Povojna leta so posvetila 8 svojimi razkritji v tolikokrat žalostno usodo raznili odstavljenih vladarsklh hifi. čitamo romane o na moči projjadlih nH>gočnjakih, fllm nam razkriva v dnevnili predstavah. mlakuže bivših ceaarj«v, kraljev ter njiliovega propa-dajočega potomstva. V rtaslednjem hočemo osvežitl pozabijeno usodo vladarjev, ki nlso blll trlBogi in vendar so končali nesreSno: Polovica stoletja je minula, odkar |e pisal ter govoril celi kulturni s-vet o $mrti mehikanskega cesarja Maksimiljana, ki je bil brat umrlega avBtroogrskega vladarja Franca Jožefa. Še le sedaj po vojni se je posrečtto Janezu Scherru, da je obelodanll žaloIgro nesrečnega Maksimiljana. Mehikanski cesar Maksimiljan je Je postal žrtev izdajstva lastnega ober¦ta Miquela Lopez. Cesar mu je m«d vsemi oficirji najbolj zaupal, Lopez }e bil njegov miljenec ter poveljnik cei«ga polka. Proti Maksimiljanu so se uprli lu najptopili z znaf no oboroženo siio maMltaiiiki republikanci pod povrfjstrom geBerala Escobedo. Od republikanske armade ogroženl jcesar se je potegnil za obzidje mesta fcueretaro. Nastanil se je v samostanu Bv. Križa, ki je stal tik ob mestnom ob»idju. Republikanci so podkupili MaksirsiIjanovega ljubljenca Lopeza. V junii-Iki noči leta 1867 ie stražil Looez s svo- jim polkom cesarjev dvor. Kot pod kupljenec je spustil v mesto republi kanske čete, pred katerimi se je mora Maksimiljan s svojimi zvestimi umak niti. Posrečilo se mu je, da se je zate kel na hrib Cerro de las Camjpanas Tukaj je bil od sovražnikov obkoljen ter ujet brez odpora. Postavili so ga pred sodišCe, ki ga je obsodilo na smrt. Peljali so ga na mesto, kjer je bil zajet iii tamkaj so ga ustrelili v jutro dne 19. Junija 1867. Znano je, kako je razdelil cesar pred usmrtitvijo med vojake, ki so bili določeni za Izvršitev smrtne obsodbe, vsakemu po en zlat. Prosil jih je, ča naj za to nagrado dobro merijo, da bo takoj smrtno zadet. VojaStvo Je bilo ganjeno radi Maksimlljanovega postopanja, a tudi razburjeno. Merili so tako slabo, da se je cesar po prvih strelih le zgrudil kot ranjenec po tleh. Vojaki so stopili pred ranjenega Stiri korake ter ustrelili v drugfč. Očividec usmrtitve Je bil cesarjev strežaj Madžar Ttidos. Ko so buknili v gospodarja drugi streli, se Je radl bližine vnela na prsih obieka. Zvesti sluga je skočil po kozarec vode, da je gorečo obleko pogasil. Izdajalec obepst Lopez je prejel za svoje delo kot nagrado dvatisoč mehlkanskih zlatnikov. Nagmdo mu je izplačafa na menice trgovska tvrdka v mestu Guano|unti. 2tvel je Se za tem 20 let v Mehild popolnoiaa zase ter osamdjtin, Izpolnii se je nad n|im stari rek: Ljubo ml Je iztfajstvo, a izdajafca sovražiini Pozabi|eno je že tudi dejstvo. da je umria pred kratkem Maksimiljaaova žena, bedgijska priBcezinja Ojmrlotta. Ko je zvedela, da je njen soprog v Mehlki ujet, se je podala k papežu v Rim. Prosila Je poglavai^a Cerkve, naj posretžtije ter zastavi vse moči, da se b« vrnil Maksimiljaai živ iz ujetništva. Ko je atala s sv&jo prošnjo pred papežem, so jej sporočili, da je njen soprcg že usmržea. To sporofiilo jo je tako presunllo, dti je zblaznela na licu mesta In ostala zmeSana do smrti. Napoleon II., vladar Francij« je imel s svofo ženo casarico Eugenijo edinega stea Alojzija. Kot otrok se je že udeiežll za ofieta usodepolne bitke pri Sedaau. Po odstranitvl Napoleona II. s francosfcsga prestda Je eesarica tollkofcrat kleSe prosila edinca, naj se posveti roirnemu poklicu ter žlvljenJTi. — Vse materine proSnje so bile zaman. Pustolovščinam udani ainko je pač ho:el za vsako ceno v vojjaško službo. V iraiKiosfeo vofjsko ni mogel, pa je odpotovai na Angleška. Angleži so ga sprejefl in poaiali med koltmijalne otte v Južno Afriko. TamHaj so se baš MU uprll najbolj divfi črnci Culu. Nad upoamike Je morala tudi Ceta, v katerl je »inžSl princ Lojz pod poveljstvom oroCnSca Carey. Angleži so jezdili na izvid, po dalj5em potu so ne odpočivali v travi, Kar aaenkrat so sapazili, da so zrkIi \ past in so obdcni od €ulu, ki so se pri.prav¦'sli na napad. AnaloSki Dovelinik Carey ieizapove- dal: »Na konje in reši se vsak, kakor zna ter morc!« Tudi francoski princ se je pognal na svojo kobilo »Fate«. Ko je sedel v sedlu, se je konj splašil, vrgel jezdeca na tla ter zbežal. Lojzu so se bližali od vseh strani črnci. Potegnil je revolver, izstrelil vse strele, potegnil sablo, a baS tedaj ga je zadel sovražnik s sulico. Našli so ga drugi dan Angleži ubitega. Imel je 18 zevajočih ran. Obraz so mu divjaSki zamorci popolnoma zbili. To se je zgedilo 1. junija leta 1879. Kdor na uboga, ga tepe nadloga! Stari oCe bivše avsto-ogrske cesaric« Zite je bil kralj Neaplja in obeh Sicilij Burbonec Franc II. Bil je miren vladar, ko se je začel po Italiji Garibaldijev pokret za zedinjenje Italije. Garibaldi je prisilil Franca II., da je ^apustil prestol ter se umaknil iz Rima v Avstrijo, kjer je ostal do svoje smrti leta 1894. Nastanil se je ob bajno krasnem Garda jezeru v mestu ArkOj kjer je bil tudi pokopan. Med svetovno vojno so Italjani ofi« strelj«vali kraljevo grobnieo, Avstrijct so prenesli krsto v mesto Trient, kje« je še danes. Pred osmimi leti je priplula v lukp giavnega mesta južno-ameriške repufi. !ike Brazilija bojna ladja »Sv. Pavel«, 1^1'ipeijala je v Rio de Ianeiro oatanke zadasjega brazilijanskega kralja Dom Pedra II. L&ta 1889 se je začelo po Braziliji re« puMikansko gibanje. Kralj Pedro II^ kl je vladal mirno 50 let, se je moral umakniti republikancem ter bežati ii Amerike v Evropo. Nasianil se je na' Portugalskem v mestu Porto. Najel sl je v hotelu revno sobo, kjer je živel Vj pomanjkanju s svojo ženo do smrti« Se le po smrti so se spomnili BraziliJanci, da jih je vladal dolgo časa kral| in da spadajo vsaj njegovi ostanki T i^iliovo glavno mesto. Novambra leta 1923 je umrl na gra« du v Gnaundnu v Avstrijl 78 let stari votfvoda Avg. pl. Cumberland. Z njim je legel v grob zadnji potomec zadnjega kralja nemške pokrajine Hanover stepega Jurja. Poslednji hanovranski krafj slepi Jurij Je umrl v Parizu leta 1878, a se nl hotel odreči prestolu. Istotako se je skliceval njegčv sin Avgutin do smrti na dedne praviee kraljestva Hanover. Spomin na usodo petih zgoraj ome- jenih vladarjev amo asvezfli radi te.- ga, k«r se je nelcoč veliko pisa^j o njln po celem svetu ln je njih Vladarska zvezda zatonila za vsc čase. 9