. trgovini in vojni, doba oljil Brez Dieslovili motorjev ne bi bilo podmorskih Čolnov, ki so igrali v svetovni vojni največje* uničujočo vlogo in preel katerimi se je najbolj kapitalistični svet tresel; mogočnim kapitali-
mm	^ -
stičnim državam, kakor Angliji, Ameriki in Franciji so delali nem ški podmorski čolni, ki jih je gonil pod morsko gladino Dieslov irotor po vseli morjih veliko preglavico. Ti podmorski čolni so mi-ljarde in miljarde vrednosti pokopali na pokopališču oceana. Tudi. po zraku, podijo motorji velike zrakoplo\*e kakor po morju majestetiČne parnike in bojne ladje; po cestah šviga miljone avtomobilov in sipajo smrtonosno svinčeno točo, o katerih lahko trdimo, da so v svetovni vojni imeli odločilno besedo I
Našla je več pisem na ženevske profesorje ter izjavo profesorja, da gre v smrt, ker je prestar za delo, a prosiromašen za življenje. Profesor Merežkovskij je bil star 6G let; znan je v znanstvenih kro-ih, izelal je več znanstvenih del. ki so mu donesla glas resnega učenjaka.
spat, Nomei prodirajo." — *'Od-ke>d? <V1 kdaj?" sem «e čudil. — "Gospod naetpeiročnik Pr. mi je povedal, da so premirje enipove-dali in pričeli so e«b desetih dopoldne prodirati." — "Kdaj vain je to povedal?" — "Ob tre»h popoldne."
To me je v resnici vznevoljilo.
"Ali go«pod je bil vendar že predpoldnem tukaj pa ni besedice omenil." — "Škoda, da ni. Je l*ač podcenjeval Neraee. Najhuje je kai/novan sani: Nemci »o ga. med potjo v ftt. Jakob vjeli in ga na njegovih lastnih saneh peljali v Beljak." — "Nemogoče." — "O pa sera sam vielel. Pred pol ure. Torej morajo imeti ee^to v Št. Jakob že zasedeno."
To mi kajpada ni bilo vseeno. Videl sem, da ni več šale.
"A zdaj hoditi v tuje hiše! »o «li morda že k f>očetku
Za Nikito Danilo, za Danilom Miha jlo, za Miliajlom ...
O 4'kronanju" črnogorskega kneza Danila poročajo francoski listi, da se je "kronanje" vršilo v ruski cerkvi v San Remu, kamor so prišli tudi zastopniki vo-
ir .... ... , , , . jaatva, ki je ostalo zvesto pokoj-
Ivar zaslisiva doli od koče uri-' _ XT., -V „	.	.
-	p -nemu Nikiti. Kronanju so pnso-
kraljica Milena. —
eneralski uniformi.
. , . , .-i- .	. _ . . -	- knegiuja Vera in Ksenija, "mini-
tuhtal: Tukaj b, moglo biti ne- je ze nekdo na straži."	ster„ p!amenae, ^neral Vncinič.
varno Hud nasprotnik stanuje v| "A kaj bo z onimi gospodi?" vojni minister dr. Šepelj T,ravo-
fiji kdove, ali ne Htoji na straži. 'j "Morda krenejo po kaki drugi sodni in prosvetni minister Vin-
-V'dolgo prej so me poskusili pe, poti."	ijanin in drujri. p0 kronanju je
otfH»kih 7Xahiti v tisto bajto. Iz-| "Če jih niso morda že zajeli?".prisegel Danilo na črnogorsko u-
vedel sem nakano pozneje. Ca-J "»Vedi Bog. Malo še počakajva. slavo, dva dni pozneje pa se je
kala sta me tam posestnik in moj Ce jih ne bo, greva sama."	[odrekel "prestolu" na korist Mi-
.s<wM>d protesrtaait. ki se je spet en-| JU* jih ni bUo. BUa je morda,h*jla. . .
krat prikradel eez Ziljo, dasi je sreča, da »ono se izgrešili tisto'
vedel, da ga naše vojaštvo zašle- noč. Zakaj sieer bi gotovo šel dru-
duje. Z ročnimi granatami sta me gi dan v najhujšem snežnem me-
prieakovala. Kakor večkrat sem težu s temi begunci čez gore. Ali
|H> kosilu ne««el tam mimo pošto bi prišel čez — dvomim, v nabiralnik v sosedno vas, da jo'	(Dalje prihodnjič.)
«111 VllODA'.VU
Kralj mila pred verižniš-kim uradom.
V Londonu vzbuja veliko senzacijo preiskava verižniškega u-raela proti "kralju mila", indn-strijskemu magna tu lorelu Lever-hulmu, ki je v svojih rokah osredotočil produkcijo 90 odst. vsega mila na Angleškem. Svoj sloves si je pridobil z izedlovanjem znanega "Sunliglit-mila", ki je tudi drugod jako razširjen. Temu kralju mila se ne more odrekati sposobnosti. kajti tekom kratkih par let si je imel pridobiti velikansko premoženje 120 milijonov funtov sterlingov, medtem, ko je bil preje mal trgovec. Od tega kolo-salnega premoženja ima v akcijah naloženih okrog 60 milijonov funtov. Dividenda se je dvignila od 8.31 odst. v letu 1913 na 16.69 odstotkov v letu 1919. Njegova eksportna družba je po njegovih lastnih izjavah v zadnjih letih izvozila v inozemstvo več mila, kakor vse ostale države sveta. Lcverhulme ima na obširnih afri-kanskih oemijih ves monopol na prielobivanju palmovega olja. — Medtem, ko «.e je bavil verižniški urad pred kratkim z zadevami kraljev olja Deterlingom in Coli-jcjein ter z zadevo produeenta suknja TonUsa, se je pričel sedaj bavithi z zadevo kralja mila, ker nikakor ne odgovarjajo današnje eene mila faktienim produkcijskim cenam.
Rad bi izvedel za naslov L1ZE SKI'SEK. doma iz Laporja pri Slov. Bistrici v Savinski dolini. Pred kratkim časom je prišla skozi Trst v Ameriko in se naselila nekje v Cliicagi, 111. Prosim cenjene rojake, kelor ve za njen naslov, da mi ga blagovoli naznaniti, za kar bom onemu, ki mi stori to uslugo, jako hvaležen, ali pa če sama čita te vrstice, naj se oglasi na naslov: A. S., 6218 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.	(29-4—3-5)

SJWTAI.
' CW5UUES _
MIDY
Lahko it vjime — hitro pomaga pri
k VNETJU j MEHURJA
Vsak« pilota (MlDY
M*i una Lf
Varujte seponaredt
Dr. Richterjev Močan družinski liniment
Pain-Expeller i porabljajo ic več kot petdeset let v skoraj vsaki deželi na svetu.
Z a revmatične bolečine, nevralgijo, ohromelost, izpahke, prenapetje mišic, za hitro o d p o m o č i-godnjim prehladom _ie fa stari zanesljivi družinski prijatelj neprecenljive vrednosti.
Vsak lekarnar prodaja Pain-Expeller. Bodite gotovi, da vam ponudijo pristnega z varnostno znamko "Sidro." Zavrnite vse drugo kot nadomestek in po-naredbo.
O
F. AD. RItHTER A CO.. 3rd Atc. k 35tt St.. 'Brock!je, New York

I
Frank Sakser State Bank
82 Cortlandt Street,	New York
GENERALNO ZASTOPSTVO
Jadranske Banke
in vseh njenih podružnic.
___ Jugoslavija:
Beograd, Celje, Dubrovnik, Kotor, Kranj-, Ljubljana, Maribor, Metko vič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb.
Italija : Trst, Opatija, Zadar.	?
Nemška A vstri j a: Dunaj.
Izvršuje liitro in poceni denarna izplat-ila v Ju-
slaviji, Italiji in Nemški Avstriji. Izdaja eeke v kronali, lirah in dolarjih plačljive na vpogled pri Jadranski banki v vseh njenih podružnicah. Prodaja parobrodne in železniške vozne listke na
vse kraje in za vse črte. Izstavlja tudi eeke plačljive v efektivnem zlatu pri Jadranski banki in njenih podružnicah s pridržkom, da se izplačajo v napoleonih ali angleških sterling!h, ^ko ni na razpolago ameriških dolarjev v zlatu. _ Zajamčeni so nam pri Jadranski banki izvanre-dno ugodni pogoji, ki bodo velike koristi za one, ki se bodo posluževali naše banke.
Slovenci, prijatelji in poznavalci naše banke so vljudno naprošeni, da opozorijo na ta naš oglas svoje znance iz Hrvatske, Dalmacije, Istre, Goriške in Črnogore.
za
FRANK SAKSER STATE BANK
FRANK SAKSER, predsednik.


- -j ■čif
ŽENSKA VOJNA.
1 i
v
DliVli
\
i«i
ufertrvU**«]	JT-
97
(Nadaljevanje.)
—	Kaj pa sem storil? — je vprašal vojvoda, ves začuden. — Kaj se je pravzaprav zgodilo f
—	liovernerjem v Vayres je bil imenovan mož, ki je s svojimi topovi streljal na kralja. To je vse.
—	Imenovan od mene, madama f — je rekel Epernon. — Vaše veličanstvo se potovo moti. Jaz nisem imenova! governerja v Vay-res, vi»aj ne da bi vedel za to.
—	A, to je nekaj novega, — je odvrnila kraljiea. — Gospod Richon mogoče ni bil imenovan od vas?
Te besede je izgovorila z zlobnim povdarkom.
Ker je poznal talente Nanon ter vedel, da je dajala mesta zanesljivim ljudem, se je vojvoda pomiril ter rekel:
—	Ne spominjam se, da bi imenoval gospoda Ricliona. Če pa »em ga imenoval, potem mora biti dober služabnik kralja.
—	Res, — je odvrnila kraljica. — Dober služabnik kralja, kateremu je manj kot v trt-h dneh ubit petsto mož.
—	Madama, — je rekel vojvoda, zelo nemiren, — če je stvar taka, potem moram priznati, da nimam prav. Predno pa se dam obhod iti, moram dobiti dokaz, da sem ga v resnici jaz imenoval. Ta dokaz hoče poiskati.
Kraljica je že napravila kretnjo, da zadrži vojvodo, a se je pomislila ter rekla;
—	Pojdite, in če mi boste prinesli svoj dokaz, vam bom predložila jaz svojega.
Vojvoda de Epernon je hitro odšel ter se napotil k Nanon.
—	No, — je vzkliknila slednja. — Ali ste mi prinesli izmenjal-no povelje?
—	Da, gre za to, — je odvrnil vojvoda. — Kraljica je vsa razjarjena.
—	In odkod izvira razjarjenost njenega veličanstva?
—	Od tega, ker je bil gospod Richon imenovan od vas ali od mene guvernerjem trdnjave Vayres in ker je ta poveljnik, ki se je moral boriti kot lev, ubil celih petsto mož.
—	Gospod Richon, — je ponovila Nanon. — Jaz ne vem ničesar o tem.
—	Vrag naj me vzame, tudi ja^ ne. >
—	Potem odvrnite kraljici drzno, da se moti.
—	Govorite vendar, ali ste se mogoče zmotila vi?
—	Čakajte, nočem, da bi mi vi kaj oeriali in povedala vam bom.
Nanon je odšla v kabinet ter odprla svojo knjigo pri črki R.
Nikjer ni bilo videti nobenega patenta, 3d bi podeljen Riehonu.
—	Lahko se zopet podaste k kraljici, — je rekla, ko se je vrnila, — ter ji pogumno rtcete v li<|?, da ge moti.
Gospod Epernon je napravil en sam skok od stanovanja Nanon pa do mestne hiše, v kateri je stanovala kraljiea.
—	Madama, — je rekel, ko je ponosno stopil prednjo. — Jaz Miu nedolžen na zločinu, katerega se mi je naprtilo. Imenovanje gospoda Richona so morali izvršiti ministri vašega veličanstva.
—	Potem se moji ministri podpisujejo z imenom Epernon, — jc odvrnila kraljica zelo ostro.
—	Kako to?
—	Ker je najti ta podpis na patentu gospoda Richona.
—	Nemogoče, madama, — je odvrnil vojvoda z glasom človeka, katerega so pričeli prevzemati dvomi.
Kraljica je skomignila z rameni.
—	Nemogoče? — j? rekla. — čitajte.
Vzela je v roko patent, ki je ležal na mizi ter ga podala vojvodi.
Gospod de Epernon je vzel v roko patent, ga premeril s poželjivimi pogledi, vsako črko in vsako gubo in postal pri tem strašno preplašen. Neki strašen spomin mu je švignil skozi glavo.
—	Ali morem videti tega gospoda Richona? — je vprašal.
—	Ničesar lažjega, — je odvrnila kraljica. — Pustila sem ga čtfkati v sosednji sobi, da vam pripravim to vese'je.
Nato se je obrnila proti stražam, ki so čakale pri vratih ter rekla:
—	Naj pripeljejo noter tega zločinca.
Straže so odšle in par treuulkov pozneje so privedli noter Richona, z zvezanima rokama ter pokrito glavo. Vojvoda je stopil proti njemu ter uprl v jetnika pogled, katerega - je slednji vzdržal mirno in dostojanstveno Ker pa je imel klobuk na glavi, mu ga je vrgel eden izmed stražnikov na tla.
Ta razžalitsv ni povzročila niti najmanjše kretnje od strani governerja iz Vayres.
—	Položite mu krog ramen plašč in privežite mu na liee masko, — je rekel vojvoda. — Meni pa dajte v roko prižgano svečo.
Takoj so izpolnili prva dva povija. Kraljica je z začudenjem epazovala te čudne priprave. Vojvoda je šel ▼ krogu krog maskira-nega Richona, ga ogledoval z vseh strani, a imel še vedno svoje pomisleke.
—	Prinesite mi svečo, — je rekel konečno. — Ta preiskušnja bo rešila moje dvome.
Prinesli so mu svečo. Vojvoda je približal patent luei in pod uplivom gorkote se je prikazal na papirju skrivni znak, dvojen križi
Ko je vojvoda videl to, se mu je razjasnilo čelo in vzkliknil je:
—	Madama, ta patent sem v resnici podpisal jaz, a ni bil name^ njen niti za gospoda Riehona, niti za koga drugega, temveč mi ga je ta človek s silo odvzel iz zasede. Predno sem pa dal blanket iz svoje roke, sem napravil na papirju znamenje, katero lahko vidi vaše ve^ ličanstvo in to znamenje služi kot najboljši dokaz proti krivcu. Vidite. —
Kraljica je poželjivo vzela papir v roko ter si ga ogledala, do-. čiin je vojvoda pokazal s prstom znamenje.
—	Jaz ne razumem nobene besede od obdolžitve, katero dvigat« proti meni, — je rekel Richon cisto enostavno.
—	Kaj? — je vzkliknil vojvoda, — vi niste bili zakrinkani clo-, vek, kateremu sem izročil ta papir na Dordognef
—	Pred današnjim dnem nisem še nikdar govoril z vašo visokostjo ter nisem bil nikdar zakrinkan na reki Dordogne, — je rekel Richon mrzlo.
—	Če niste bili vi, je bil od vas poslan elevek, ki je prišel na dogovorjeio mesto.
—	Prav nič bi ne koristilo, če t>i prikrival resnico, — je rek^, Richon z istim hladnim glasom. — Ta patent, gospod vojvoda, oe dobil od prineesinje Con de ter iz rok gospoda vojvode Laroehefou-caul t. Z mojim imenom ga je izpolnil gospod Iienet, kojega pisavo mogoč« poznate. Kako-fs
ZDRAVA KRL
Može vidite* ki delajo \rdo, a izgledajo krepki in se vesele življenja* Ti imajo dovolj bogate, čiste in rdeče krvi — in to je vzrok, da so redkokedaj bolni. Ljudje s slabo in ne* čisto krvjo padajo navadno iz bolezni v bolezen. Držite svojo kri zdravo in Čist*. Vzemite v tem Času
SEVERAS BLODAL
(preje znani kot Severov KrC&stilec)* To je zdravilo, ki prenavlja nezdravo kri. Priporočljivo za zdravljenje raznih kožnih nakazov, ki se posledica nečiste in nezdrave krvi. Na prodaj po lekarnah. Cena $1.25.
W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA
r»a kak način je bil gospod Larochefoucault njegov lastnik in kje je napisal gospod Lenet moje ime nanj, — vse to mi je popolnoma neznano ter me v resnici tudi prav nič ne briga.
—	A, vi mislite, — ;je odvrnil vojvoda porogljivo. Nato pa se je približal kraljici, kateri je pričel pripovedovati
precej dolgo povest, katero je Ana Avstrijska očividno poslušala z vso pozornostjo. To je bila povest o obrekovanjih Cauvignaca ter o doživljaju vojvode na reki Dordogne. Kot ženska je kraljica popolnoma razumela ljubosumnost, ki je divjala v srcu vojvode. Ko je končal, je rekla:
—	To je le nesramnost, prideljena veleizdaji. Kdor se ni pomi-šijal streljati na svojega kralja, je tudi lahko prodal skrivnost ženske. .	v
—	Kaj za vraga govorijo tukaj? — je mrmral Richon, kajti premalo je čul, da bi razumel povest,, a vendar dosti, da je spoznal, kako je njegova čast ogrožena. Razventega pa niso obetale plamteče cči kraljice in vojvode ničesar dobrega in čeprav je bil poveljnik iz Vayres v resnici pogumei,. ga je vendar vznemirjala ta dvojna pret-nja, čeprav je bilo na njegovem mirnem lieu le težko spoznati, kaj se je vršilo v njegovi notranjosti.
—	Treba ga je soditi, — je rekla kraljica. — Skličite vojni svet, kateremu boste predsedovali vi, izberite svoje tovariše in hitro na delo.
—	Madama, — je rekel Richon. — Nobenega vojnega sveta ni treba sklicati in nobene sodbe izgovoriti. Jaz sem jetnik na častno besedo gospoda maršala de le Meillerave. Jaz sem prostovoljen jetnik, kajti jaz bi lahko zapustil Vayres s svojimi vojaki ter lahko bežal pred njih odhodom ali pa pozneje.
(Dalje prihodnič.)
Zadnja kita v k itajskem mestu.
Poroča Ward Morehouse.
Tai Šing živi na Doyers St., oni majhni ulici, ki se zvija z Bovery na Pell St., v srcu newyorskega kitajskega mc-sta. Tai Šing zapusti le redkokdaj svoje prostore ter se nikdar ne upa preko svoje ulice. Ponoči m podnevi ga je lahko videti sedečega na kakem zaboju pred hišo, ali pa pri zidu v njegovi majhni prodajalni v malem lesenem poslopju, stoječim med višjimi hišami iz opeke.
Tai Šing je edini Kitajec v new yorikem kitajskem mestu, ki še nosi kito. To vedo vsi detektivi, ki se potikajo po tem mestnem delu. Vedo tudi, da je Tai Šing najstarejši prebivalec kitajskega distrikta in da se bo držal svoje kite. dokler bo živel. Najti pa je še številne stvari glede tega Tai Šinga, katerih ne vedo, — ki so znane le skrivnostnim postavam v copatih, ki se potikajo po teh —
stopnice, ki vodijo k neštevilnim čajnicam in restavracijam ter tudi svoje neštete pregrajene prostore nad zemljo in^po njo. Okraj pa ima tudi še vedno Tai Šinga, lekarnarja, nosilca starodavne kite.
Drugi Kitajci lahko najdejo svo je veselje z zidanimi srajcami, le-p-mi kravatami in najbolj modernimi ovratniki. Tai Šing pa se drži svojega jopiča; svojih copat" svoje dolge pipe in — svoje kite.
Kot znano, je bila nekoč na Kitajskem kita vsakdanja stvar. — Kito je uvedla Mandžu dinastija, ki je vodila deželo po svoji lastni volji od leta 1644 do leta 1911. — Nato je prišla na Kitajskem revolucija, ki je pometla z Mandžu dinastijo in obenem tudi s kito. — Seveda je bilo dosti Kitajcev, ki niso hoteli vreči strani tega svinj skega repa in med temi je bil tudi Tai Šmg. Vladarska rodbina Mandžu, ki se je držala v Pekingu do revolucije in ustanovljenja kitajske republike, je sicer p^ine sla na Kitajsko kito, a se je ne more delati odgovornim za vezanje nog kitajskih deklic. Med Mandžu ženskami ni bila ta navada i£kdar ukoreninjena.
Zavite v slabo razsvetljeno Doyers ulico v katerikoli noči in našli boste Tai Šinga. Njegova prodajalna, ki mu služi obenem tudi kot stanovanje, se nahaja na št. 8. ravno nasproti je kitajski mi-sijon, kjer je bilo nekoč staro ki tajsko gledališče. Korak na levo se nahaja kitajska biljardnica, — vedno polna Orijentalcev ter težkega dima. Par vrat naprej je kitajska brivnica, lepo razsvetljena in polna ljudi. Iz neke čajnice kleti prihajajo zvoki kitajskih godbenih inštrumentov.
Nekaj odvažnega in skoro odpornega je v zunanjosti prodajal ne Tai Šinga, če zre človek nanjo s cestnega vogala. Okno je zamre ženo in vrata so vedno zaprta. — Če pogledate notri, vidite Tai &inga sedeti na zabojuali pa stati za dolgo mizo. Na eni strani prodajalne se dvigajo omare prav do stropa s predali, ki so polni ko reninie in zelišč. V ozadju je mala omarica iz stekla. Le tenka stena loči prodajalno Tai Šing; ori njegove 1 'rezidence". Nekje za rdečim zastorom napravi Tai Šing svojo posteljo, potem ko je ugas nil luc v prodajalni.
Na predalu v prodajalni stoji rogovila, na kateri vise raznobarvni listki z recepti, katere so napisali kitajski zdravniki za kitajske bolnike. Te recepte izvršuje Tai Šing ali pa njegov po-l močnik. Če vprašate starega '
!e imate kilo poskušajte to brezplačno.
Prilagodi se vsaki kili, stari ali novi, veliki ali mali, in vi ste na poti, katera je tisočere prepričala.
V dokaz se pošilja zastonj.
Vsak. kdor ima kilo. možki, ženska ali otrok, naj piSe takoj W. S. Rice. 8231 Main Street. Adams. X. Y., za prosto poskušnjo tega Čudovitega pomirjujočega sredstva. Samo denite na kilo, pa se bodo mISice začele krčiti. SkrCijo se tako da se odprtina naravnim potom zapre. XI vam treba nobenega nosilca Več. nobenega pasu ali priprave. Ne zamudite pisati po to prosto poskuSnjo. Tudi če vam kila ne nagaja, zakaj bi Imeli vse svoje življenje nosilca? Zakaj bi trpeli to nadlogo? Majhna in nedolžna k!la lahko privede gnitja. Zakaj bi se izpostavljali tej nevarnosti ter priSli na operacijsko mizo? Velika množica mož-kih in žensk se dnevno bliža temu riziku ravno vsledteKa. ker jih ne ovirajo pri delu in hoji. Pišite takoj po to prosto poskušnjo. ker je v resnici čudovita stvar, ter je pomagala ozdraviti kile. ki so bile tako velike kot dve možki pesti. Poskušajte in pišite takoj, služeč se spodnjega kupona.
Zastoni za kilo.
W. S. Rice. Inc.
2231 Main St.. Adams. N. T. Pošljite mi popolnoma brezplačno za poskusno zdravljenje vzorec vašega pomirjujočega sredstva za kilo.
•me ..................................
Naslov .............................
ZNIZANJE CENE!
veljavne od 15. marca naprej
Cene za pristne glasne Columbia gramofone so padle od 15 do 40 odstotkov. Sedaj imate priliko kupiti pri nj gramofon za nizko ceno.
Pišite nam takoj po novi cenik z novimi cenami ter si prihranite precej dolarjev.
Ivan Pajk
24 Main St., Conemaughf Pa.
KRETANJE PARNIKQV
KEDAJ PRIBLIŽNO ODPLUJEJO IZ NEW TORTA.
AQUITANIA	3 mata —		Cherbourg
ADRIATIC	4	maja —	Cherbourg
NOORDAM	r	maja — Boulogne	
uAFAYETTB	7	maja	— Havre
LAPLAND	7	maia —	Cherbourg
CRETIC	11	maja	— Qenoa
FRANCE	12	mala	— H avre
LA TOURAINE	12	maia	— Havre
MAURETANIA	12	mala —	Cherbourg
ROCHAMBEAU	14	ma]a	— Havre
OLYMPIC	14	maia —	Cherbourg
KROONLAND	<14 mala —		Cherbourg
CALABRIA	17	mala	— Trat
LA SAVOIE	21	mala	— Havre
AQUITANIA	M	mala —	Cherboura
tEELAND	28	mala —	Cherbourg
LA LORRAINE	28	maia	— Havre
ARGENTINA	24	ma la	— Trst
AQUITANIA	24	maja —	Cherbourg
PRES. WILSON	28.	maja	— Tr«t
ADRIATIC	1	luni. —	Cherbourg
3ERENGARIA	2	Junl. —	Cherbourg
OLYMPIC	4	luni. —	Cherboura
FINLAND	4	Junl. —	Cherboura
LAFAYETTE	4	luni.	— Havre
ROUStLLON	7	luni.	— H avre
LA TOURAINE	7	junlla	— Havre
MAURETANIA	9	luni. —	Cherboura
LAPLAND	11	Junl. —	Cherboura
BELVEDERE	11	Junl.	— Trst
CANOPIC	17	junija	— Genoa
KROONLAND	18	iunl.	— Havre
COLUMBIA	28	Jun.	— Trst
BERENGARIA	30	lun. —	Cherboura
PRES. WILSON	9	lullla	— Trst
ARGENTINA	21	Jul.Ja	— Trst
BELVEDERE	11	aua.	— Tret
3lede cen za vezna listka In vsa Iruii tojaenlla. obrnit« na HHto.
FRANK 6AKSER STATE BANK
•t Cortlandt at.. New York
le-
skrivnostnih ulicah, ki se zbirajo
na večer "krog čaja ter se pogo-., . f . „. __ .
, T ^ kam ar j a glede načina, kako iz-varjajo med seboi, ne briganocl , . A	* v -i	j •*
A	1 polni te recepte, bo le zagodrnjal
se za radovedne poglede pasantov Newyorsko kitajko mesto je bilo v zadnjih par letih izpostavljeno neusmiljenemu moderniziranju, Boji med različnimi kitajskimi strankami so prenehali. Trdi Ovratniki in obrazna masaža so postali del vsakdanjega življenja med Kitajci. Obiskovalci, k'" so iskali doživljajev v teh ozkih, zvitih ulicah, so se vračali razočarani. Prav tako varni ste, če se rinete skozi ljudsko množico na Mott St.. kot če se nahajate t slični ljudski množici na Broad-wayu, — najbrž še dosti bolj — varni. Kljub temu pa je okraj o-hranil veliko prvotne svoje atmosfere ali prvotnega ozračja. Še vedno ima celo omrežje podzemeljskih hodnikov, svoje neštevilne
ZASTAVE

g*- Mcpnj* »•
vrni rpjflk
VICTOR JUVIN&K, 331 fttm St., C0NEKMU6H, PA.
DOCTOR L O R E N Z
644 P^^^PtrraS^PA.
<• «k*ria nad U M ter imaa	▼ n*
U vaio fmlmmi, 4» rm ozdravim te rrm^m mo9 In
l* mm pridobil poaffcno	pri opatij—J*
holmnL Zato mont« popohum ia*«ti na m«**, moj* akrft
pa m d* rm MXtaua* mtsm, Ki
ter zmajal z glavo. Tai Šing je mož maloštevilnih besed. Kadar vstopi kak odjemalec ter prevzame pomočnik nalogo postrežbe, ie ds Tai Šing nobenega zunanjega znamenja, da se zaveda navzočnosti tretje osebe. Nasloni se nazaj na sad, zapre oči napol ter vleče iz svoje dolge pipe.
Kitajci, ki niso več tako molčeči, kot so bili v prejšnjih letih, so zaupali detektivom, da je Tai Šing star triinsedemdeset let, da je najstarejši čian naselbine in da je velik modrijan.
Pred petdesetimi leti in kljub sovražnemu stališču raznih zakonodaj proti priseljevanju Kitajcev, se je izkrcal Tai Šing na Pa-cifični obali. Bil je v Ameriki, svojem novem domu. Nekaj časa je živel na zapadn, a se nato pričel pomikati proti vzhodu, dokler ni prišel v New York, kjer je ostal.
Detektivi po izvedeli, da nosi patrijarh kito eelo svoje življenje Nekoč je namreč prisegel, da se no bo nikdar ločil od nje. Dejstvo de je on edini človek svojega rodu v kitajskem mestu, ki nosi to relikvijo iz starih časov, ga prav nič ne vznemirja. Znano je le, da grdo mrmra, če se omeni ta predmet v njegovi navzočnosti. S tem mrmranjem pa je celi argument končan.
Mladina se sicer norčuje iz njegov« kite, a vsakdo priznava, da je Tai Šing avtoriteta glede kitajske vere, vlade in zgodovine. On je mojster kitajskega jezika, pozna vse oblike kitajske umetnosti ter zna parv posebno ceniti lepoto kitajskega porcelana ter umetnost kitajske godbe.
Mlada leta Tai Šinga so bila morda polna razburljivih doživljajev, a njegova starost je izvan-redno umerjena. On je zelo metodičen In reden v svojih navadah in nobena stvar gm ne more moti-v dnevni rutini. Vstane ob Šestih ter gre spat ob desetih. Njegov dnevni progftam se nikdar-ne
Dr. Koler
slovenski zdravnik €38 Peon Ave. Pittsburgh, Pa.
Dr. Koler Je naj-•tarejil slovenski adravnlk Specialist v Pittsburgh!!, ki Ima 24-letno prakso v sdravlje-nju vseh molkih bolezni. Eastrnpljenje kr-._ .. —	zdravi ■ ria-
MVlt#tn SOS. ki ga Je fzumel dr. prof. BrHch. Ce Imate mozolje ali mehur-telesu, v	Izpadanje las.
»oleCine v kosteh, pridite ln lzčlstll »ara bora krf. Ne Čakajte, ker ta bo-«e=en naleze.
Vae molk« bolezni zdravim po o-»ajfanl metodi. Kakor hitro opazit« ■a vam preneiuje zdravje, ne Čakaj-te, temvefi pridite ln jaz vam n bom
zopet povrnil.
Hyrosolo all vodno klk) ozdravim
dIo ur 111 tlcer br«» operacije.
JBoleml mehurja, ki povzročajo bo-
lecine v križu ln hrbtu In vCaalh tudi pri pugganju voda. oadravlm r mto-
VMtjO.
Ilevmatizem tr»anje. bolečine o-tekllne srbečice. Skrofle In druge ko-Me bolezni, ki nastanejo vsled nadete krvi, ozdravim v kratkem času m ni potrebno le£a*L
Nekateri drugI zdravniki rabijo tol-S™- va* razumejo. Jak znam "arega kraja, »to vas lat)« saravim. ker vas razumen alovenzH. Uradne ure: ob delavnikih od I. do fc Ob nedeljah od t do S.
French Line
fiOMFAMlE 6ENERALE TRANSATUNTIQUE
V JUGOSLAVIJO PREKO HAVRE
LAFAYETTE .................. 7.	maja
FRANCE .................... 12.	mala
LA TOURAINE .............. 1».	maia
ROCHAMBEAU .............. 14.	maia
SAVOIE ...................... 21.	maia
Direktna Seleznlika zveza Iz Pariza v vae gfavns točke Juaoelavlle.
Hitri parnlkl s Stlrtml In dvema vllake-
ma. Potebe« zaetopnlk Jugoslovanska
rtade bo Diičakal potnike ob prihodu na.
!lh parnlkov v Havru ter lih točno o<-prsmll kamor so namenjeni*
Parnlkl Francoske črte so trantnortlrsll tekom volne na tisoča čehostvvaiklh vo-laov brez vse neDrlllke.
Za ilfkarte In cene vprcialte v
BRUZBINl PISARNI, 19 Stati St„ H. T. G
ali pa pri lekalulh aaentth.
Cosulich črta
Direktno potovanje v Dubrovnik (Gravosa) in Trat.
ARGENTINA ...... 24. maja
PRES. WILSON ____ 28. snaja
BELVEDERE ...... 11. junija
Petam ttetkev, Imnlk sa vw avals v JuseoiavfJI in Srkljl.
1
Mgsdnaatl prvsca. drtfs«= In trsOess razreda.
Pstnlkl trsti—a razreda deMvaia (sine vina.
PHELPS BROTHERS & C9.
Passsnaar Pesai listni 4 West Street	New York
LLOYD SABAUDO
3 Stat* Street
New Yerit
Prihodnji odplutje Ix N T. Darn Ik na 2 vijaka RE D' ITALIA — 4. mala
REGINA D' ITALIA — 28. mala Zadajajo se direktni vozni listki do
vseh Klavnih mest v Jugoslaviji. Brezplačno vino potnikom S. razreda.
MATIJA SKENDER
JAVNI NOTAB
Za Ameriko in stari kr»j, 5227 Butler Street
Pittabargfa,
IMPORTIRANE
BRINJEVE JAGODE
Vreča 130 funtov $12.
Pri večjem nakupu vpraiajte za
posebno ceno. K naročilu priložite Money Order
MATH. PEZDIR Box 772, City Hall Sto. New York, N. Y.

BRZOPARNIK
Cunardr Anchor črte odpluje
17. maja
v TRST
Cena za III. razred $120.00 Cena za II razred $180.00 v ste vsi vojni davek.
Za vsa pojasnila se obrnite na tvrdko
FRANK SAKSER STATE BANK
	_,	
■Si W B9 W	m	gft^iiw^nflsfli 55S3HESS55SS
ROYAL HOLLAND LLOYD
iz NEW ORLEANS-A v JUGOSLAVIJO, freko Boulogne in Amsterdama.
Potniški paraiki na dva vijaka odplujejo Iz New Orieansa.
Parnlk HQIXANDIA
Parnfk FRISIA ......
Paznik ZEELANDIA
30. maja 20. junija 1L julija
Nato odplujejo vsake tri tedne. — 1. 2 in 3 razred. Prostora za 1200 oseb. *£azkoSne udobnosti. Isboma hrana in pijača. Prostorne, udobne kabine. Protsorni" promenad ni krovL Prvovrstni orkester. Zmerne cene. Prodajajo se šifkarte In rezervacije
Iz EVROPE v NEW ORLEANS.
Za nadaljne podorobnostl vprašajte pri:
THE SZSELE STEAMSHIP♦ LINE, Inc., Agents <3t Commm Street	New Orleans, La.