. vsej državi, in sicer 19. dne vsakega ' meseca, ko se tudi opravljajo javne mo' litve za dober uspeh kongresa. Tako se jveliko katoliško ljudstvo pripravlja za ' dostojno proslavo zaikramenta sv. Reši njega Telesa. Mrivaški prt Gcspodov. 0 priliki letošnjega obhajanja lBOOletnice trpljenja in smrti Zveličarjeve je bila slovesno razstavljena v počastitev obleka Gospodova, ki se shranjuje v mestu Trier V Nemčiji. V Turinu v severni Italiji pa bo od 2. septernbra do 15. oktob.a Bvečanos.no razstavljen mrtvaški prt Kristusov. Zgodovina tega prta je naelednja: Mrtvaški prt Gospodov je najprej ostal v grobu, l.amor je bil Gospod po smrti položen. Ko je prvi krščanski cesar K.nstantin Veliki v zvezi s svojo materjo sv. Heleno dal postaviti nad Gcspodbvim grobom veličastno cerkev, so grški cesarji dobili oblast nad to dragoceno svetinjo. Dali so jo prenesti v Konstantinopel, kjer je ostala, dokler niso križarji v 13. stoletju (leta 1204) zavzeli to mesto. Potem je ta svetinja prišla na Francosko, in^sicer v mesto Besancon, kjer je bila shranjena v stolni cerkvi do 1. 1349, ko je požar uničil cerkev. Svetinjo so rešili ter je prišla v posest franc.skega kralja Karla VI., iki jo je podaril svojemu zvesternu zastavon-oši Gotfridu pl. Charny, čigar rod je to izredno svetinjo z največjo skrbnostjo čuval. Poslednja tega rodu, Marjeta pl. C_.arny, jo je leta 1452 podarila Ani Cipernohi, soprogi savojskega vojvode Ljudevita I. Od takrat je mrtvaški prt Gospod.v lastnina savojskc vladarske hiše. L. 1578 ga je dal vojvoda Emanuel Filibert prenesti v mesto Turin. Takrat je namreč sv. Karol Boromejski, nadškof milanski, vsled storjcne obljube hotel nirtvaški prt Gospodov počastiti. Da sv. Karlu skrajša dolgo pot v Savojsko, je vojvoda prt poslal v Turin, kjer je ostal do danes. Shranjuje se v dragoceni srebrni skrinjici. Gospodov mrtvaaki prt, ki se razstavlja ob velikih dogodkih savojske, sedaj italijanske kraljeve hiše, bode. v proslavo letošnjega svetoga leta z vclikimi slovesnostmi razstavljcn, da mu krščansko ljudstvo more skazati čast, ki mu gre. Misljoni na katoli.kern shodu na Dunaju. Ker so misijoni eden izmed naj.važnejših delov katoliškega udejstvo,vanja na svetu v sedanjem času, bode misijonstvo zavzemalo važno mesto med razpravami katoliškega shoda na Dunaju meseca septembra. Razpravlia- lo se bo o teh predmetiii: »Misijoni in ljudstvo«, »misijoni in mladina«, »mi- sijoni in visoke šole«, misijoni in du- hovniki«, »misijoni in časniki« in »bla- goslov misijonskega dela«. Namen teh  razprav je, da se misijonska ideja med  katoliškim ljudstvom razširi in poglo-  bi. Sedanji papež Pij XI. želi, da bi skrb za misijone med pagani postala bist-  veni del dušeskrbnega delovanja. Da bi se ta ideja razširila tudi med otroci, bo prirejeno posebno misijonslt. zbo- rovanje za otroke. Obliajala se bo po- sebna misijonska božja služba za ude- ležence katoliškega shoda. Naj bi se misijonsko delo organizirano razširilo in rastlo na uspehih med vsemi kato- li&kimi narodi, tudi med ikat.ličani v Jugoslaviji! Svetovul evharistični koafjres. Bodoče leto se bode svetovni evharistični kongres vršil v Južni Amerild, in sicer v Buencs-Aires-u, glavnem mestu republike Argentine. Lani se je tak lcongres vršil v Dublinu, glavnem mestu Irske. Argentina se je že leta 1924, ko je bil svetovni evharisti.rii kongres v Amsterdamu, potegovala za to, da bi bil prihodnji kongres v njeni deželi. L. 1928 je Argentina svojo prošnjo ponovila. Še le prihodnje leto se bo njena vroča želja izpolnila. Kongres se bode vršil prihodnje leto v spomladi. V Argentini se začenja, ikakor je znano, spomlad, ne 1.8Jk.r pri nas meseca marca, marveč meseca septembra. Za.etek kongresa bo 10. oktobra in trajal bo do 15. oktobra. Mesec ofctober je določen radi tega, ker je 12. okt.bra 441. obletnica, kar je Krišt. Kolumb odkril Ameriko. Priprave za ta kongres so že v teku. Na praznik sv. Jožefa, ki se v vseh romanskih deželah prav slovesno obhaja, so se z molitvami po vseh cerkvah začele. Nadškof v Buenos-Airesu je sestavil osrednji odbor, ki ima vodstvo priprav v svojih rokah. Za razne narode, ki prebivajo na argentinskem ozemlju, tudi za Slovence in Hrvate, so ustanovljeni posebni odbori. Posebni pripravni odbori poslujejo v sosednih južno-ameriških državah: v Brazlliji, Urugvaju, Paragvaju, Chilu in v Boliviji. Glavne prireditve kongresa se bodo vršile v ogromni zgradbi, ki se bo v to svrho nanovo zgradila. Za kritje stroškov kongresa se vršijo zbirke po ROMANJE NA SV. GORB (župnija Sv. Peter pod Sv. gorami). Letos praznuje vesoljni svet lDOOlet- nico smrti in vstajenja Zveličarja Je- zusa Kristusa. Vsi narodi kar tekmu- jejo, da čim dostojnejše proslavijo ta velil.i jubilej. Slovenski narod je ta ju- bilej proslavil z mogočno manifestacijo ] na Stadionu v Ljubljani dne 30. julija t. 1. Pa tudi po deželi se vrše pomemb- ne proslave v znamenju križa. Med največjimi podeželskimi svetolstnimi 1 prireditvaini bcde brezdvomno sloves- jnost na Svetih gorah ob prilild velike- iga romanja v dneh 5., 6., 7. in 8. sep- tembra t. 1. Slovesnosti se pričnejo že v torek 5. septembra, ob 6. uri zvečer, ko je otvoritev tridnevnice s slovesnimi večernicami. Vse tri dni: 6., 7. in 8. septembra se botlo vrstile sv. mašs od petih pa neprestano do opoldne. Med tem bodo vsaki dan pridige ob 7. in ob 10. uri, kafcor tudi dne 6. in 7. septembra o_ 6. uri zvečer pri slovesnib. ve.ernicah. Poskrbljeno je tudi za dovolj spoved^ nikov. Častilci Marijini! Ta pomembni jubilej našega odre.enja ne sme iti kar tako miino nas. Ni vam bilo mogoče dano udeležiti se jubilejnih slavnosti v Ljubljani, proslavite ga v tem krasnem božjepotnem svetišču na Svetih gorah! Ni mogoče prešteti vseh uslišanj in milosti, ki jih je svetog. Kraljica skozi stoletja sipala na tem kraju trpečemu .loveštvu. V času velikih stisk in nadlog je slovens-ki in hrvatski narod romal v ta prelepi liram božji in bil tolikokrat uslišan. In letos, v času groznili gospodarsl.ili in drugib. stisk, kakršnih ne pomni naš rod, poromali bomo zopet pred Njen prestol, da jo prosimo odpomo.i in usmiljenja. Naj ta jubilejna proslava zbere te dni na ta prijeten hrib tiso.eroglavo množico, da d.kumentira udanost in z^estobo nebeški Kraljici in njenemu Sinu . . . Kako primerno in lepo bi bilo, aiko bi se od vsake skupine romarjev našla, pogumna oseba, M bi, bodisi od cnih, ki ostanejo doina, bodisi od svojih romarjev skušala zbirati prispevke za nov, tretji svetogorski zvon, ki bi se nabavil kot darilo svetogorski Kraljici' ob jubileju našega odrešenja. Svetogorska Mati božja vas kliče! Cerkveni shod na Kumu od 24. do 27. avgusta 1933. Lctos bomo obhajali Jernejevo nedeljo dne 27. avgusta. I_ot pripravo bomo imeli tridnevnico, katero bodo vodili rudarski dušni pastirji. V nedelj. dne 27. avgusta bo več c_f?e maž, popoldne pa rudarski tabor. N6*» tranjščina cerkve sv. Neže.bo letos popolnoma prenovljena, zato pridite romarji iz Posavja, Zasavja in Dolenjske na božjo pot na Kum! Ą§!oli€€nie šhofa dr. !wana TomaliCa. Na predvečer. Praznik Marijinega vnebovzetja je bil določen za slovesno vstoličenje novega lavantinskega škofa dr. Ivana Tomažiča. 2e na preddan je sprejemal prevzvišeni udanostne poklonitve vernikov in društev. Poklonili so se mu zastopiki Katoliške akcije, gasilskega društva, sportniki maratonci in blvši poslanec Žebot je pripeljal številno odposlanstvo iz fran.iškanske župnije. Na večer pred praznikorn je bil z zastavami in s cvetjem okinčani Slomšekov trg ves v lučkah. Pred škofijo so se zbrale ljudske množice. Združeni moški pevski zbori Ipavčeve župe so priredili skupaj z godbo Kat. Omladine vladiki podoknico in ob tej priliki so se poklonili prevzvišenemu meščani in okoli.ani. Ko se je prikazal med tisočero množico novi škof, je stopil pred njega ravnatelj Cirilove tiskarne g. F. Hrastelj ter izrekel v imenu pevcev pozdravne besede, za ikatere se je vladika ganljivo zahvalil s povdarkom, da bo imel vedno odkrito srce za slovensko ljudstvo, za njegove težnje in skrbi. Škofove besede so bile navdušeno sprejete od vseh, iki so se zbrali tako mnogoštevilno na Slomšekovem trgu, da vidijo in pozdravijo svojega novega škofa — domačina. Slovcsnost vstoličeuja. Na Marijin praznik so se zbrale ob doloceni uri na Slomšekovem trgu pred škofijo ljudske rnnožice, mariborska krščanska društva, za temi Marijine družbe iz vseh mariborskih župnij, apostolstva mož, Krščanska ženska zveza, Društvo ikatoliških mojstrov ter pomočnikov in še razne druge organizacije s svojimi zastavami. Ob pol desetih je stopila iz stolne zakristije velikoštevilna lavantinska duhovščina, ki se je razvrstila pred škofijsikim dvorcem. V sprevodu duhovnikov smo videli: zastopnika skopljanskega škofa in ljubljanskega vseučilišča rektorja dr. Matija Slaviča, stolnega dekana in kanonika dr. Maksa Vraberja s stolnim ikapitljem, celjskega opata Petra Juraka, ptujskega prošta dr. Žagarja, konjiškega arhidijakona Tovornika. provinciala oo. kapucinov p. Lina Praha, priorja križanskega reda Učaka, prelata dr. Kovačiča, častne kanonike lavantinske dr. Lukmana, Čižeka, Slepeca in Mikuša, msgr. Vrežeta, predstavnike duhovniških redov, skoro vse dekane in duhovne svetnike. Istočasno so se zbrali v stolnici zastopniki civilne in vojaške oblasti. Navzoči so bili ban dr. Marušič, ministrs:ki odposlanec gimnazijski ravnatelj Mastnak, glavarja dr. Senekovič in Mafcar, predstojnik mestnc policije dr.Hacin, podpredsednlk okrožnega sodišča dr. Pichler in prvi državni pravdnik dr. Jančij., podpolkovnik Nikolič, mestni župan dr. Lipold, dr. Leskovar, dr. Juvan, bivši narodni poslanec Žebot in druge odlične osebnosti. Popoldne po vstoličenju je pozdravil novega škofa ministrski predscdnik dr. Srskič, ki se mudi na oddihu v Rogaški Slatini. Ob poldesetih se je pomaknil sprevod izpred škofije h glavnim vratom stolnlce, kjer je dal prevzvišenemu stolni dekan dr. Vraber v poljub križ, nakar je podelil škof vsem zbranim sv. blagoslov in je sprejel kot znak oblasti klju.o stolne cerkve. Pri vstopu v cerkev je pozdravilo g. škofa s kora petje pomnoženega cerkvenega pevskega zbora. Ko so jo pomaknil sprevod do glavnega oltarja, je stopil na prižnico g. stolni dekan dr. Vraber, ki je pozdravil prevzvišenega in prečital papeška pisma. Vladika je zasadel lepo prenovljeni prestol in med donenjem pesmi s kora se mu je poklonila duhovščina kot novemu nadpastirju. Po podelitvi apostolskega blagoslova 3 popolnim odpustkom je nagovoril zbrano izpred oltarja prevzvišeni s pozdravom: »Mir vam bodi!« Iz škofovega govora. Prevzvišeni je začetkom svojega govora povdaril, da šteje Lavantinska škofija 600.000 duš in je po obsegu in po številu prebivalcev na drugem mestu v Jugoslaviji, in je nadaljeval: Vsi smo pred Bogom enaki, vsi brez izjeme smo poklicani, da Boga spoznavamo, ga ljubimo in mu služimo ter se tako zveličamo. Postavljen torej v to, da vodim k zveličanju vse, ki so mi izročeni v duhovno sl.rb, bi rad vsem postal vse, da bi rešil vse. Vse bi rad nekol predstavil Bogu z Jezusovimi beseda« mi: Nebeški Oče, katere si mi dal, seuj jih obvaroval, in nobeden izmed njil. se ni pogubil. V Ijubezni božji pozdravljam Vas^ prečastiti in dragi moji duhovni sobratje! Prosim Vas, bodimo sl drug drugemu zvesti tovariši, odkritosrčni prijatelji, požrtvovalni sodelavci, da bomo feos velikemu delu, ki nam je naloženo: posvetiti in zveličati kakor ssbe, tako neumrjoče, z dragoceno krvjo Kristusovo odrešene duše. V dobi, fco se temne sile toliko trudijo, da bi človeški rod odvrnile od I}oga, bomo to delo, to KatolLSko akcijo zmogli le, če bomo edini med seboj: Kako dobro in kako prijetno je, ako bratje v edinosti prebivajo skupaj . . . ker tja Gospod pošilja svoj blagoslov. Z vsem spoštovanjem pozdravljam predstavnike zakonitih oblastev. Vsem nam veljajo in naj veljajo apostolska naročila: Boga se bojte, ikralja častitc! V Gospodu posebej pozdravljam Vas, vrli krščanski očetje in gospodarji. Prosim Vas, bodite stebri vernosti, poštenosti, pravičnosti v svojih domovih in družinah! Z menoj vred boste enkrat odgovor dajali božjemu Sodniku za otroke in posle, ki Vam jih je Bog dal v skrb! Iskren pozdrav Vam, dragi mladenfči, Vi cv.t. in up srečne bodočnosti! Bodite trdni v verskern prepričanju, značajni v kršeanskem življenju, miroljubni v medsebojnem občevanju. Sami iztrebite iz svoje sredine razvade, ki Vam jemljejo dobro ime, ter rešite _red svetom čast slovenskega fanta! Čistost duše, mir srca, srečo in blaženost neoskrunjene mladosti želim in prosim od Boga Vam, dobra fcrščanska dekleta. Morebiti bolj kot kedaj Vas obdajajo od vseh strani mnogovrstne nevarnosti za dušo in telo. Z mil.stjo božjo, s pomočjo presv. Evharistije, pod varstvom Marijinim si čuvajte svoj dekliški ponos in varujte svojo dekliSko čast. Z besedami Skrivnega raz odetja Vam kličem: Držite, kar imate, da Vam nihče ne vzame Vaših vencev. In Vi, dragi otroci, ki mi sipljete cveije na pot življenja, tako da med Vami ne čutim trnja, Cez katero je treba stopati. Vi ljubljenci Gospodovi, kako naj Vam razodenem svojo ljubezen, kako pokažem skrb za Vašo pravo srečo? Jezusu in Mariji in angelom varihom Vas izročam in molim za Vas vsak dan, da bi ostali pobožni, pridni, nedolžni, ubogljivi, Bogvi in Ijudem prijetni. Naj se uresni.uje nad Vami vsemi beseda Vašega božjega Prijatelja: Pustite otroči.e in ne branite jim k meni priti, zakaj takih je nebešk. kraljestvo. Končno pozdrav globokega sočutja vsem trpinom Lavantinske škofije: ubožcem, ki so brez strehe in brez hrane; brezposelnim, ki iščej-o dela in zaBlužka, pa ga ne najdejo; bolnikom, ki vzdihujejo v bole.inah; vsem, ki so žalostnega in potrtega srca. Bog sam ve, kako rad bi slehernemu odvzel ali vsaj olajšal njegovo bedo in bol! K božjemu Zveli.arju, 'ki ni imel, ikamor bi glavo naslonil, ki je bil Mož bole.in v pravem pomenu besede, ki je izpil kelih trpljenja do zadnje kaplje, k Njemu molim, naj potegne vse, ki jih tla.i ta ali ona težava, na Svoje božje Srce, da bodo tam iskali in naSli pomoč In tolažbo. Po Skofovem nagovorn. Treba še posebej povdariti, da se Je podal vladika po prvih besedah nagovora izpred oltarja med ljudstvo in je tamkaj govoril pozdravne besede kot nadpastir svoji Credi. Z navdušenjem in ganutjem spreje- jtemu nagovoru je sledila slovesna Sko- j fova sv. maša _ zahvalno pesmijo ter 1 zakramentalnim blagoslovom. i Ob dvanajstih je bila cerkvena slav- | nost kon.ana, nakar se je novi vladika i lavantinski v spremstvu duhovščine in visoldh cerkvenih dostojanstvenikov v, svečanem gprevodu podal akozi cerikev ter blagoslavljajoč množice ob straneli v škofijsko palačo. | Vellkoduš.n dar Skofa. , Pred vstoličenjem je podal novi Skof sledečo tiskano izjavo: »Namesto običajnega banketa (slavnostnega obeda) položim ob priložnosti vstoličenja vsoto 10.000 Din v prid pomo.i najbolj potrebnim ubožcem in brezposelnim.« Cerkev brez glavnih vrat na ulico. No- vo cerkev sv. Adalberta bodo blagoslo- vili fe dni v Beilinu. Vhod v svetišče je iz sosedne hiše ob desni stiani.