PoStnlna platana v gotovini m Cena Din 1** Imrevtskl dem Stev. 145 v £|ubl|ani, sreda 30. (unija 1931 ftto II. Vesti 30. junija Za spomenik našemu pokojnemu kralju Aleksandru in francoskemu zun. ministru Barthouju v Marseilleu je bilo vloženih sedem načrtov. Razsodišče je tri izined teh določilo za ožjo izbiro, končna odločitev pa bo padla oktobra. Nemški vojni minister, maršal Blomberg, jo med svojim obiskom v Budimpešti obiskal tudi madžarskega vojnega ministra Roederja in se z njim nad dve uri razgovarjal. 0 vsebini razgovorov ne poročajo ničesar. Mednarodna zveza zvez za Zvezo narodov je imela letno zborovanje v Bratislavi. Udeleženci te čudne organizacije 60 se razgovarjali o sklepanju zvez za splošni mir, ki naj jih začne organizirati ta zveza zvez v zvezi z mednarodnimi mladinskimi organizacijami. Ugledne švedske osebnosti so poslale švedski vladi spomenico, v kateri jo pozivajo, naj umakne svoje zastopnike iz odbora za nevmešavanje, da bo tako lažje zastopala do Španije politiko, ki najbolje ustreza njeni koristi. Največje francoske orožarne Schneider - Creu-zot so včeraj podržavili po zakonu, ki ga je v ta namen izdala že Blumova vlada. Pristaniško delavstvo je začelo stavkati včeraj v veliki angleški luki Hull. Spopadi med japonskimi in sovjetskimi obmejnimi oddelki povzročajo japonski vladi vedno večjo skrb, taUo se glasi protestna spomenica, ki jo je japonski poslanik v Moskvi izročil Sovjetom, ker so boljševiški obmejni oddelki zasedli dva amureka otoka, ki sta važna za japonske ribiče. Državno banko za zunanjo trgovino je sklenila osnovati mehikanska vlada. Začetni kapital te banke bo 20 milijonov pesosov. Predsednik turške republike, Kemal Ataturk, je prišel na poletni oddih v Carigrad in se s svojim spremstvom nastanil v eni izmed bivših sul-tanskih palač. Francosko atlantsko brodovje je včeraj zjutraj odplulo iz Bresta na velike manevre, ki bodo blizu marokanske obale. Spor meve prejšnje vlalzvestij<, ne vedo v Moskvi po uradnem zatrdilu ničesar. Evropsko levičarsko časopisje je zadnje dni razglašalo, da so sovjeti Radeka pomilostili, ker je ovadil maršala Tuhačevskega in več drugih sovjetskih generalov zaradi njihovih zvez z opozicionalnimi krogi. Celje, 30. junija. Na včerajšnjem veličastnem zborovanju ob slovesnostih slovenskih fantov in mož je govoril tudi sivolasi vladika nadškof Jeglič takole: Danes jc za Celje velik dan, saj jc tu zbrana tako velika množica pogumnih mož in fantov. Živimo v velikih časih! Naš čas jo velik, ker dela veliko hudobijo. Kako strašno se je hudobija razpasla na vseh straneh. Države saine jo podpirajo, saj že po šolah uče otroke, da je treba odstraniti vse, kar spominja na Boga. Res, hudobija našega časa je velika. Velik je naš čas, ker dela mučenike. Povsod zahteva od mnogih, da dajo v najhujšem trpljenju življenje za našo vero. Koliko so jih že usmrtili ob najstrašnejših mučenjih, prav kakor v prvih dobah krščanstva. Velik pa jo tudi naš čas po velikih možeh. Imamo papeže, ki so nam v toh dobah dali zanesljive smernice, po katerih so more našo ljudstvo ubraniti pred nastopajočo hudobijo. Zato bomo te smernice, možje in fantje, proučevali in učili ljudstvo, kako se je treba po njih ravnati. Morda bomo imeli še hujše čase. Hudobija bo go rasla, to vidimo od leta do leta. Tudi pri nas na Slovenskem je že začela s svojim groznim delom. Upam pa, (la vas, možje in fantje, ta hudobija ne bo niti zapeljala niti uplašila, ampak da se boste z vso krepostjo uprl, njenemu prodiranju. (Foto I. Kvas, Celje) Slovenski vladika Jeglič govori C'e danes molijo za sv. Cerkev, da bi jo Bog obvaroval pred preganjalci, te molitve ne morejo biti zastonj. Satan ima že svojo fronto, pa ima tudi Kristus svojo fronto. Toliko pogumno mladine, toliko mož iz vseh vrst, ki ste tu zbrani, to je Kristusova fronta. V kako obilnem številu je ta množica danes zjutraj pristopala k svetemu obhajilu. Že na evharističnem kongresu so bili ponovno postavljeni temelji, na katerih moremo zrasti v močno armado, ki se bo uspešno uprla hudobnim silam. Bog sicer dolgo pusti, zato da nas do dna preizkusi, ali smo Njegovi ali ne. Mi smo se Njemu pridružili in bodo pri Njem vedno ostali in vodno molili, naj sv. Mihael pahne v peklensko brezno satanove sile. Držimo krstno obljubo. Mi smo otroci božji, verujemo, da se jc Kristus za nas učlovečil. Zvesti bomo ostali Katoliški cerkvi, zaradi njenega večnega ustanovitelja, zaradi njenih naukov, ki nas edini morejo obvarovati pogube. Hujše čase moramo od slovenskega naroda oilpahniti, kolikor mogočo daleč proč, zato se moramo boriti že sedaj. Bog Stvarnik, Bog Odrešenik in Sveta Cerkev, to so stebri našega delovanja in neusahljivi viri naših moči. Zvesti bomo ostali, pa naj pride nad nas karkoli. Po robu so moramo postaviti predhodnim silam, da so bomo izognili njihovim strahotam. Tako bomo veliki dočakali velike čase. Zato pa zahtevamo: >l’ovsod Boga!« .Gimnastični nastop, slovenskih fantov. Muogice pozdravljajo voditelj« pri slavnostnem zborovanju - Armada slovenskih mož in fantov v Celju Celje, 30. junija. V svečanem razpoloženju je sprejelo naše lepo mesto Celje številne množice, ki so prihitele od ve«li krajev na slavnostne dni, ko je tu prirejen veiik tabor slovenskih fantov in deklet. Mesto je hilo vse v zelenju in zastavah. V ponedeljek popoldne so se množice začele narvnost valiti od vseh strani. Organizacija prireditve je bila izvedena izvrstno in se je po skrbnih pripravah veličastni tabor vršil v najlepšem redu. Popolni poudarek veličastnosti fe prireditve pa eo dale neštete narodne noše, ki so prispele skoro iz vseh krajev Slovenije. Za slavnostno prireditvijo so bile v nedeljo popoldne kot uvod telovadne in športne tekme, ki se jih je udeležilo okoli 200 dobro pripravljenih telovadcev, kjer 6o tekmovale posamezne skupine. Rezultati so bili dokaj zadovoljivi že spričo dejstva, da so morali naši telovadci v prejšnjih letih toliko časa prisiljeno mirovati. Pokazala se je na vseh tekmovalcih železna disciplina in veliko veselje, da se spot lahko udejstvujejo. Izid tekem v nižjem oddelku. Fantovski odsek Vodice 811.50; Kantovski odsek Ježica 310.50; Fantovski odsek Št. Vid nad Ljubljano 803; Fantovski odsek Domžale 291 X>0. Zaradi popolne slike podajamo rezultate tekem med posamezniki v orodni telovadbi in lahki atletiki : Legan Jože, Jesenice, 48.75; Varšek Ivan, Ljubljana, 47; Zupančič Jože, Sv. Jurij ob Taboru. Zanimiva je bila tekma v orodni telovadbi. Kakor v vrhunskih vajah v orodni telovadbi, eo morali pokazati svoje zmožnosti v lahki atletiki. Lepi so tudi uspehi, ki so jih dosegli naši lahkoatleti. Ob pol šestih je bila nato še tekma fantovskih odsekov Prosvetne zveze v odbojki. Zmagal je fantovski odsek od Dev. Mar. v Polju, drugi je bil akademski odsek iz Ljubljane, tretji pa fantovski odsek od Sv. Jakoba >pri Ljubljani. Slavnostna akademija. Za osmo uro zvečer je bila napovedana slavnostna akademija v celjskem mestnem gledališču. Že davno prej so bile za to prireditev vse vstopnice razprodane. Veliko navdušenje je vstalo med ljudstvom, ker se jo pripeljal na akademijo sivolasi nadškof dr. A. B. Jeglič. Akademije so se udeležili tudi odlični zastopniki vsega celjskega javnega življenja in odlični predstavnki od drugod. Poseben poudarek je dala lem celjskim slavnostim ludi na vzočnost g. dr. Mihe Kreka. Za uvod akademije je godba zaigrala državno himno. Pričela se je nato simbolična igra, iz katere se vije silno hrepenenje našega naroda po svobodi in uresničenje tega njegovega večnega ideala. Prikazuje tako tudi dobo, v kateri se jo naša mladina spet neovirano mogla okleniti načel, r/.a katerimi je vedno 6tremel vsak, kdor je mislil in čutil po slovensko. Sledil je nastop telovadcev v novih krojih, ki so izvajali v simboličnih vajah ob igranju himne •>Naprej zastava slavec simbolične slike. Nastop teh telovadcev je zopet vzbudil nepopisno navdušenje med občinstvom. Naravnost ganljive so bile zatem simbolične vaje, ki so jih izvajali fantje ob zvokih leraene koroške pesmi »N’mav čez izaro« in himne »Lepa naša domovina«. Navdušeno je občinstvo pozdravilo naše najmlajše mladce, ki so nastopili tudi v novih lepih krojih in s svojimi vajami dali duška svoji svobodni razgibanosti in svoji trdni volji, ki nam vsem dajo vero v lepšo bodočnost. Prvič je ob priliki slavnostnih dni v Celju nastopil tudi oktet pod skrbnim vodstvom g. Cerarja. Oktet je zapel nekaj krasnih domačih pesmi in pesmi zbora vojakov iz ^Fausta«. Ocena tega prvega nastopa novega okteta je v vsakem oziru nadvse pohvalna- Gledalcem je kar sapa zastajala, ko so gledali zatem naravnost vratolomne orodne vaje, ki so jih izvajali naši stari telovadci, ki so za svoje velike uspehe na tem ipodročju želi nekoč že dokaj uspeha tudi v inozemstvu. Vihar odobravanja pa je žel slednjič krasen govor predsednika Podzveze fantovskih odsekov v Celju g. Mirka Bitenca, ki je poudarjal pravi pomen celjskih slavnosti, ki so že sami na sebi potrdilo naše neomajne zvestobe in trdnosti, kajti vsakemu trezno mislečemu človeku so popoln dokaz, da je naš slovenski rod neupogljiv, kadar gre za njegova načela, ki jih hoče neomadeževana, kakor jih je prejel, izročili poznejšim rodovom. Veličastni tabor v Celju naj velja kot opozorilo vsem sovražnim silam, -|>oedinec okrožnega sodišča. Zadevo dr. O. je lani žc enkrat obravnaval sodnik-poedi nec g. Lederhas, ki je takrat imel la referat, sedaj pa je zadeva prišla pred mali senat, ker je bila združena še z drugima dvema deliktoma, za kar je pristojen mali senat. Turške oblasti so zadržale v Carigradu španski parnik »Magelhanesi, ker je preiskava ugotovila, da je njegov kapitan zakrivil, da se je parnik zaletel v italijansko ladjo -»Capo Pino«, ki se je potopila, V Zagrebu se je v nedeljo in ponedeljek mudil prvak demokratske stranke dr. lknnič ter se razgovarjal z dr. Mačkom, inž. Košutičem ter Ve-česlavom Vilderjem. Včeraj se je pa že povrnil v Belgrad in se takoj javil pri Ljubi Davidoviču, da mu poroča o rezultatih svojih razgovorov. Ko so ga pa časnikarji vprašali, kaj je v Zagrebu delni, jim je odgovoril, da je prišel zbirat podatke iu gradivo za — razpravo o razvoju političnih strank v naši državi. Danes dopoldne se sestane na zasedanje Narodna skupščina. Poslanci so se večinoma zbrali že včeraj ter so vsi v svojih klubih razpravljali o točkah dnevnega reda zasedanja. Reorganizacijo Privilegirane izvozne družbe zahteva (.»lavna zadružna zveza. Izmenjali naj bi se vsi vodilni ljudje in tudi način, kako družba vrši svoje posredniške posle. Glavna zadružna zveza utemeljuje svojo zahtevo s tem, da je družba pri posredovanju žitnih kupčij največ koristila svojim posredovalcem in proizvajalcem na veliko, dočim je male proizvajalce pustila v nemar. Ti so ostali netočno poučeni ter so zato prodajali žito mnogo ceneje, kakor bi ga lahko. Rojstni dan svojega voditelja dr. Mačka bodo Hrvatje praznovali v kratkem. Za to priliko so že izvolili poseben odbor, ki bo sestavil program vseh svečanosti, ki jih ne bo malo. Na predvečer bo na nogometnem igrišču Concordije velik ognjemet, naslednji dqn pa bo dolga vrsta akademij in drugih slovesnosti. K pripravam so pritegnili vsa hrvatska društva. Okrog Zadra je zelo razvito tihotapstvo sladkorja in kave, kor se da obojo dobiti mnogo ceneje v Zadru, ki je prosta luka. Finančna kontrola ima s tihotapci veliko posla, vendar pa ne more tihotapljenju narediti konca. Nedavno so financarji imeli uspeh. Zaplenili so ogromno cigaretnih papirčkov, 50 velikih vreč kave in nekaj velikih posod špirita. Vse, kar so zaplenili, je vredno okrog 200 jurjev, kazen je pa desetkrat tolikšna. Ijovci niso zadovoljni z zakonom o lovu, pa zahtevajo, da se spremeni. Ko so v nedeljo zborovali bosanski lovci, so prišli vsi do soglasnega zaključka, da jim sedanji zakupni sistem prinaša samo škodo. Na zborovanju je bil navzoč tudi zastopnik bolgarskega lovskega društva v Sofiji. Več inozemskih družb se puli za to, da bi dobile dovoljenje za zgraditev igralnic v nekaterih mestih v Dalmaciji. Pred kratkim smo poročali, fla se jo v Splitu oglasila s takim predlogom neka nemška družba, sedaj so prišli še Francozi. To je Societe International Anonime, ki ima veliko igralnico že v Varni na Bolgarskem. Splitski občini jo ta družba ponudila delež pri dobičku, ki bi ne bil ravno majhen. Naše oblasti se ne navdušujejo preveč za igralnice ter bo moral v primeru uresničitve načrta lastnik strogo paziti, da domačini ne bodo smeli v igralnico. Le tujci, ki se bodo izkazali s svojimi potnimi listi, bodo lahko kockali. V poštev bi razen Splita prišla še Crikvenica in Dubrovnik. Dokler bi v Splitu ne bila zgrajena posebna zgradba za igralnico, bi jo za silo odprli v holelu, ki ga pravkar zidajo. Kukavice se že selijo na jug s svojimi mladiči. Pri Ivancu so jih nedavno opazili kar dvajset .skupaj, ko so se spustile zaradi počitka. Takoj nato pa so vse spet odletele. V Djakovu se je včeraj zbralo nad 10.000 vernikov za priliko, ko so spet popolnoma dogradili katedralo, ki je, kakor znano, pred štirimi leti pogorela. Slavnosti je bila prirejena velika bak-ljada, v kateri jo bilo okrog 5000 ljudi. Senzacijo svoje vrste so imeli v nedeljo v Dubrovniku. Blizu kavarne ob morju se je sprehajal 18 let star fant Šoletič Jožo. Nenadno je zagledal na dnu tik ob obali morskega psa. Fant se ni dolgo pomišljal, skočil je v morje, zgrabil morskega psa za rep in mu zadrl v glavo nož. Žival se je močno upirala, nakar je Šoletiču priskočil na pomoč še neki faut. Ukrotila sta psa in ga potegnila na suho. Bil je dolg 180 cm. Junaški fant bo dobil precejšnjo nagrado. Ubitemu psu so morali porezati plavuti in jih v dokaz poslati direkciji pomorskega prometa v Splitu zaradi izplačila nagrade. Dva razbojnika so kaznovali kar sami kmetje v Bukvicah pri Virovitiei. Kmet Franjo Škarič se je skozi vinograde i>ozno popoldne vračal domov. Spotoma sta se mu pridružila dva neznanca in se z njim nekaj časa pogovarjala. Zanimala sta se za premoženjske razmere v vasi, nazadnje je pa eden zaprl Škariču pol, naperil nanj samokres ter zahteval denar, fikarič je začel vpiti na poinoč, nakar je začel razbojnik pritiskati na petelina samokresa. Na srečo je orožje odpovedalo. Klicanja so slišali bližnji kmetje, ki so delali na polju. Stekli so Škariču na poinoč in začeli preganjati oba razbojnika. Enega so kmalu ujeli in ga strašno premlatili. Zvezanega so ga odpeljali v vas in zaprli. Tudi drugega je druga skupina kmetov ujela. Ker jim je grozil z revolverjem, so planili nanj z motikami 111 kosami ter ga pobili na tla. Kot brez uma so tolkli po njem še naprej, da je razbojnik obležal na mestu mrtev. Razbojnik, ki je ostat pri življenju, je potem priznal, da sta s tovarišem nameravala oropati več premožnejših kmetov v vasi. Žeparja so prijeli kmetje na sejmu v Križevcih. Na sv. Petra in Pavla je v Križevcih vsako leto velik sejem. Seveda se je med maso kmetov prerivala tudi tolpa žeparjev. Tomaža Kudeliča so poznali kot spretnega žeparja, vendar ga je to pot sreča zapustila. Za žrtev si je izbral kmeta (ljuro Golubiča. Ko mu je potegnil denarnico iz žepa, jo kmet to čutil in ga zgrabil. Poklical je še druge ljudi, ki so neusmiljeno mlatili po tatu s palicami in ga brcali. Prav gotovo bi ga ubili, če ne bi pravočasno priskočili na pomoč policaji in nezavestnega žeparja iztrgali iz rok razjarjene množice. Že dva meseca straši v hiši kmeta Tvrdnika v Drinovcih pri Brčkem. Gospodar je pred dvema mesecema umrl, nakar je začelo strašiti. Domači so sredi noči začuli trkanje po oknih, {»tem je pa strašilo odprlo glavna vrata, čeprav so biia zaklenjena. To se je ponavljalo vsako noč. Poklicali so kmete, da so šli stražit hišo. Toda strali se je pojavil kljub temu. Tudi tiste noči, ko so bajto stražili orožniki, ni bilo nič boljše. Domači živijo v silnem strahu. Naročajte in širite Slovenski dom! M fg m ništvo ialfilii inozemst Ljubija« eliko število ga narastlo. r katerega ir »mrtev«, ali mrtve, pa so pozneje io odkod pojavili, kar bodili. Črni vrag - lovec pobeglih kaznjencev Na otoku Saint Joseph pri francoski Guayani, ki ga imenujejo »hudičev otok«, kamor pošilja Francija svoje največje zločince na dolgoletno, oziroma dosmrtno robstvo, je med številnimi kaznjenci videti neko silno zanimivo osebnost. To je črni kaznjenec, ki ni zanimiv samo zaradi svoje ogromne postave in bizonske moči, ampak tudi zaradi svojega prejšnjega življenja in vzrokov, ki so ga priklenili v vrste najbednejših človeških bitij. Wilson — tako je ime našemu orjaku — ali »črni hudič«, kakor ga je nazivalo pet tisoč gua-janskih Indijancev in ljudi vseh mogočih narodnosti, ki izpirajo zlato iz guayanskih rek ali trebijo pragozdove, si prilaščajo rodovitno zemljo in jo obdelujejo, črnec Wilson torej je tudi nekdaj pridno obdeloval zemljo. Toda se je znal postaviti v tak kraj, kjer bi kaznilniški ubežniki brezpogojno morali iti svobodi nasproti. Kdor je ubežnika ujel in ga vrnil oblastem, je dobil določeno nagrado. Zato so bili nesrečnim ubežnikom ljudje mnogo bolj nevarni, kot neštevilne druge strahote pragozdov s svojimi nevidnimi, zavratnimi silami. Wilson si je postavil kočico ob reki. Imel je že dobršen kos zemlje v svoji posesti. Zena mu je pridno delala, sani pa je začel loviti ubežnike. Zelo redko kateri od njih mu je ušel. Toda izročal jih ni oblastem, ampak jih je pod pretnjo puške privedel v svojo kočo, jih dobro pogostil, pustil naspati in odpočiti se, nato pa vpregel v svoje delo na obsežni kmetiji. Imel je stalno kakih 14 takih sužnjev, katere sta čuvala dva naj-surovejša, tudi ubežnika iz kaznilnice. V začetku je sicer vsakemu obljubil plačo, če pa ga je kdo nanjo spomnil, jo je »predrzncž« pošteno skupil: ali ga je kratkomalo spravil s sveta ali pa grdo pretepel. Tako so reveži prišli z dežja pod kap. Nihče se ga ni upal več ne ogovoriti ne pogledati. Kdor je mogel, je ušel, ali pa vdano prenašal svojo usodo, zlasti še, ker so bili ubežniki po večini črnci, ki so dobro znani radi svoje praznovernosti. O Wilsonu so bili vsi prepričani, tudi ostali prebivalci razsežnih pragozdov, da je čarovnik, če že ne hudič sam. Zato so ga tudi na-zivali »črni hudič«, mu pripisovali nadčloveško moč in oblast ter se celo bali o njem govoriti, kar mu je seveda samb koristilo, ker je tako lahko nemoteno počel, kar je hotel. Nagrabil si je ogromno bogastvo, nakupil posestva na otoku Martiniqueu, severno od Guayane, in v kratkem nameraval »stopiti v pokoj«. V zadnjem hipu pa ga je zakon zagrabil za vrat. Povsod v okolici se je namreč zvedelo, kako je dal zakopati živega nekega svojega najnovejšega sužnja-ubežnika, ker je ta objel njegovo že- Klub »umrlih« Neverjetno veliko je zopet za enega ustanovili klub, v ki je ali vili časopisi. Po vojski šanih ali izgubljenih v za vano dogaja. londonskih klubov Stari bojevniki so vstop samo tisti, ali čigar smrt so obja-so namreč mnogo pogre-uradnih opisih proglasili »oživeli«, se nepričako- cta I urli uri nnc «£» CpHfli no. Nesrečnik je prosil milosti, naj ga vsaj prej ubije. Toda zaman! Dal ga je zakopati tako, da mu je samo glava gledala iz zemlje. Šele čez dalj časa je ukazal nekomu, da revežu prestreli glavo. Ustrelil je tudi svojo ženo, nekemu drugemu sužnju pa je obesil kamen na vrat in ga vrgel v vodo, da je utonil. Tedaj je pa skozi tiste kraje slučajno prodiral večji oddelek orožnikov. Zvedeli so o grozodejstvih orjaka Wilsona, ga z zvijačo ujeli, ker so se ga domačini preveč bali, da bi se upali pomagati orožnikom. Tudi sužnji so vsi pobegnili. Šele čez nekaj dni so našli nekaj prič, ki so obremenjevale Wilsona. Našli so jih toliko, da so veleposestnika in »vzdrževalca zasebne kaznilnice« lahko mirno odvedli med ljudi, ki so njemu pripomogli do bogastva, med kaznjence, in mu, kakor ostalim, nadeli verige. Sedaj je nekak grobar in čuvar grobov kaz-njenske kolonije. Postal je zelo pobožen. Zgradil je majhen altarček iri kapelico s kipcem Matere božje, pred katerega vsak dan nosi divje cvetje še divjejše naselbine in pred katerim sklanja svojo osivelo spokorno glavo. (g) Smmm mmmimnMim mstamimmmaam ———---------- Pred 40 leti se je namenil z balonom na severni tečaj polarni raziskovalec Andree. Celih 33 let ni bilo nikakega sledu za njim. Leta 1930 pa je neka norveška polarna odprava našla mesto, kjer je padel balon in kjer je našel smrt Andree z vsemi svojimi tovariši. Rusija v sovjetskih očeh I) Stalinovemu »čiščenju« ruske armade je menda dala povod sovjetska »Pravda«, ki je dne 21. maja t. 1. v daljšem članku obravnavala 6tanje sovjetskega vojaštva in trdila, da je visoko čaetni-štvo rdeče vojske nesposobno in da bi jih bilo treba zamenjati. Stalin in Vorošilov sta torej sprejela povabilo kritike svojih časopisov (če se nista po časopisih sama povabila!), da očistita armado ljudi, ki bi s svojim »izdajalstvom« uničevali vso njeno silo in moč v slučaju kakega mednarodnega spopada. Tako pridemo do tega, da tudi sovjetska, kakor nekdaj francoska revolucija, požira svoje la6tne ljudi. (I) »V eodnijeko pisarno Seleznodoršnijskega okraja v Moskvi je neprespano hodilo neka starejša gospa, da bi poizvedela za usodo svojega brata Kopjeva, ki je bil ohsojen na poldrugo leto ječe, da ga ,je pozneje sodišče druge stopnje oprostilo Stara gospa je zaman hodila iz pisarne v pisarno in prosila, naj ji brata 6puste v svobodo. Končno ji je šef sodstva Jegorov, na katerega se je tudi obrnila, rekel, da ji bodo brata prav kmalu osvo- Prešli so tedni in meseci, Kopjev pa je še vedno ostal v zaporu. Nekoč pa je sodnik Averin pregledoval stare akte in slučajno naletel nq akt Kopjeva ter opazil, da je obtoženec bil že pred petimi meseci in pol oproščen, pa vendar še pridržan v zaporu. Šef sodstva sam nikoli ne pregleda zapiskov; to naj 6tori njegov tajnik Pšelovodov. Tajnik se pa tudi ni nikdar potrudil, da bi akte prebiral, ampak jih je pošiljal naravnost v arhive. Tako se je zgodilo, da je obtoženec Kopjev, kljub oprostitvi kazni, ostal v ječi celih pet mesecev in pol.« (Pravda, 15. V. 1937.) * (I) Zdravilišča so samo za dobro plačane sovjetske uradnike, kakor se vidi iz poročila »Izve-6tij«, ki navaja cene 675 do 970 rubljev za zdravljenje po sovjetskih zdraviliščih v srednji Rusiji, na Krimu in Kavkazu. Povprečni dohodki delavcev so 230 rubljev na mesec, iz česar se lahko vidi, da je delavcem popolnoma nemogoče privoščiti 6i kako zdravljenje, daei sovjeti neprestano trobijo, koliko jim je blagor in sreča delavstva pri srcu. * (I) »Vse delavske p^ganizacije v Mjjrroaijskei« stalno zadržujejo plače svojih delavcev že od februarja meseca sem, tako da 6o jim sarpo na plačah dolžni že 277.000 rubljev. Delavci neprestano prosijo, da se jim izplača njihov denar, organizacije pa ostajajo napram takim prošnjam popolnoma brezbrižne.« (Leningrajska Pravda, 21. prila 1937.) * (I) »Radi pomanjkanja gumija za avtomobilska kolesa so vsi potniški in tovorni avtomobili neke traktorske postaje v Ukrajini neporabni. Vse prošnje, da bi jim čim prej poslali nekoliko surovega gumija, so ostale brez odgovora.« (Socialističeskoje zemjedelje, 6. maja 1937.) Nesrečna podobnost Komaj 21 letni sin bogatega tovarnarja v Phi-ladelphiji se je pred kratkim v hotelu, kjer stanuje s svojo ženo, precej resno obstrelil. Hotel si je vzeti življenje, ker je njegova žena zahtevala razporoko. Vzrok njene zahteve je zelo nenavaden. Mlada žena Jane, baletna plesalka, ima namreč sestro dvojčko Jean, s katero sta neločljivi prijateljici in tako podobni med seboj, da ju niti lastna mati ne loči. Ker hočeta še vedno stanovati skupaj vsaj v istem hotelu, se je neprestano dogajalo, da se je ubogi mož pri povratku domov motil v osebah in objemal namesto svoje žene njeno sestro. Ženo je to začelo jeziti, zapretila je možu z ločitvijo zakona, revež pa si ni vedel drugače pomagati kot da uide iz življenja. K sreči je ostal živ, svojo ženo ima še vedno zelo rad, vendar pa se mu zdi pametneje, da ji ne pride več blizu, vsaj dokler se ne bo zadosti jasno razlikovala od svoje sestre, (g) Ob reki Columbii! v vzhodnem delu državice Washington grade velikanski jez, ki bo, po zatrjevanju Amerikancev, največji na »vetu. Visok bo 160 m. Programi Radio Ljubljana Sreda, SO. Junija: 12 Kvai-tetl vesele pesmi pojo (ploBfo) — 12.45 Vreme, poročila — 18 Ca«, spored, ob vostila — 18.15 Vse motfočo, kar kdo hoče (plošče po željah) — 14 Vreme, borza — 19 Cas, vreme, poročila, spored, obvestila — 19.80 Nac. ara: Ljudevit Gaj kot politik (Veucelidos iz Zagreba) — 19.50 Naši hrošči. XI. del predavanja (p. Peter Gllly) — 20.10 O polhograjskih dolomitih in volčinu (g. Praprotnik Anton) — 20.30 Za zabavo in za ples (plošče) — 21 Orgelski koncert z vmesnimi samospevi. Sodelujeta: ga. Zlata Gjun^jenao in g. prof. Pavel ltnnčinnj — 22 čas, vreme, poročila, spored — 22.15 Koncert Uad. orkestra. Pokopališče kitov Včasih so smatrali »pokopališča« velikih sesalcev, kakor slonov in kitov, za navadne izmišljotine in bajke. Danes pa je dognano, da se stari sloni, ko začutijo svoj bližnji konec življenja, res odločijo od črede, se odpravijo v kake posebno puste in težko dostopne kraje džungle ter mirno počakajo smrti. Razni raziskovalci so namreč že našli cele kupe slonovih okostij različne starosti, tako da je domneva o kaki večji nezgodi izključena. Pred nekaj leti pa je neki norveški kitolovec' po brezuspešnem lovu pristal na zahodni obali Groenlandije in opazil na morski površini velike oljnate lise. Najprej je mislil, da se je tam potopila kaka petrolejska ladja. Ker^ pa je morje precej plitvo, je v svoje veliko začudenje mogel odkriti na dnu stotine in stotine mrtvih kitov, ki so bili zaradi zaradi polarnega mraza in slanosti morja še vsi čudovito dobro ohranjeni. Najdba mu je seveda prinesla ogromno bogastvo ker se kitovo olje lahko imenitno proda. To se pravi, denar pobirati po tleh! Pozneje so odkrili še več takih »pokopališč« zlasti okrog Groenlandije, pri Franc Jožefovi zemlji in v Beringovem morju. (g) Človek z železnimi pljuči Amerika ima zopet edinstveni rekord: najbolj bolnega človeka na svetu. Nesrečnež je 26 letni sin milijonarja iz Chicaga. Že 14 mesecev leži v nekakem kovinskem valju, polnem različnih cevi in cevčic, pipic in opazovalnih okenc, ki ga s pomočjo elektrike ohranja pri življenju. Pred kakima dvema letoma je mladi milijonar začel potovati po svetu. Živel je veselo in razkošno, kakor pač more človek, ki mu denar kar sam leti skupaj. Na Kitajskem pa ga je nenadoma zadel mrtvoud, ki se je v kratkem tako poslabšal, da se fant ni mogel popolnoma nič več ganiti. Sreča je bila, da ga je nesreča zadela prav na Kitajskem v Pekingu, kjer so imeli morda edino napravo na svetu, ki bi ga lahko ohranila pri življenju, namreč omenjeni valj ali umetna pljuča, ki opravljajo delo prsnih mišic. Ta vnlj mu polni pljuča z zrakom in jih zopet prazni, tako kot se pač dihanje vrši. S pripravo pa je treba tudi znati pravilno ravnati; zato je okrog bolnika skoraj stalno 25 strokovnjakov, zdravnikov, inženjerjev, mehanikov, elektrotehnikov itd., kajti vsak zastoj naprave bi pomenil skorajšnjo smrt bolnika. Pred kratkim so ga z velikimi težavami prepeljali iz Kitajske v njegovo rojstno mesto. Samo ta vožnja in vzdrževanje strokovnjakov je stalo približno milijon dolarjev. Čeprav bolnik ne more premakniti nobenega uda in čeprav je do vratu pogreznjen v ležeč jeklen kotel, mu je pri prekladanju in prevažanju v Chicagu ves čas igral na ustnah smehljaj, morda zaradi velike senzacije, ki jo je povzročil po vsej Ameriki, ali pa zaradi velikega veselja, da je spet doma. (g) Pijača daje moč... V nekem višjem angleškem zavodu je navihan dijak vtihotapil v svojo sobo sodček piva. Ravnatelj, ki je za to zvedel, je poklical dijaka k sebi in ga trdo prijel. Dijak, še nekoliko okajen, se je izgovarjal, da mu je bil zdravnik svetoval vsak dan po nekaj pijače, da bi se nekoliko okrepil. »No, in kakšen uspeh pa ste že dosegli?« »Ko je prišel sodček k meni, sem ga komaj vzdignil, sedaj ga pa že z lahkoto nosim po sobi.« (g) 28 LJUBEZEN, KI UBIJA Molk je legel med naju kar na lepem. Pa kolikokrat sva že tako molčala drug poleg drugega. In kaj naj bi bil storil, ko je videl in slišal, kako je bruhnila iz mene žalost in »ovraštvo kakršno more nositi v sebi samo zapuščen otrok? Naj je bil kriv ali nedolžen, moral je molčati in molčal je. Obšla sta me strahotna nemoč in razočaranje. Tisto uro sem želel, da bi imel pri roki srednjeveška mučila, natezalnico, žareče železo, raztopljen svinec, s katerim bi izvlekel viako skrivnost iz še tako trdo zaprtih ust. Očim je pogledal na uro. Potem je vstal in rekel: »Če hočeš, te potegnem kos poti z vozom. Naročil sem kočijo za ob treh, imam sestanek, da se zmenimo za neke volitve, ki bodo jutri.« Namesto prestrašenega zločinca, kakor sem pričakoval v sanjah sam pri sebi, sem zdaj imel pred seboj človeka iz najboljše družbe, ki je mislil... na volitve. Skoraj jecljaje sem odklonil njegovo ponudbo. Spremil me je prav do veže in se skozi smehljal... A zakaj se mi je čez pol ure, ko sva se srečala na obrežju, jaz peš, on v kočiji, zakaj se mi je tedaj njegov obraz zdel tako zmeden, tako žalosten, tako mračen? On me ni videl. Sedel je čisto v kotu vosa. Njegov obraz je bil na zelenem usnju se- deža videti, kakor da je iz prsti. Oči so mu zrle nekam — kaj so gledale in kaj so zrle? To, kar sem videl v vozu, je bil uničen in potrt človek, tako različen od tistega smehljajočega se človeka pred kratkim, da sem se nehote in s strahom, kakor da se bojim svojega uspeha, vprašal: »Ali sem zadel pravega?« Ta strah me je plašil ves tisti večer in še naslednje dni. A človeške predstave in zamisli v duhu so vendar tako neskončno daleč od resničnosti, naj bodo še tako jasne in natančne. Res, pisma rajnega očeta so me globoko razburila, ker so mi klicala pred oči strašne slike. Sprememba in potrtost, ki sem jo videl v očimovem obrazu na poti od najinega sestanka, mi je povzročala nov nemir. Odkar sem prebral očetova pisma, sem kljub vsemu prav na dnu duše na tihem upal, da sem se v svojih sumnjah zmotil. Upal sem, da bo ena sama lahka preizkušnja razpršila vse slutnje, ki sem jih imel za nespametne. Morda zato, ker sem se bal težavne naloge, ki bi jo moral izvršiti, če bi bilo res tisto, kar sem slutil. Od prve ure dalje sem videl neizogiben konec, ki mora priti, če je očim res kriv. Treba je torej bilo imeti voljo, močno voljo. Močno voljo? Za kaj? Kaj bi moral storiti, če je bil res kriv? Šele ko sem se vrnil domov, sem dobil dovolj moči, da sem si zastavil to vprašanje. Prej si ga nisem upal. Šele zdaj sem videl, v kako strašnem položaju sem prav za prav. Kamorkoli sem pogledal, sem videl samo trpljenje. Nisem mogel več prenašati, da bi mi življenje teklo še naprej tako, kakor je do zdaj. Kako bi mogel trpeti, da bi moja mati še dalje prihajala k očimu kakor ponavadi, ga božala po čelu s prijazno roko, kakor je to velikokrat delala in ga poljubljala na čelo. Pri misli, da bi utegnila biti še naprej tako prijazna z očetovim morilcem, se mi je zazdelo, da mi bo zavrela kri. Zabolelo me je, ko da bi mi puščica prebodla srce. Naj bo! Imel bom toliko moči in poguma, da bom stopil k materi in ji dejal: »Ta človek je morilec,« ter ji to tudi dokazal. Čutil sem že vnaprej bolest, ki jo bo ob tej strašni novici prevzela. Zdelo se mi je, da vidim, kako se ji med mojim pripovedovanjem odpirajo oči in kako ji iz zenic sije razdvojenost, v kateri drgeta njeno srce. Zblaznela bo pred menoj ali pa se bo mrtva zgrudila na tla. Ne, tega ji ne bom sam pravil. Kadar bom imel v rokah odločilen dokaz bom šel na sodišče Toda... to bo spet nova žalostna igra. Predstavljal sem si, kakšna bo mati tisti trenutek, ko bodo prijeli njenega moža, ki bo sedel morda poleg nje. »Česa ga dolže?« bo vprašala. In morala bo poslušati strašni odgovor. Jaz bom to povzročil po lastni volji, jaz, ki sem od detinstva skrival in dušil vse svojo trpljenje, samo da bi njo obvaroval vsakega tudi najmanjšega razburjenja in žalosti. Tedaj, ko je bilo moje srce polno vzdihov, polno solza, polno bolesti, nisem tega storil. Vedel sem, da je srečna v tistem svojem življenju. Vedel sem tudi, da je prav zaradi tega slepa za moje trpljenje. Pa sem jo kljub temu ljubil in ji nisem hotel sreče niti za las greniti s svojim trpljenjem. In zdaj? Nisem ji mogel zadati tega udarca, njej šibkemu, ljubljenemu bitju. Prvič se mi je ob tej misli pokazalo dvojno lice nesreče, ki me bo zadela, če so moja sumničenja resnična. Ta pogled je bil preveč žalosten. Začel sem se boriti na vso moč proti domnevam, ki bi mogle spraviti mojo mater v tako nesrečo. Želel sem si, da bi vse to ne bilo res. Če je bil očim žalosten, kaj je neki moglo to dokazovati. Saj je imel deset vzrokov zato, ne samo enega. Če sem pomislil samo na njegovo zdravje, ki je bilo od dne do dne šibkejše! V odločilen dokaz, da je res kriv, bi mi moglo služiti samo eno dejstvo: če bi bil on med tistim razgovorom planil ves razburjen kvišku in se začel tresti, če bi bil po-bledel in bi ga bil popadel krč. To bi pričalo, da sem ga zadel v živo. A ni se zganila niti mišica v njegovem obrazu, niti malo se mu ni stemnil pogled. Bilo bi res neumno domnevati, da bi bil gospod Termond dal ubiti mojega očeta. Toda jaz se te misli nisem mogel iznebiti. Vedno se mi je zdelo, da je to možno. V nekaterih trenutkih pa sem bil prepričan, da je celo res. ifilOTloik) dom« Izhaja ntk delavnik ob 12 Mesečna naročnina 12 Din, za Telafoa 2992 Za JagoaloHUtfko tukanu i Kopitarjeva o lica 6/IIL Telefon 2994 ta 2996, Upravni Kopitarjeva K Lian Rakovo* Dieto'kj Joto Robček*