15. številka.
„EDINOST"
izhaja po trikrat na tad.m v Uitlh i*-danjih *k torkih, Aatrtklh in sobotah. Zjutranj* izd»nj« i»-haja ah a, uri ijnlraj. vačarna |ia ab 7. uri sveJar. — Obojno izdanjf tU«« : ra Jailan mano« . f. — .DO, i7.T*n Av«lriJ» t. 14« KO tri MIN. . , a.«0 , .	4,—
»a pol IHa . . , b — , ■ , •__
aa tki lato . . . II - . „ , 18 — N* ooročbs brez ^.iloian« naročnina a«
re Jemlje oiir. Paaamičra itarjlk« h« dobivajo t pra-dajal uicith tobaka v Jr$tH po 3 nvi., V Gorici po S nvi. Sobotno roterni izdanja v Irtiu S n 4., v Gorici 4 a«.
V Trstu, v soboto dne 3. februvaija 1894.
Tečaj XIX.
EDINOST
GImUo alovenvketfa političnega društva za Primorsko.
Oglasi «a ražune po tarifu t petitu; xa na-iI iT- z debelimi rrknmi ta plafuja
) i ,.it >r, kolikor obseg« i avadnih Trati«. 1'» Umi oumrtn cr in jivnaial.vale, do-riiaoi rtfjla»i itd. n/unnjo po pitgodbi.
V«i i.ppi-4 naj joJitjujo uredniJtvu : ulii'n Crt«iTiiu $t. 13. Vtiiko pi»mo more biti frankoTnno, kor neenakovana n« no »pri-j .-majo. Rokopisi >v no vrafajo,
Naročnino, rek'amaeije in oglase »prejema Upravniiivo ulica Caaurnu 13. Odprta reklamacije )0 proste poštnine.
„ T «<fInunU Jt> mor t
PODLISTEK.
-(lt)
„Pplma donna.(t
Dogodbiaa ia naie vasice. — Spisal Dobrava o.
(Konce).
.Bog jej ni dal skusiti ie vejjegt trpljenja". Ta glas j« iel od hiie do bile. Blatimo je izginil, d« nihče u i vedel, kam. 06« Žgan je hodil v svstovekem oblačilu od soseda le sosedu, govoril je pa aatno beaede:
„A, a, ali ate videli P Bog me je zopet pogledal. Vzel mi je hčer. Bog me je udaril. Sedaj, sedaj, uh !" Ljudje so akomizgali s rameni in si pripovedovali, da Žgan ni s pametjo več v redu.
Najbolj je tulovala Marijina mati. Hov« ai jo očitala, da je sama kriva vsega, ker je nepremiiljeno priailila hčer v to svezo. Ni se dala utolažiti. Misel v bodočnost, misel v najbližjo preteklost jej ju bila mučna in sedanjost je tiHČila na ubogo starico z vso silo neizprosne svoje muči. Svetovali bo jej, da bi ila prvo dni kam strani. Ali ona je «avr-nila vsak tak nasvet odločno :
»Nikamor ne grem od svojega otroka. 2 njim mo raje pokopajte !"
Povsod po vasici si videl Ionsko v gručah, kjor so govorile o tem, kar se je bilo zgo. dilo. Molki so ae sem in tja spogledovali in se popralovali, kaj bo sedaj s Žganom, kam je Bastianof
Dva dni pozneje jo vabil mrtvalki zvon ljudi za pogrebom. Spromtjala je blago po-kojnioo — to ho more reči — c«la vas. Vsi smo spoštovali nekdanjo ,prima donno*. Tako si je menda mislil tudi gosp. Žetko, rekli odločno:
„Nekdanji pevki zadnjo čast!" In zhječalo ao orgije tako tulno, tuko milo, da hu našim vaičaiikam kar privrelo solzo iz očij iu kapale neprestreiene nu tla. Pozneje, ka-kor da se je zavedel svojega dostojanstva in veličanstva smrti, zabučale so orgije veličastno, kakor da sliiil hvaliti neskončno Modrost iz grobov mrličev. Žetko je pel sam pokojnici za večni mir, in tudi njegov glas jo bil veličosten, Hauiosvesten kakor l>, hvalil boijo providnost in prepeval zmagoslavne pesmi svojo ljubezni. Zdelo so mu ju, da Marija le spi. Iluteč so umakniti nevšečnostim v življenju, zaspala je kot zaspi otrok,
ljenje mora zadobiti drugo smer. Laško vseučilišče bi pa bilo le nova in močna zapreka na poti do preobrata, zbok česar smo uverjeni, da so vlada na vse peticije, resolucije in tirade v prilog laškemu vseučilišču odzove z odgovorom: Laško vseučilišče, kaj pak!
Interpelacija
poslancu Jenka in tovarilev na vis. e. kr. vlado, stavljena v seji deželnega zbora istrskega dne 30. januvsrja 1894.
Načelo, da troba z vsemi mogočimi sredstvi odrivati in zatirati slovanske jezike, opazovati je v vseh vejah avntrijske državne uprave. Tudi pofttna in brzojavna uprava ne zaostaja, nego izvaja to načelo z vso doslednostjo in na prav silovit način.
Pri polti in brzojavu v Primorju nimata veljave hrvatski in slovenski jezik, pač pa nemiki in italijanski. To je posebno razvidno is poltnih pečatov, na katerih se nahajajo samo tuja ali pokvarjena imuna. Prvotna imena krajev ao izključena in se samo s veliko težavo doseže, da pride tako pravo ime tudi na poitni pečat — na drugo mesto. Napisi na poStnih uradih ao večinoma nemiki in italijanski in povsod so uiiljujejo nomfko-itali-jaaske tiskovine.
D&, celo Madjarlčina ima v nali deželi ie veljavo, večjo nego hrvalčina in nleven-venlčina!
Listi, oddani na postajah v Istri in na Kranjakem ori ambuhnei, vozeči ae i« Reke v Št. Peter, dobe pečat: ,M. k i r. p o a i a Fiume Si. Peter Kozo 11".
Posebno predrzno postopa te v Primorji s poliljatvami, hrvatsko ali slavonsko naslovljenimi. Zavrača se jih, mesto da bi se do-stavljale adrosatom. Poitni odpravniki nečejo ali ne smejo poznati polt in krajev, ki so v deželi, ako se na naslov ne pripile tudi pokvarjeno .oficijelno" imel Ako se ožigosa nered v javnih listih, ne preiskuje ae sadova stvarno — kakor pričajo ravno sedaj nekateri slučaji v Pulji — nego zasleduje se pri-toiitelje! Ako se kdo pritožuje naravnost pri o. kr. poltnem in brzojavnem vodstvu v Trstu, kakor n. pr. to dela prvopodpisani že več let z ulogami v slovenskem jeziku, opravdava so nered z uradno lepimi nemlkimi izgovori, ne da bi so ga odpravilo.
Da jo piogoče doznati za vse slučaje nereda in zavračanja, da bi se beležilo vsaj vsak slučaj, za katerega ho zve, navedlo bi
se jih brezštevilno. Ali ker to ni lahko mogoč?, navaja se tu najmanji del, sama nekatere novejio slučaje, tičoču so pošiljatev ene same osebe.
List oddan dnč 28. 8 m. 1. v Podgradu in naslovljen : .Trulko v KoperSčini* prišel je dnć 8. 9. m. I. .retour". Kodi da je potoval, ni razvidno, pač pa je na nj«m tudi poitni pečat: .Koprivnica 22-/8.* Na dotično slovensko pritožbo odgovorilo je poltno in brzojavno vodstvo v Trstu dnć 20. septembra m. 1. it. 28 142 :
er Ihre Beschwerde vom 8. d. M. wird Euer Wolgeboron bekannt gegoben, dnss der rUckfolgendo Brief, wie dio diesfals gepfl'igenen Erchebungen orgeben haban, aus Versehen einos Postbediensteten in Triest irrthiimlich an dio Bshnpost Trie»t-Wien und von dieser olienfalls irrthiimlich naoh lllir. Castelnuovo zuriick expedirt wurde.
Ob dieser sehr bedauerlichen Fohlleitung wurde gegen don Schuldtragenden Jas Amt gehandelt.
Der k. k. Oborpostdirektor P o k o r n y a. r."
Na prvi pogled jo ja^no, da so v toj rc-litvi prikriva resnica. Sicer pa po toliki zgubi časa, po tolikem trudu iu ko se je za polt-nino plačalo 2B kr. — poltno vodstvo ne skrbi za to, da bi list sprejel adresat, nego vrne ga — „irrthiimlich" zopot — odpoii-Ijatelju!
Taka vračanja poiiljatev niso slučajne pomote, to so godi redno, to jo načelo !
Dopisnica, naslovljena v .Vudnjan", vrnila so je iz „Vodnnny* z opazko. .nach vvoanian 11. nioht genong — rmonr". mi .„ hotelo popraviti nereda, nego dopisnica morala je ,retour* v roke odpoiiljateljn!
Celo poltno hranilnični čekovni nakazi, naslovljeni .Vodnjan", vračajo ao iz „Wod-niana* z opazko : „Adrosaat unbokannt*. — List, naslovljen v 1'odgrad, poslan je bil t<j dni iz Poreča v Buzet. Drugi list, naslovljen iz Ljubljano v Poreč, vrnjen je bil tudi t« dni iz Tara z opazko : .retour al Timbro, a Torre sconosoiuto". Poiiljatve, naslovljene v Tržič na G o r i I k e m, gredo vse v Tržič nit Gorenjsko.
Poiiljatev, naslovljena v Opatijo, vrnila se je iz Ptuja. List, naslovljen v Opatijo, salel je nekam na Ogersko in vrnil se je z madjuraku opazko.
Sploh se opazuje, dn bi bilo varuhom sedanjega nezdravega stanja skrajno neprijetno, ako bi prišlo pravo ime našo svetovno znane Opatijo do veljave. Za to so tuli tudi
Vseučilišče - kako pak!
Sedaj, ko je Italija — ta blažena Italija — v duuariiili škripcih, iu sicer v taci h, da jej grozi — kakor poroča tretja Številka „Obrtnega lista" avstrijskega — splošni bankerot, sedaj iščejo razni „odreSeniki domovine" rešitve v toliko 8ovražljeni Avstriji, ali z drugimi besedami: ker ni paSe v lastnem zelniku, pa bi se radi zatekli v avstrijsko zelje. In gorje tistemu, ki brani avstrijski zelnik! Qosp6da ne poznajo šale: kar ne gre z 16pa, pa mora iti — tako mislijo — z grda.
Takov je program naših „italianis-simi" in ne za lat* drugačen.
Seveda: mar ni zadosti, da redi Avstrija na tisoče potrebnih in bednih italijanskih podanikov — inozerocev, kateri jemljejo kruh izpred ust avstrijskim delavcem?! Sedaj pa naj Avstrija osnuje še laško vseučilišče, to je zavod, na katerem bi se krepil in množil uprav tisti živelj, kateri ne hrepeni po ničemer tako iskreno, kakor po tem, da b« naše „ne-odreSene" pokrajine prej ko prej pridružijo Italiji. Te pokrajine so tisti lepi zelnik, v katerega upirajo razni irreden-tovci poželjivo svoje oči.
Avstrija naj zida na svoje lastne stroške italijansko vseučilišče, sedaj, ko bodo ouemogla Italija vsled nastale bede prisiljena zapreti mnogo svojih lastnih univerz.
Avstrijska vlada bi morala res imeti zavezane oči, da ne bi videla kričeče ironije, katera ti5i v zahtevi po ustanovitvi laškega vseučilišča. Italijanski šovinizem je res zelo podoben paugerman-ski nadutosti. Kakor ineni nemški Mihci v tvoji domišljavosti, da sega nemška država res tako daleč „soweit die deut-sebe Zunge reieht\ tako ei domišlja sanjavi, sam va-se zaljubljeni Italijan, da sega laška država tako daleč, kakor daleč sega „njegov" jezik. Čudno bi bilo zares, ako ta dva jezika kedaj trčita drug ob dražega prfiko nas Slovencev. Bog ve, ali bi ai ostala tudi potem tako dobra prijatelja, kakoršna sta dan danes?!
In ker je domišljavo it italijanskega radikalizma zablodila že tako daleč, da smatra našo Primorsko za nekako „podaljšano Italijo", se ni čuditi, da zahteva za to „podaljšauo Italijo" tudi laškega vseučilišča, na katero bi potem prihiteli
razni „profesorji" in dijaki z onih italijanskih vseučilišč, ki se najbrže in skoro razpuste vsled pomanjkanja sredstev za njih vzdrževanje. In vse to naj se zgodi na stroške Avstrijo, vse to naj bi plačevali tudi slovenski davkoplačevalci! To bi bilo zares lepo, ako bi Avstrija sama vabila nasprotnike v deželo in jim po vrhu tega Še plačala potne in druge stroške!
Nastaja nam torej vprašanje: iz-polui-li res avstrijska vlada to gorečo željo naSih italianissimov iz radikalnega in — konservativnega tabora? Ali se pokaže res toliko naklonjeno — ne italijanskemu življu avstrijskemu na sploh, kateremu želimo vse dobro —, ampak le dniin radikalcem, kateri bi hoteli rajšo danes nego jutri zrušiti sedanje mejnike mej Avstrijo in Italijo ter jih prestaviti tja kam na Notranjsko?! Nadejamo se, da ne! Nadejamo se to, čeprav vemo, da je pri nas marsikaj mogoče. Toda položenje na Primorskem sploh je tako jasno in pogubni cilji iz-vestnih dobro poznanih strank kakor njih zveze z neprijatelji Avstrije so tako očitno, da bi mogel le slepec zgrešiti pravo pot, na kateri jedini je iskati koristi za državo našo. In ker je stvar vender tako jasna in kor smo uverjeni, da mile domovino naše ne zapusti nje dobri angelj varuh, no moremo in nočemo se odreči nadi, da merodajni krogi na zahtevo italijanskega vseučilišča odgovore x odločnim: ne!
Ker nam ni navada prikrivati svojih misli, ampak hočemo zastopati svoje nazore in svoja načela rnožko, odločno in ne glede na desno ali na levo, povemo danes še enkrat — kar jo menda itak znano —, da nismo prijatelji sedanjemu vladnemu zistemu v Avstriji. Ali na avstrijskem patrijotizmu in na lojalnosti sedanjih odločujočih krogov do vladarja in domovine ne sinemo in tudi nočemo dvomiti, zbok česar hočemo vztrajati pri svojem inenenju, da morda ni voč daleč tisti dan, ko zadobi naša primorska politika drugo Bmer, odrekši se starim predsodkom in starim — tradicijam. V tej nadi svoji imamo Sloveuci dobrega iu mogočnega zaveznika: državni interes. Pred tem zaveznikom našim mora so prej ali sloj ukloniti vse, kar čuti avstrijsko.
Preobrat se mora izvršiti, našo živ-
da se, nevedoč za ni fino pogibelji, naslednjo jutro prebudi zdrav in vosol.
.In večna luč naj joj svoti", odgovoril jo Žetko na pokopalilču, poleg je le vzdihnil, da bi Bog njemu dal avojo pomoč do konca, do smrti, ko upa, da zopet ugleda svojo ljubljeno Marijo tam v boljši dežoli.
Na Marijino krsto jo zagrtnela zemlja, votlo je donelo preko pokopališko ograje; tam gori pod Nanosom pa jo stal mož, stari Žgan — nikdo bi ga no poznal več — in vpil neprenehoma :
.Prodal sem hčer, ubil sem jo, ubil, uhl Lah mo je osleparil z« premoženje, samo da bi dobil mojo Marijo v kremplje. Uh, pa je ni dobil in je ne bo. Som pojdi, sem, golobica moja ; no boš ti Lahouova žena ne. Marija, kam grel ? Marija ... 1 Marija , .. !* Pamet se mu jo zmuiala, kako bi bo mu tudi ne P
Drugi dan po Marijini smrti priiel je v *a« Bantianov atrije, Žanino. Izvedli, da se um jo iiinovuc oženil, prijel so jo kar za glavo. Ko ho mu začeli ljudje praviti, kako je bilo uu dražbi iu kako je sedaj z Žgauo-vim posestvom, gledal jih jo nekoliko času, potem ae jim pa zasmejal na vse grlo :
Ljudje moji ljubi, uiuri mislile, da jac no vem, kaj delam. To je moje in nikogar drugega. Jaz satu kupil in jaz som prepisan. Čo je Žgan verjol Bastianu, naj ga sedaj Žgan plača, jaz sem ga zapodil domov Zadosti neredtiosti in nonndnosti mi jn napravil ta čas. Ker ni hotel meno slušati, naj pase doma očetove koze. Žal mi je za dekle, žal mi jo Hploh Žganovo rodovine. Midva bi se bila ž" kakorkoli sporazumela, ko bi bil ata-rec poslušal mene. Toda on je rajo slušal mojega sinovca. Star trgovec pa ho udaja mladomu. To no gro. Saj nuta že kaj skusili na svetu".
Našim ljudem no jo tedaj Žanino zelA prikupil. Veliko rajo bi ga videli v Zgannh hiši kot Ž^na samega. Mož je bil vsaj pravičen. Ko jo izvedel Htari Žgan, da je polog hčerino izgube opoharjen tudi za svojo najlepšo nade, jel si je puliti lane s sive glave. To ga jo stokrat hujšo zadelo nego smrt v bili. Z'>ežal je iz hiie, iz vasi v n^zd.
Stsri Žanino jo pripeljal nekaj tednov pozneje v nsšo vasico drugega sorodnika, ki jo >zku$cn trgovec, varčen posten mož. j Žganki, ki še vodno žalujo po Mariji, dovolil i je brezplačno stanovanju v hiši do smrti in
odrekli prostor na poštnem pečatu, zato ga ni najti v glavnem tržnemu poit niti v oklepih, tato se mu tudi v dodatku k tenu seznamu ni dovolil skromen kotiček, kakor drugim slovanskim imenom, tato tudi skrajno doslednostjo zavračajo poiiljatve, naslovljeni* v »Opatijo" in ne v „Abbaiio".
Da se ta nered pri pošti in brzojavu vzdrži, odnosno, da ne im hoće s tem neredom prisiliti, da no bi naslovljali poiiljatev v svojem jeziku, za to ima poštna uprava posebno sredstvo. To jo nemška knjiga : „Verzeichniss der Post und Telegrafeniimter. Verfasrtt im Poat-Cour -Burreau den k. k. Ilan-dolsmiiiMbriums". To knjigo ima vsak poštni in brzojavni uiad. V njej ae nahajajo vsa „oficijelna" imena — nemška, mudjarska, italijanska in potujčena ali pokvarjena — po abecednem redu. Slovanska so isključena is abecednega reda in k večjemu pripisana v oklopih, da jih pri najboljši volji ni mogoče najti, V knjigi nahaja le sicer zadaj še „Ver-zeichniss jener Orte, welcho ausor dor ge-wohnlichi n Bencnnung nnsh in einer andern Sprache oder Sclireibart vorkummen, mit Hinweisung auf diejenigen Namen, unter welchen sie im Ilaupt-Verzoichnisse zu finden sind* ; ali preveč časa bi zgubil vesten uradnik, ako bi hotel iskati najprej v glavnem seznamu, potem v dodatku in iz tega zopet v glavnem seznamu! Zato se nikdo ne ozira na ta dodatek in nured ostane vedno reden, kakor razvidno is prej navedenih samo ne* k utori h »lučajev, kakor tudi posebno ie iz sledečega :
Prvopodpisani hotel je t Zagrebu oddati telcgrum v Podgrad, Pogledalo ae je v abecedni seznam in izjavilo, da take brzojavno postaje ni. Na ponovljeno zatrdilo, da je v Istri, ni se gledalo v dodatek, nego vprašalo Trat, je li res taka brzojavna postaja. Potem stoprv sprejel ae jo telegram.
Sicer pa je že s turo, da so ae naša imena izključila iz glavnega seznama in potisnila v dodatek, kaj prozorno izraženo, da ae nas smatra za infV-rijorni narod 1 Ho bolj pa z nadpisom, katerega nosi dodatek, kjor ae delu razlika med „gewdhn|iohe Benennung* (ki pomunja toliko, kakor tuja ali potujčena ali pokvarjena imena, no pa narodna) in mod „a h d e r o Sprache oder Schruibart" (ki pomeni elovanake jezike in pravopise).
Poduisani obsojurno z vso odločnostjo tako, samo avstrijsko vlado vredno postopanje in stavimo slodeča vprašanja :
1.	Hoče-li visoka c. kr. vladu odpraviti nered pri poštni in brzojavni upravi,
2.	Hofe-li v to svrlio posobno Se :
a) zamenjati s pravilnimi vse one poštno pečate, ki nimajo pravih narodnih napisov; h) izduti seznam pottnih in brzojavnih uradov tako urejen, da hmlo vpisana v abecedni red tudi ona imenu, katera rabi naš narod, in s te mi odpraviti žulji vi, nepraktični dodatek ?
Poreč, 25. januvarja 1894. Jenko, Vjek. Spinčič, D. Sm-sič, Fr. Flego, M. Mandić, dr. M. Laginja.
tudi Žgan ima i«to pravico, ko bi se kedaj povrnil iz norišnice.
OoHpod Žet k u še gospodari na našem koru ter prepeva — kukor mora vsak orga-nist — za žive in mrtve. Tudi njega je usoda Žganovrt hišo iuučiio upognila. Iz nezrelega mladeniča ju puntal resen mož. Otroci se ga nismo nikoli bali, in bo danes, ko jo vendar nekaj let, kar sem bival kot učiteljski pripravnik pri njem v večji družbi, spominjam se rad njegovih nnukov o Bamostoj-noHti, o stanovski samozavesti ter o tem, kaj urno dolžni Bogu, domovini in narodu.
Nekaj let so še o vseh Svetih on, Ivanka in Žganka skupno krasili grob našo ,prime donno*, potem ga je pa sapa zanotda tja na doletijjko stran, kjer jo še sedaj zvest svojim nekdanjim uzorom, Žeiiil bo ni in ao tudi no tnioli. Bpuuiiii pokojne Marije mu jo vedno šo tuko živo pred oeuii, da je »klonil vse moči poBvetiti dolžnostim svojega stanu in OBtati — samec. Naše vasice so gotovo še spominja, kuko bi jo zabil, ko no more pozabiti mladostnih spominov. Tudi mi vsi se ga šo spominjamo, kukor so radi spominjamo nekdanje „plimo domin*.
Interpelacija
na visoko o. kr. vlado, v roke njeg. prevzvi-ienosti gospoda ministra pravosodja, stavljena v seji dež. zbora istrskega dne 29. januvarja 1893.
Glasom določbe g. 1. državnega temeljnega sakona s dne 3. oktobra 1861. it. 98. dri. sak. člani deželnega tbora niso ta svoje v sbornici izrečene govore odgovorni drugemu, nego istemu iboru in se torej ne smejo preganjati sodaijski radi svojih deželno-zborskih govorov.
Člen tega deželnega sbora, Matko Mandić, izustil je v seji dne 13. septombra 1892. govor, koji je bil tiskan v it. 39. leta 1893. lista tNaia Sloga" v Trstu.
Ker se je neka zasebna oseba čutila žaljeno po tem govoru, uložila je pri c. kr. deželnem sodišču v Tratu kazensko ovadbo proti poslancu Mandiču, kateri pa se je skliceval na svojo poslaniško imuniteto.
Ker zasebni tožitelj ni prisna!, da se je dotični govor isustil v zbornici, obrnilo so je omenjeno deželno sodišče tržaško v tej sadovi do predsedništva te sbornioe. To pa je izjavilo s dopisom z dne 20. marca 1893. it. 1586 da mu nič ni sneno o rečenom govoru, ker se ne nahaja v stenografiškem zapisniku deželnega zbora.
Oslanjajoč se na to isjsvo uložit je sa-sebni tožitelj obtožnico proti poslancu Mandiču, ki je postala mej tem pravomečns.
Po tem postopanju kriile se je na ekla-tanten način imunitetno pravo poslance, zajamčeno mu v gori navedenem temeljnem zakonu; a treba vedeti, da temeljni zakoni sestavljajo ustavo kraljevin in dežela, zastopanih v državnem sboru.
Kor je v prvi vrati visoki vladi naloga in dolžnost pasiti, da se ne kriijo ustavno zajamčene pravice, stavljajo podpisani nastopno vprašanje :
1.	Ali so posnana visoki vladi gori navedena dejstva;
2.	Ksj misli storiti visoka vlada, da se varuje imunitetno pravo, zajamčeno v temeljnem zakonu e dne 3. oktobra 1861. Štev. 98 D. Z., poslanca Katka Mandioain drugov, kojih govori niso sabileieni v steno-grafiikem zapisniku deželnega zbora, ker so bili izrečeni v hrvatskem ali slovenskem jeziku P
Poreč, dno 29, januvarja 1894. seme, Jenko, Mandid, Flego, dr. Liginja, Vjek. Spinčič.
Kjer cveto citrone.
Pod tem naslovom je priobčila isborno uredovana „Reichspost" isvraten članek o odnoiajih v Italiji. — Mimogrede bodi povedano, da se ta list prav pridno bavi tudi z našimi primorskimi rasmerami, a tako, kakor ni v navadi pri drugih dunajskih listih — piie namreč rosnico. Ta list izhaja na Dunaju od novega lota sem. Slavnemu nlovenskemu občinstvu, katero ima navado naročali ai nemške liste, priporočamo imenovani list najtopleje.
V članku .Kjor cveto citrone" pripoveduje članknr, kako so ustajo v Siciliji uduiili le s krvavim nasiljem. Vsakdo jo pričakoval koristnih in pametnih preosnov v ta namen, da se pride v okom grozni bedi. A kaj se jo zgodilo P G. Crispi sam, kato-rega ko pozvali kot rešitelja iz pogubo, Še sedaj ne vo, na katero stran jadra italijanska država. Poslanska zbornica jo biIh sklicana za dan 25. januvarja in poslanci so si mislili ilajbržo : no, sedaj, ko jo nastal zopot „mir", bodemo pa mirno razpravljali o tistih rešilnih predlogih, kutero izvleče iz žepa slavni g. Crispi, A mesto predlogov razgnal jo gosp. Crispi žo zbrano poslanci-, kakor Šolska de-čttke, no da bi jim povedal, zakaj ? Itali ja ima svojo ustavo. V ustavnih državah je vladi dolžnoit aluAati nasveto poslancev, so-nebno pu v takih žalostnih časih kakoršni ho nastopili ravnokar za ubogo Itrlijo. A gosp. Crispi ho ni brigal za to, ampak razžalil je ugled zbornico na nezaslišan način. S tem pa jo — lastnemu vladarju le pomnožil število nasprotnikov. Ali hočo g. Crispi res za vsako cono postati grobokop Savojske hišo ?
O linuncljeluom položenju Italije jo na-pisala „Reichspost' nastopne podatke:
Državni dolg Italijo znaia žo sedaj t r i-najst milijard lir, nje proračun 1650
milijonov, mej temi 345 milijonov s« vojsko. Po itpovedbah profesorja Pederzollija poseduje kaj le deseti del vseh Italijanov (to je: mej 30 milijoni prebivalcev le 3 milijoni), vsi drugi, 27 milijonov ljudi, nimajo absolutno ničesar v svoji posesti. Od tistih treh Bilijonov, ki kaj posedujejo, jih je pa dva milijona takih, kateri raspolagajo s letnim dohodkom le borih 250 lir, ali v našem denarja: sto in osem gel dinarjev petinsedemdeset krajcarjev. To je vender premalo sa slehernega človeka in tudi sa najbornejiega polentojedca — kamo-li sa celo družino P!
Po tej statistiki je le trideseti del Italijanov (1 mi lijen) v stanu potroiiti 108 gld. 75 kr. na leto is svojega posestva. In ie v tem milijonu jih je mnogo, ki se prolivljajo š« ubornejie, kajti država sahteva na leto 1650 milijonov, kar tnaia 55 lir ali 24 gld. na vsako glavo ukupnega prebivalstva.
Nauk — tako vsklilca „Reichspost* — ki se nam kar usiljuje is teh podatkov: tu se ne da popraviti ničesar s puško in ssbljo. Socijalno vprašanje Italije treba reiiti drugače. —
Taka jo torej slika is one dežele, v kateri cvetejo citrone.
Politiške vesti.
Dsielnl zbor SlUziJskl so ju zaključil včeraj.
Razprava proti „Omladini". Včeraj sicer ni bilo razprave, ker je bil praznik, a sodišče je dalo zapreti zaupnega moža Groismanna, doktoranta medicine, kjer je baje pričal krivo.
Hrvataki madjaroni. Včeraj so prišli v Zagreb predsednik ogrske poslanske zbornice in 14 madjarskih poslancev. Iste je „pre-srčno" pozdravil predsednik kluba „narodne stranke". Zvečer je bil sijajen banket na čast gostom. — Bodi jim v tek |
Cerkveno* poli Mika prooonova na Ogr-
•kom. Parlamentarna pravosodna komisija jo raspravljala včeraj o nekaterih paragrafih zakonskega načrta o cerkveno-politiiki pre-osnovi. Poslanec Polonji je predlagal, da se izreče nezaupnica pravosodnemu ministru 8iilagyju, a komisija je odklonila soglasno ta predlog. Zanj je glasoval Polonyi sam.
Poloial na Ograkam. Kakor poroča Dunajska „Reichswehr*, je splošni politični položaj na Ogrskem tak, da bodo moralo We-kerlevo ministarstvo odstopiti v kratkem. V kratkem bod? katoliški shod na južni Ogrski. in isti utegne dati smrtni udarco sedanji „epizodni* vladi.
Zdravje roikega carja Is Peterburga javljajo včeraj opoludne: Car nima več mrzlico (vročine). Truplo se ojačuje. — Privatni brzojavi poročajo dunajskim listom, da preide več tednov, predno car okreva popolnoma. Zdravniki nasvetujejo, da odpotuje car na jug, pod milejše podnebje, kajti, ako bi se bolezen obnovila, utegnila bi imeti jsko resnobnih posledic. — Nemški cesar je brzojavno izrekel svojo „iskrene* čestitke na tem, da se je obrnila nevarna bolezen na bo I jie. Nemškemu odposlancu v Peterburgu je uaročil, da mu poroča sleherni dan o carjevem zdravju.
Italija. Včeraj so zaprli v Masai unar-histiškega vodjo Gattinija in ž njim še druge tri anarhiste. Zasačili so jih v gorovju; ko so vojaki obkolili anarhiste, padel je nek major planinskih lovcev raz neko skalo, kake štiri metre globoko. Pobil so jn prav izdatno. — Kralj je izdal včeraj poseben ukas, po katerem naj prevzame general Hou-ch začasno vodstvo prefekture v Maasi. — V Car-rari so zaprli včeraj nekoga Baldinija, voditelja uiiurliistov. — V Kataniji (8icilija) ao našli pred žrebarnico dvo bombi. Sploh pa je po vsoj Italiji „mir*.
Nemiko odposlanstvo na Dunaju. Puli-
tiški krogi so trdili, da oataue kot nemški odposlanec na Dunaju knez Reuss že zbok tega, ker so jo nemški cosur pomiril z Bis-marekom. To trditev pa je popolnoma ovrgla vest, p,> kateri je žo imenovan Reussov naslednik. Isti je grof Filip Eulenburg, ki pre-vzutno vodstvo nemškega odposlanstva baje v dveh mesecih.
Različne vesti.
Telegrama „Edinosti-. Rim, 2. febru-varjn. Danes ob 7. uri zjutraj presenetila mesto vtrusauska čudna prikazen. Po VBeh
vojaiaicah so trobili na oborolenje. Ljudstvo
vrelo proti kraju, kjer ae je čudna prikasen spuščala na zemljo. S iah pa jo minul, ko so spoznali Tclikansk zrakoplov s rasnimi obrazi. Barbiquem govoril navdušeno, ljudstvo jih obdarovalo krasnimi slovenskimi troboj-nicami. Na srakoplovu vse sdravo. Po preiskavah rasnih svesdogledov, ki se tudi peljejo ž njim, je pričakovati prihod v Trat jutri ob 10. uri zvečer. Pred mestno palačo bode sijajen sprejem. Od tu odhod na „Sokolovo aiaakarado."
Šiška pri Ljubljani 2. februvarja. V današnji seji sa „komarja" obča navduienost. Aniokov Tinček predlagal, da bi bilo častno, da se udeleži letos deputacija tudi MlSkaradO „Tri. Sokola", predno se popelje na „ko-marjevo nedeljo*. Ta predlog je bil vsprejet enoglasno in navdušenimi „živio-kliei" s pripombo Dlažkove Urike, da se maskarade udeleže v pristno-domačih siikarskih oblekah.
Župan.
Trlaikl „II Mattlno" o okoličanih. - D«
tržaški „II Mattino", organ takozvane „konservativne" stranke v Trstu, ni v stanu pisati o tržaških mestnih in okoličanikih Slovencih, ne da bi jih črnil, sasramoval ali smešil, trdili ter dokasali smo že večkrat v našem listu. V tem obsiru pač ne sastaje „II Mattino' sa najbolj aagriznjenimi liberalnimi italijanskimi listi, d&, lahko ae rede, nad-kriljuje jih. Nov dokas te resnioe nahajamo v zadnji ponedeljski itevilki. V tej itevilki popisuje „II Mattino" pod naslovom „Poli-teama Rossetti" maikaradni ples ter slikajoč posamezne podobe, vzete večinoma is svoje domišljije, piie mej drugim doslovno: „Due tcrrltoriuli stretti, coi capelli inoollati sulla fronte dal sudoro e gli ocohi smiauratumente aperti e inebetiti sono sbellotati in tutte le direzioni itd. (Slovenski: dva okoličana trdno držeča se, z lasmi prilepljenimi na Aelo od potu in s neizmerno odprtimi in neumnimi (bedastimi) očmi, suvana sta na vse strani itd.) — Jasno jo vsakomur, ki (o bere, daje našemu prijatelju (P), ki si je gotovo navlašč izmislil to sliko, le do tega, da amoii našo poštene okoličane. Pri tem računa gotovo na hvaležne svoje čitatelje. Z onimi, ki vzdržujejo in podpirajo tako glasilo, naj bi se toraj mi bratili, kakor se je od nas zahtevalo povodom zadnjih občinskih volitev ! Takih prijateljev in aavosuikov varuj nas Bog, očituih sovražnikov pa se ubranimo ie sami. Naii delavci in polteni okoličani, ki svesto služijo cesarju in državi in ki plačujejo obema davek ▼ krvi in denarju, smešijo se po „konservativnem" organu kakor vzgled neumnosti I Proti takemu pisarenju moramo v imenu žaljenega svojega narodnega Čuta in ponosa proteatovati najodločneje. Slovenskim saseb-nikom in društvom pa, ki žalibog podpirajo še precej izdatno z naročnino ta list, stavljamo v reaen prevdarek praianjo : „Smemo-li kakor narodnjaki pripomoči, da obstaja list, ki nas vedno in povsod črni, zasramuje in smeši P Se-li ne pravi s podpiranjem toga lista dajati sovražniku palico v roke, da nas tepe P* Nehajmo že vendar enkrat biti podlaga tujčevi peti 1
Lakonska neslanost. To dni je objavila tržaška „baba" „dovtipeu* člančič, v katerem hoče pobijati „po svoja* deželnega poslanca g. viteza N a b e r g o j a, ker ae je isti potegnil v deželnem zboru tržaškem sa okolico, dokazujoč, da je nepravično zahtevati od ubogega okoličana, da plača izdatne gasiluo stroške v slučaju požara. V prav neslanem dovtipu povdarja „baba*, da im* sicer g. po-slauee Nabergoj kot „gostilničar" tudi opraviti s vodo, kakor gaailei, vendar pa da js Velikansk razloček med tema opravilama. N», mi bi dodali k temu „dovtipu" ie drugi. Mislimo namreč, da nimejo opraviti s vodo lo gasilci in prodajaloi „italijanskega vina", ampak tudi italijanaški časnikarji, kajti baš njih opazko «o strašansko — v o d 6 n e. Posebno pa mora imeti pisač neslanega članka v „babi" toliko vodo v glavi, da bi ae prav gotovo s isto moglo pogasiti slučajno gorečo občinsko gledališče. Rea ikoda, da je isto finančno ie pogorelo !
Družbi sv. Cirila In Metoda ju poslala
blagajničarlca Tržaške ženske podružnice 400 kron in sicer 200 kron kot del rednih podružničnih dohodkov, 200 kron pa uovolet-uega durila, da se upiAo podružnica t drug i za pokroviteljico ; si. načeluištvo žensko Dorie berške podružnice nam jo poslalo zh 1. 1893
109 glJ. 75 kr., mej t«« 20 gM. 35 kr„ radodarnih donuakovt, nabranih o poroki in novi mali; al. „Narodna čitalnica* v Vipavi je poatala pokroviteljica a doneskom 200 kron; imenovano osoto je vrlo delavni odbor nabral mej udi in neudi, in iiicer so darovali : g. Iv. Moie 50 kron, Neimenovana 30 kron, g. Iv. Bo*ič in soproga 20 kron, prč. g. dekan M. Erjavec 10 kron, g. župan Ant. IT rti vat i n, g. R. kuific, č. g. kaplan Rajčevič po 5 kron, g. Fr. Silvester jin Neimenovsna po 4 krone, g. A. Sekuiek, g. Vidmar po 3 krone, gdč. učiteljica Al. Đisajl, g. V. Ferant, gospa F. Liinr, g. M. Prhavec, g. sodnijski adjunkt dr. J. Toplak po i kroni, gg. Fr. Bratovi, J. Bernot, O. Heinmayer, II. Hro-vatin, Mitkesch, Iv. Mesesnel, o. kr. sodnik Iv. Nosan, Al. Pegan, Er. Pegan, Alb. Per-havec, Pušinek, nadučitelj Ant. Skala, Iv. Tomsžič, Jos. Začula po 1 krono, gostje pri otvoritvi posojilnice na Slapu v gostilni g. UrSiča 18 kron, drugi pot v isti gostilni 11 kron, o priliki godu g. R. Knifica 7 kron, in vesela družba 1 krono, — VČ. g. župnik J. Ramoveft je izročil po rajnem pesniku Ge-strinu darovanih 30 gld. Dalje so nam Že naklonili: SI. „Bralno društvo" v Trebnjem 21 kron, odkupnine novoletnim voičilom, zložili druitveniki; vč. g. župnik Šentgothardski Šlakar 10 gld., nabranih ob ustanovitvi nove občine Trojane, — največ je k tej imenovani svoti pripomogel vč. g. župnik Cemie-niiki Zelnik, darujoč 2 gld.; rodoljubi v Brežicah oprostila novoletnim voičilom 9 gld. 28 kr. in sieer: gg. A. Lovsk, gostilničar Fr. Druikovič, načelnik postaje Fr. Planinec in soproga, živinosdravnik I. Munda in soproga in poiiljatelj o. kr. zemlj. knjigovodja A. Špindler po 2 kroni, gg. trgovec Fr. Var-lao, adv. konc. Josip Šetinc, nadzornik Miroslav Hans, trgovec Leop. Sohvrentner, priv. uradnik J. Agrež in uradnik J. R»žnun pa Neimenovan po 1 krono, g. M. Hans 78 kr., nabranih pri savskih delavcih na Čateži po krajcarji; vč. g. župnik Anton Lednik v Podsredi 16 kron, složenih ob godu preč. g. kanonika Janeza Ev. Bosiua, dekana v Kozjem ; g. prof. Rajko Peruiek v Ljubljani is-gubljeno stavo v znesku 10 kron; g. dr. Danilo Majaron na Duuaji jlO kron odkupnine novoletnim voičilom; g. Fr. Fajdiga v Sodražioi 2 gld. 11 kr., nabrane v družbi, ki je imela v svoji sredi Slovana is Hercegovine; g. Filip Kavčič na Razdrtem 2 gld. kot dar voaelo družbe v Kavčičevi gosiilui; g. Antonija Robek na Dunaji 3 krone, oprostila novoletnim voičilom ; g. Leopoldina Kersnik-Rittova 2 kroni, 40 vin., nabranih v rosoh družbi v Stari Sorkvi na Kočevskem sa oprostilo mejsebojaih novoletnih voščil; g. Fran Fajdiga v Sodrašici 2 kroni, in g. Marija Skriujar v Sežani 1 krono v isti namen.
Iskreno se sahvaljujoČ vsem naklonjenim nam dobrotnikom hvaležno omenjamo, da ae se odzvali rojaki po vseh slovenskih pokrajinah našemu povabilu glede oprostitve novoletnim voičilom, pričakujemo pa, da ae odsovejo ie v obilnejem številu.
Vodstvo drnibe sv. Cirila in Metoda
Iskrena preinja. Piio so nam: O. Fran Wasehek, uradnik južne želesniee v Trstu, 51 lot star, srednje postave, s nekoliko osi-volimi lasmi, pristriženo polno bradd, veliko zaoeljeno rano na glavi, oblečen v kratko aimsko suknjo temne kavne barve, s črnim, trdim klohokom, kateri ima tvrdkino marko •Rossi aus Triest*, je izguil iz Trsta dne 10 januvarja t. 1. Ker je mol nekoliko trpel na umu, je mogoče: ali da tava kjo okoli (sluti se na Krasu), ali da se mu je pripetila kaka nesreia ali pa da je sblssnol in so ga morda vsprejeli v kako bolniinico. Ker je sedaj eksistencija vse obitelji odvisna od okolnosti, da ae kaj izve o njem, prosimo iskreno, da bi blagonakionjeno naznanil gospodu Mahorčiču, načelniku južno železnice v Trstu, ako kdo slučajno pride ua sled nesrečnežu.
.Lega nazionaleu na Krasu. Tržaiki in
inozemski italijanaiki „patrijotje" nabirali so z velikim hrupom denar, s ktterim so zgra* dili krasno ,ioUko* palačo ob oesti med sv. Križem in Nabrežino. Raztrobili ao tudi na vse itiri vetrove, da je palača dogotovljena, da imajo žo svojega „maestra*, kateri pa sastonj pričakuje — otrdk, katere naj bi vsgo-jeval v „Leginih" načelih. Čudno je to. Saj ■o bili vendar „pametni* gospodje okolo
•Lege* popolnoma osvedočeai, da je itali- 1 janska lola na slovenskem Krssu „silno potrebna", da opili mladi naraščaj surovih ,šča-vov*. Zakaj pa so sedaj kar na jedenkrat obmolknili f Kako je to, da ne vidimo nikdar niti najkrejie vesti o „napredku* gojencev „Legine* iole t Sv. Križa niti v iirokoustni „babi*, niti v nje vernem drugu „Indipen* d e ntija* f P ... No, krasna „šolska* palača utegne ie služiti kot muzej, v katerem bode isloiila „Legau vse svoje goljufive nade in ponesrečene korake v polaičenje trmastih kraških „ičavov* 1
Bralno druitvo pri sv. Ivanu v Trstu
vabi na maskerado, katera bode v toreir dne 6. februvarja 1894. v krasno okinčanih lastnih proatorih. Začetek bode ob 8. uri svečer in traja do 4. zjutraj. Pri plesu svira orkester. Vstopnina : ss gospode 60 nč., zs gospe ps 30 nč. — NB. O polnoči si morsjo maske sneti krinko. Maskam v nespodobnih oblekah jo vstop prepovedan.
Pevsko druitvo „Skala* v sv. Kriiu
imelo je v nedeljo dn6 28. min. veselico, združeno s plesom. O tej priliki dokazalo je društvo „Skala*, da j e vredno svojega imena, kajti ono je res postalo s k a I a in to slovenska skale, ob katero se rasbija Krišks „cikorija* svoj) glavo, ne da bi mogla sru-iiti jo.
Veselica vriila se je v najlepšem redu, vkljub veliki množici ljudstva. Po obilnem obisku je soditi, da je bil gmoten vspeh po-voljen, vsekakor pa je moralni vspeh take veaelice velikansk, kajti naie ljudstvo je dokazalo tudi o tej priliki, da je vsaj toliko omikano, kakor so oni suroveži, kateri je psujejo s „ičavi*. Ta veselica nam utrjuje nado, da se je snova ukoreninil narodni duh v „mtgistratskem* sv. Križu.
Bog dal, da požene v krepko, seninato slovansko lipo I
Izgubila se je na plesu „Delalskega podpornega društva* v gledališču „Politeama" dn6 27. min. m. slata sapestnica. Kdor jo je našel, naj jo blagovoljno prinese vodstvu tiskarne Dolenc (Piasza Caserma st. 1), kjer dobi primerno nagrado.
Razpisana Je eluiba kontrolorja v o. kr.
možki kaznilnici v Gradiški s činom in plačo X. rasreda in dolžnostjo položenja kavcijo v visokosti letne plače. Prošnjo, v katerih je skazati snsnje nemškega, italjanskega in jed-nega ali drusega jugoslovanskega jesike, je uložiti pri e. kr. nadpravduiitvu v Trstu do 20. februvarja t. I.
Policljako. Neki Mariji Karbučič, stanu« joči v ulici S. Giaoomo in Monte hit 4, ukradel jo včeraj na dvoriiču Ralli neznan lopov novčarko a 34 gld. v gotovem denarju, ko je ogledavala menda krasoto „ruskih si-balnio". O k rađena bode imela isvestno slabo predpustno sabavo, tem boljšo bode pa imel tat. — DoŽelno sodiiče v Ljubljani iiče nekega Josipa Janoto, starega 20 • 22 let in njegovo 201etno „ljubico* Marijo Baldauf iz Gradca, ker sta jako sumljiva, da sta ukradla rasnega oblačila in parila. Parček je pobegnil baje ia Ljubljane v Trat. Najlepše je pa pri teh „saljubljeneih* to, da sta baje brat in sestra. — Is Curiga je pobor nil preko Nemčijo menda v Trst nek Alokaaudur Schneider, popotovalui sgent sa patentovane kurilne osnove. Pobegnil je pa is lepe Švice zbok tega, ker ima nekaj denerja s seboj, sa katerim jse jokajo drugi ljudjo, za denarjem uamreč, ne sa sleparjem. Teško, da bode mogel uiivati mirno svoj „dobiček* ob obalth „sinje Adrije*. — Dne- 2. t. m. so prijeli brezposelnega peka Franca Krivica, sina Jerneja Krivica iz Ljubnega, okraj Ra-dovljioa na Gorenjskem, ker jo postopal in prosjačil po Trstu. — Predpustno perutnino ao ai vzeli neznani gospodje „Uzieoviči* po noči od 30. na 31 min. m. iz kleti poslopja hšt. 132(P, ua novi openski oesti. Odnosli so uamreč mešetarju za h«ii6 Dominiku Ko-loviču 35 kokošij in po vrhu jednega purana. Značilno je, da straši to poslopje noč in dan jako hud „čičji* pes, katerega pa sa tatovi, slutivši lepo kokošjo pečenko, omsmili menda a koščekom klobasico. Kolovič trpi škodo okolo 35 gld. — I41etnega Loronca Kodeie-viča is Vjpsve so prijeli orožniki pri Rsči-cali, (okraj Podgrad v Istri) zaradi postopanja in ga pravili v Trst. Škoda za fantiča, ki se takd mlad ie vozi po »vetu v „častnem* spremstvu bajonetov! — Večeraj so isroćili sodišču 47letnega misarja Josipa G.,
is Praprot pri selani, ker je *o*ljiv teškog*
teU-snega poškodovanja, kakor smo kili i* sporočili. G. je oženjen in oče petero otrok.
Sodnijsko. 21letni težak Peter Buligatti is Ronk si je hotel na plesu od 7. do 8. min. m. v gledališču „Politeama* izposoditi slato uro, vredno z verižico vred 19 gld., od nekega Brulla, seveda brez lastnikovega do-voljenju. Briill pa je drznega tatu opa/il in ga dal zapreti. Dnč 1. t. m. je dobil Buli gatti sa svoj ponesrečen poskus 2letno ječo. — Pisar Emil Curt-Breitung, 22 let star, is Nauenburga na Nemškem, dobil je jedno leto ječe, ker je izneveril svojemu gospodar ju' pri katerem je bil v službi na Lipskem, 3tifi gld. 67 kr. in s tem denarjem prišel v Trst, „ssbavat* se. Dobro zabavo je našel.
Poskilien samomor. 26letni uradnik Ar-tur F. iz Gorice je akočil dnć 1. t. m. svečer v morje raz pomol Giussppina. Kakor ao sploh govori, hotel ae je utopiti vsled domačih prepirov.
Starost vladarjsv. Najstarejši vladar v Evropi je papež Leo XIII., ki je v 84. letu. za njim pride 76letni veliki vojvoda luksemburški. Ne celo leto mlajia sta pa kralj danski in veliki vojvoda saksonsko-weimarski. Po 74 let imata kraljica angleika in veliki vojvoda meklenburški. U evropskih1 vladarjev ima od 30 do 70, pet od 50 do 60, jednajat od 40 do 50. dva od 30 do 40 in dva od
20	do 30 let. Najmlajii vladarji so kralj srbski, ki ima 17, kraljica holandska, ki ima 13 in kralj ipanjski, ki ima 7 let. Vlada najdalje angleika kraljica in sicer že 56 let, potem avstrijski cesar 45 let, veliki vojvoda badenski vlada 41 let, veliki vojvoda oldon-buriki in saksontko-weimarski-eisenaški ter vojvoda saksonski altenburški vladajo po 40 let. Štirinajst vladarjev evropskih ia ne vlada 10 let, trije, knez Jurij scbaumbilrglipski, knez Friderik waldeiki in vojvoda Alfred koburški so pa šo lo letos nastopili vladanje.
0 pivu. Na vsem svetu obatoji 51000 pivovarn, katere napravijo vsako leto 171 milijonov hektolitrov piva ter plačajo na davkih okolu 280 milijonov goldinarjev na leto. Nemčija ima največ pivovaren, ter napravi največ piva na leto ; ima namreč 26,240 pivovaren, katere napravijo na leto 47^ milijonov hektolitrov piva. Za njo pride Angleška z 12,874 pivovarnami, ki napravljajo po 26 milijonov hektolitrov piva na leto, severna Amerika ima 2300 pivovarn ter pridela 25 milijonov hektolitrov piva; Avatro-Ogerska ima 1942 pivovarn ki pridelajo 13 milijonov hektolitrov; Belgija 1270 pivovarn s 10 milijoni hektolitrov ; Francija 1844 pivovarn s 8 milijoni pridelka. Gledć porabo piva kažejo nam nastopne številke, kje se piva največ popije. In sicer letna poraba piva se tako raideli: na Bavarskem 221 litrov na glavo, v Belgiji 169 litrov, na An-gleikem 143 litrov, v severni Nemčiji 88 litrov, na Švictrakem 37 Va litrov, na Niso-semskem 33 litrov, v Avstro-Ogerski 32# litrov, v Ameriki 31 '/a litrov, na Francoskem
21	litrov, na Švedskem 11, v Rusiji 5 litrov na glavo.
Najnovejše vesti.
Tropava 2. V sinočni jako viharni seji vsprejeli so v deželnem zboru ailezijskem itatut sa mesto Teiin vkljub burni opoziciji slovanskih poslancev. Deželni zbor so je zaključil s to sejo.
Cudimpeita 3. Kralj je dovolil, da so prepusti mestu Budimpešti brezplačno utrdba na takozvanom „Blocksberg". Vojni minister je bil zahteval za isto odškodnino 250.000 kron.
Bellgrad 2. Pojutrnjem bode slavnosten obed v kraljevem konaku. Istega se udeležb med ostalimi : kralj, njegov oče razkralj Milan, vsi ministri, motropolit Milialj, vodje ter prvaki liberalne in naprednjaško stranke. Povabljeni ao tudi rasni pristaši radikalno strauke.
Peterburg 2. Ruski car je odkazal letno podporo 2230 rubljov vsako leto za 10 let griko-istočni cerkvi v Pragi.
Rio de lanslro 2. Uporniki preskrbeli so si z nova živež. Uporno brodovjp in utrdbe okolu mosta so streljali več ur drugo na druge. Dro Indiji sti nekoliko poškodovani. Ker nimajo pušek, ne morejo uporniki napredovati ua suhem.
Parie, 2. Francoski sapovedeik vojska
v Afriki, general D >dd», javlja iz K »tanja (zapadna Afrka^d«*« ie zam<<raki l.rplj He-hanzm breipogojoo ud*l dne 25. januvarja t. 1. francoskim vojakom. Odpošljejo ga v Senegal kot jetnika.
Pariš 3. Pred četrtkom se predsednik Carnot nikakor ne bode odločil n pomilošče-nju Vaillanta. Policijski prejekturi so ovadili, da nainerj;ijo anarhisti ugrabiti katerokoli visoko osebo, da jo pridrže kut jamčevnika, da bi na ta način prisilili Carnota v pomilo-ščenje Vaillanta. Obsojenega anarhista oče je tobakarnar na otoku Corsica, Vailant pa j* nenkonsk sin ; pnleg njega ima še tri otroke, zaradi tega ni hotel podpisati prošnje za poniiloičenje na smrt obsojenega svojega sina, anarhista Vaillanta.
Petsrburg 3. Zdravniki ne objavljajo več svojih poročil o zdravju carja, ker je isti ie okreval.
Narodno-gospodarske zadeve.
Gnojenje vinogradov % umetnimi gnojili.
Pri nas na Primoakom ni ie menda navada gnojiti polja z umetnim gnojem, vendar prinašamo tu nasvet necega nemškega gospodarskega časopisa, po katerem ao s umetnim gnojem v pomanjkanju naravnega dosežejo isti in ie boljši uspehi kakor pri uporabi poslednjega. Umetni gnoj je ie cenejši nego naravni ter se vinograd v resnici mnogo boljo pognoji nego s hlevnim gnojom. Na podlagi mnogobrojnih poskusov se namreč vinograd najbolje pognoji tor isti najbolj rodi, ako so razmere najboljših redilnih snovi tako odra-čuni, da pridejo na 6 delov kalija 2 do 3 deli fosforove kisline in 2 dela dušika. Uprav v tem razmorju srče trta iz zemlje dušik, kali in fosforovo kislino; navadni blevni gnoj, prinašal je zemlji kalija in fonforove kisline v razmeri z dušikom v premajhni meri. Ako se rabi toraj hlevni gnoj sam, izgubi se dober del dušika, ker ni zadosti kalija in fosforovo kisline, du bi dušik prišel do svojo prave veljave. Trta pa zahteva popolnih redilnih snovi, da mora dobro vspevati, kojih snovi jej navadni hlevni gnoj no podeluje. Vsakako bi joj trobalo šo posebej dodati kalija in fosforove kislino. Nitjboljše umetno gnojilo »ta foeforo kisel kuli in kslisalpetor. Povsod, kjer sta so rabila, pokazali so se žo v prvem lotu dobri uspehi na boljšom pridelku. ZadoBtno bi so vinogradi gnojili, ako bi se porabila na vsak hektar zemljo polovica navadno mere hlevskega gnoja, polt g tega po 100 kg. fosforokislega in solni-trokislega kalija. S tem gnojenjem bi so zemlji dovodio ok-ilo 70 kg. kalijn, 14 k^, dušiku in 36 kg. fosforove kisline. Uspehi bi v enakem slučaju morali biti velikanski.
Ekaekutlvne dražbo._
C. kr. nkr. aodiŠčo Kanal. 21. fobr. t. 1. posestvo Frana Malnič iz Ročinja v uložku št. 141 isto občine, conjeuo na 1870 gld.
G. kr. okr, sodišče Podgrad, — 15. febr. in 15. marca posestvo Lovrota Bubnič iz Poljau, hšt. 22 v uložku št. 60 iato občine, cenjeno na 95 gld, 04 kr.
Isto sodišče. — 5. febr. in 4. marca posestvo Antona Kalčič iz Lipo, hšt. 08 v uložku št. 72 in 135 zemljišnioo isto občine, cenjeno na 1945 gld.
Zahvala.
Podpisano ni fitojn v prijotno dolinont zahvaliti »o javno veluiaitluženomu goupodu Ivanu 1)o liti nr ju, o. k. i»k rajne in u šolnkum nndiorniku za petoro podob JaiiHkoga, kuteru jo blagovoli! podariti slovoimki potorairodnici pri ur. Jakobu.
V Trstu, dno 1. nv«funn 1HH4.
Vodstvo slov. šolo.
Trgovinski brzojavi.
Budimpešta- (Iz»ir«n brzojav). Otrobi „MMlor k BUcker" gld. 4-70—4*?2. „Ginellu" gld. 4'58-4'flO franko kolodvor Trnt zA celo vagonu.
Budimpešta. Pšenica ca Hpomlud 7'25-7'2D, z h
jesen 7 5U - 7-64 Korinu sturu —.---•—, nova
4-74--• zii nidj ; za juni ■l^fl —1 - Ov«» za
spomlad <i-69 -6'70.
Pianica nova od 77 kil. f. 7-80—7*36, od 78 kil. T. 7-40-7-46, od 7'J kil. «. 7 60-7 55. od •• kil. f. 7 65-7 «5, od 81 kil. for. 7-86- -7 70, R* 6-60-6*80; ove* novi 0*7 I —7'2o,
Isčraen 6 05—» U5 j progo 4-20-100.
PAenicn. Slab« ponudim, mlini jnko roaervirani. t'rodulo ku je 1 00*» mt. *t. Trg jako inlučeii, | o-pUMtljiv. Vreiiif dežuvno.
New-Y<wk. Moka a 10. Budimpešta. Špirit, ltJ ^3— r,\",o.
Vratislava .špirit 80* po 48-70 7o' po 2'J 'Jo.
E-vro, Kuva Nanto» good uveriigo 103-25. zn maj 100 26.
Hamburg. Kanton good nveritg« z« fuliruvar f. 82-25, maj 80 76, soptombor 77-50, ; trg »talen.
Dnnajaka bora«	3. febroi	"»rja
iea		
	predvčeranj. Janes	
Državni dolg v papirj i	. . . 9790	97-95
„ w v srebru	. . . 9760	97-75
Avstrijska renta v zlatu	. . . 120-15	130-45
. .v kronah	. . . »7-40	»7 30
Kreditna akoije ....	. . . sse-75	s:,8 -
London 10 Lat. ....		185.80
Napoleoni......		9 98
100 mark......	. . . • t 'S5 V.	81-15
lo0 italj. lir.....	. . 4S-eo	4S-CO
Trine cene.
(Cene te razumejo na debelo in s carino vređ.)
Cen* ođ for. <)o for.
Morra ......	. 100 K. 175. -		177,-
Cejlon Plant. fina .	. m	182-	184.—
„ Perl.....		190 -	192,—
Java Malang . . ,	• w	iat>,-	167,—
Portoricoo.....		184.-	18«.—
Guatemala ....	• n	165.—	16«.—
San Domingo • . .	• n	160.-	.62. -
		180. -	182.—
„ native. . .	* n	170,-	172.-
Laguajra Plant. , .		176.-	180. .
„ native. , ,	• »	170,-	172 -
Hatitos najfiniji . .		157.-	159,-
, srednje fini .	*	154.-	15«.—
, srednji . . .	• »	151, -	153.—
ordinar . . .	• ^	141.-	148.-
Itio oprani ....		172. -	175.—
„ najfiniji ....	. „	158.-	159.-
„ srednji ....	„	152.-	154 —
Skltul liru ! M t.	C t. 91 «50.
Sladkor fentriTugal I. TfHtu . 100 K.	34.50	—
Concanse..........„	8«.25	36.65
v glavah ..... „	37.-	37.50
razknaani..... #	37.75	38.—
Skladiiče : Mt.	rt. H100.
K<* italijanski Uni ....	100 K.	19.—	19.50
„ srednji ...	.	17 75	18.25
Japan Qnt ......	n	17.75	18,—
n »rednji..........„	—-.—
H«)'gon extra..........„	14.75	15.—
I............„	13.75	14.-
II............„	U 50	11.75
Petrolej luski r sodili ...	„	18. -	18.86
v r.a hoj i It od	29 kil,	5.85	5.90
Olj« italijiiiiHko nsjllneji . ,	100 K.	59. -	fiy. -
„ srodnjelino .	„	50. —	52 —
bombažno, runerik. . . .	„	32.—	44.—
dalmatinsko............„	38,—	39,—
Limoni .M.'finski..........zuboj	3.—	4,—
Po&iiranij , ..........„	3,—	4,—
Kacdelj&i Dalmatinski ...	100 K.	«1.—	B3.~
„ Harl............,	«7. —	69.-
Plnjoll.....................	80 -	82.-
fiožičl Dalmatinski..........„	—• —	_• —
„ Puljcski............„	7.50	7.75
Smskre Puljosko..........„	12.—	12.50
Orško v voncih . .	„	13,-	13.50
Sttltai-.ina ................„	30.—	82.—
Vamjperll..................„	22.—	21 —
Oivooo....................„	25.-	26. -
Poleoovke srednjo velikosti .	„	38.—	— .—
n veliko . , , , .	„	35,-	—.—
tnalo............„	39 —	-
Slanikl v velikih sodih . .	14.—	—.—
» T V h ■ • •	— • —
Domači pridelki.
ntol : Koks.........100 K. 9.75 10.—
Mundoloni...... „ 8.75 9,—
svetlorudcČi...... ,, 9,— 9.25
temnorudeči..... „ —,— — .—
kanarček........ —. - —
bohinjski....... , 9.50 9.75
beli veliki...... „ 9 2 ) 0.50
t, mali....... „ «.75 7.75
zeleni, dolgi..... „ 7.50 8.—
„ okrogli .... B 6.7") 7.— mešani, hrvatski .... „ 5.50 5.75 „ štajerski .... „ 6.50 6.75 Klalo lino Štajersko ..... „ »4.— 96.—
Ječmen it. 10........ „ 9.25 9.50
„ 9......... 9,75 10.-
„ 8......... 11.— 11.25
Zeljt kranjsko......... 6.50 6 75
Šepa „ ....... „ 5.— 5.20
Krompir, Štajerski . • . . . „ 2.70 2.90
Froio, kranjsko....... „ 9.— —
Leča, kranjska......... 13.— —.—
Špoh ogerski........ „ 52.— -•—
aast ogorska ........ „ 58,— 59.—
Kava. Položaj nespremenjen, pnpraievanje neznatno. V teku tedna prodalo sa je 800 vreč San-tos in 800 vreč lilo.
Sladkor Ker so jo kartel tovarn odloČil za poviftanjo eon ca gld„ morali so tudi nafti trgovci podražiti svoje zahteve, posebno za „Pile",
tMje. La&ko vrBti popolnoma zaa>marjene. — Živahno povpraševanje po navadnih vrstili dulma-tlnski-ga olja po 36—:i7, za čisto tudi po 89—40. Ihto tudi p > prostih vrstih bombažnega olja po gld. 82—34.
Ki£. Vsled nizkih con italijanskih vrsti precej živahen promet. Novu tržnfika tovarna je začela ponujati nove angleške in japonske vrsti za maj — juni, ali ni jih mogla prodati, k>«kor tudi ne RuSka.
Domači pridelki. Premehko vreme vpliva jako neugodno na razprodajo, tuko, du so vso vrsti brez izjemo mlačna in brez prtmota.
Trgovina.
Moka in otrobi, Moka. Padanje cono tekom tuoseca januvarja in pa dotiono realizacijo, vplivale so Ae neugodnejše na že dovolj oslabeli promet. Ako dodamo k temu ae padanje ceno tomu pridelku od dnt5 do dn6, lahko razvidimo žalostno položeuje. Kupčija in piodaja bili eti jako neznatni ; samo nek ogrsk mlin je bajo nekaj prodal na tukajšnjem trgu, a dovolil je, da ao plača proti menjici Se-lo po treh mesecih. Iz tega slučaja je lahko razvidno, koliko dobre volje imajo prodajuloi.
Otrobi. Promet je zaspan tudi na trgn v BudinpeSti; priznati pa se mon, da se zahtevajo veče cone za izdelek, ki se ima do-Htuviti v bodočnosti. V Trstu je poplavil trg Levantinski izdelek, kateri pa se jo prodajal od dne do dno po nižjih cenah. Kotiečno ae jo moglo kupiti Levant nske otrobi celo po glJ. 3.50 z vrečo vred. Vkljub temu pu drži „Kcoiioiim" svoj lastni izdelek vodno 60 po gid. 4.r>o.
I)r o lin i otrobi. Tudi v tem izdelku bila je žnloatna kunčija. V tem tednu pro-
dalo se je nekolik.) L^vanfin-lcih z,» doco n-ber t. 1. piilično p> 20 do 30 Wr. ceneje, k"!tor p<> v mtnnlom tr-dou.
Goved. 01 25. do 31. jiinuvurj* t. 1. se je prodalo v Trstu klavno živine: 285 volov in 111 krav in sicer 115 volov iz Kranjske, lfirt iz Hrvatske iti 4 domtče. Plačali so so: voli iz Kranjske p<> gld. 42—43; iz Hrvatsko po gld. 40—41 in domači po gld. 42—43; domače krave po gld. 40—41, italijansko pa po gld. 40—41 vsaki kvintsl mrtvo »ago.
Seno in slama. V tem tednu se je prodajaln v Trstu sono I. vrste pi gld. 5.25, II. vrsto po gld. 3.70. Slama I. vrste po gld. 3.75, II. vrste po gld. 3,25 kvintal.
Surovo maslo, jajca in kokoSi. Kranjsko mu^lo se je prodajalo v tem tednu v partijah od 20-30 kgr. po 92—94 kr., v partijah po 30 do 50 kgr. po 90—92 nvč.; furlaisko v partijah od 20—30 kgr. po 104 do 108 nvč., v partijah po 30—50 kgr. po 100—104 nvč. kilogram. Tolminsko surovo maslo I. vrsti po gid. 1.06 da 1.08 kilogram, — Jajca na debelo po gld. 2.70—3.30 sto komadov. Ko ko 4 i po gld. 1.10—1.40 komad, piščeta po gld. 1.40 — 1.70 par.
_„R- M."
Razpis pisateljske nagrade.
Volecenjeni nai rojak, g. prof. Anton Bezeniek v Plovdivu, znani jugoslovanski pisatelj in mladinoljub, namenil je nagrado 100 k. (tto kron) njemu, ki spiie najboljšo povest za slovensko mladino. 01ed4 povesti zahteva veleduSni g, darovatelj aledečo : .Povest naj bode poučnog« sodržaja v religijozno-moral-nem smislu , snov naj jej bode vzeta po mo-gočosti iz domaČega življenja na kmetih. (Pisatelj bi si lahko vzel za primer Hhmiukovo .Blaže in Nežica", kar se tičo aloga in snovi; a lahko si izboru tudi navadno obliko povesti ali pu obliko dvogovora [dijaloga]). Poleg obče didaktičnega cilja naj de naglašuje spoštovanju do vere, ljubezen do naroda in do bližnjega,
Obseg povesti naj ne bode manji od treh in ne večji od potih tiskanih pol.
Frankovani rokopisi naj so pošiljajo podpisanemu načelniku ocenjevalnega odbora najdalje do 15 maja 1.1. brez podpisanega imena. Ime pisateljevo naj so doda na posebnem zapečatenem lističu.
Oeonjovalni odbor presodi poslane povesti ter pošljo po namenu g. darovatelja tri najboljgj povesti g. prof. Bezonšeku v Plovdiv, da g. darovatelj sam končno izbere povest, katera njemu najbolje ugaja. Nagrado — 100 kron — izplača dotičnomu pisatelju v dan sv. Cirila in Metoda (t. j. 5. julija 1894. 1.) g. darovatelj sam \ vsem drugim uatecal-eem so pa rokopisi vrnejo, tke bodo takć zahtevali.
V Begunjah pri Rakeku, 28. januvarja 1894.
Janko Leban,
nadučiteU
in načelnik ocenjevalnega odbora za mladinske »piše
pri „Zavezi slovenskih učiteljskih društev".
— Kakor poročajo ,81. Narodu", razpiše ocenjevalni odbor kaanejo tudi nagrado A cekinov v zlatu za najboljšo peaiaioo za mladino. Tudi to nagrado podari g. prof. A. Dezenšek ii svojega imetka.
„Triaška posojilnica in hranilnica"
(registrovana zadruga z omejenim poroitvom) Via Molin Piccolo it. 1. I. nadstropje.
Daje posojila na menjico, na intabulacijo in zastnvo vrednostih papirj v proti 0% obrostim. Od hranilnih ulog plačuje po 470 obresti.
Uradni dnevi so; Vsaki dan od 9. de 12. uro dopoludne, in vsaki po-nedeljok, sredo in četrtek od 3. do 5. uro popolu-■Ine. Izplačuje so vsaki ponedeljek od 11. do 12. ure dopoludne, in vsaki četrtek od 8. da 4. ure popoludue. Olavtii deleži voljajo po 200 kron Zadružni doleii ho lahko plačujejo v mosočnih obrokih po 1 gld. t«r tnufta vsaki deloi 10 gld.	1—26

Vozni linti in tovorni listi v
Ameriko.
Kraljevski belgijski poštni parobrod .RED STEARN L1NIE" iz Antverpena
diroktno v
Nev Jork & PhiladelUjo
konnesijonovana črta, od c. kr avstrijske vlade. Na vprašanja odgovarja točno : kon-oesijonovani zastop 50 — 1
„Rod Star Linie"
na Dunaju, IV WejringorgaHso 17
ali pri
Josip-u Strasser-u
Stadt - Bureuu & commorciolar Corrpapott-dont der k. k. Oestorr. Stuatsbahnen in Innsbruck.
gostilna alla „vlftoria".
Slavnemu občinstvu ne naznanja, da bode gostilna „JK.Ua V11 tor lm" (v ulici Snrgento, uhod iz ulioe Torrente) odprta v nedeljo, ponedeljek in torek do 2. ure popolunoči.
SVOJI K SVOJIM!
Alfiie Vottol trff°"c „Bsrriera vecohla" it.
F1IUI9 fOMI a priporoča ae slavnemu občinstvu svojim različnim blagom jeetvin, moko, kava, riža. sira, salame itd., vse najbolje vrsti in po zaar-nih cenah. Naročbe obtvljajo se hitro in solidno kakor ca meito tako na deželo.	3—20
Gostilna „JL1 Teletfrafo",
Piuzza Dogana St. 2 toči istrsko vino po 28 nvč. belo po 32 nvč. V družine po 26 nvč. od lednega litra vigji. Izborna kuhinja. Sprejemajo se naroČila na obede in večerje po smernih eanak. Podpisani so nadeja torej, da ga bodo gostje obi-skavali v velikem številu.	Udani
26-5	V. Covacich
Gostilna Ivana Trevna v":
29. te priporoča slovenskemu občinstvu v obilen obisk. Točijo se zinirom Izvrstna istrska in okoličnn-fku vina po najnižji ceni. Tnfnu postrežba z gor-kimi iu mrzlimi jedrni.	2-52
Inoin Dar+ni urMr 7 Trstu, Via Muda J(l9l|l rOrlUl, Vecchia St. 1. prodaja in popravlju ure po nizki ceni. Priporoča sc slavnemu občinstvu.	5-52
Ivan nnhnlalf vla Benvenut0 »t. i v Trstu
lwClll l/ĐUDiaS) ima ualogo vsakovrstnega jedilnega blaga, katero prodaja na drobno In debelo kolikor v mestu toliko na dnželo proti povzetju. Priporočajoč so si. občinstvu zagotavlja pošteno in vestno postrežbo.	2—52
HOYA PATENT* ■amotvorna
škropilnica za trte in rastline
„Syph
cnia'
presega vso dosedaj po-znane Škropilnice, kor leluje samotvorno.
Več ti80& teh škropilnic je v prometu in isto toliko pohvalnih pisem pričajo da isto nadkriljujejo vse drugo zistemc.
Ph. Mayfarth Sl G.
tovarne gospod, strojev. Posebna tovarna za vinske stiskalnice In stroje za Izkorlttftenje sadja.
Dunaj, II./1, Taborstrasse 76. Katalogi zastonj — Vsprejemajo se zastopniki.	i—10
Zdravnik ' ,8"48
Dr. H. Lukšić • Nižetić
ordinira od 3-4 popol.
via fKladonna del Mare 2, II.
(V slučaju potrebo tudi po noči).
Škropilnice in žvepljalke
iniinirja Zlvloa.
Vstike v 1*8to stroji za kmetijstvo iu obrtništvo, motori (gonitolni »troji) na par in h petrolijom, jiuinpc (sesalke) /,a rabo pri hiši in /a vsako drugo potrebo, cevij i/, železa, bakra, platna, kavčuka (gume), iu pipo, v*e kar se potrebuje pri strojih, med tem tudi olje za mazilo se dobiva zmiraj v zalogi tvrdko
Schivitz &. Como.
i (Živic in družb.)
v Trstu, ulloa Zonta S.
Tinct. capsici compos.
(PAIN-EXPELLEK) bo prireja v Bichterjovi lekarni v Pragi
(v zalogi odlikovane lekarne Praziuarer v Trstu, P. Grandc)
obče poznano bolečino ublažujočc drgajanje, dobiva se po vočini lekarn v steklenicah po gld. 1.20, 7<> in 40 kr l'ii kupovanju treba biti previdnim in jo vsprejeti le tuke steklenice kot pristno, ki sn previđeno z „sidrom" kot varstveno znamko. Osrednja razpošilja I niča:
Richter's Apothcke z. Goldenen L6wen.
PrajJ.	i _ 44
SVOJO VELIKO ZALOGO
olja iz oliv
priporoča	3-53
Enrico qm. Carlo Gortan
via Caserma i, Trst (naspr. pivarni Pilisa)
Jak. Klemene
TRST
W Via S. Antonio It 1. 'M
priporoča častitim svojim odjemnikoa in slavnem občinstvu novo prlapelo blago za moške in
ženske obleke, volnen«) robce in pletene zavratnike, -po i nje k i ti je pletene in iz štofa. ogrinjala i« Hanele, barhent beli, sivi in raznobarven, maje,, spodnje hlače is volne in kotonine, nogovice vol-n-ne in iz kotonine, rokovice, flanel ca oblake, srajca bele in v raznih barvah, ovratnike, «a pestnice, iidane zavratnike za motke, delnike, iidnne robi'0, čepice, voluano komaše, volno sa nogovice, koiuhovino in luufo, kakor tudi vsa ostale predmeto za pouk v ročnih delih v šolah po najnižjih cenah. Pri vseh naročbah zagotavlja točno in poSteno postrežb i.	57
POZOR t
Podpisani priporoča svojo v vis Nuova It. 27 ležečo
trgovino
z manifakturnim bhgom
(prej Ivan Milič) ter da v istej prodajam raznovrstno volnsno blago, kakor tudi iidane in volnene robce
52 — 89	M. Mlllda
pivovarno bratov
Reininghsus v Stelnfeldu — Grsdec
pn
ise
A. DEJAKU, junior, y TRSTU
Via đatfll Artisti it. S,
zastopnik za Primorsko, Dalmacijo In Lsvant,
ponuja p. n. gostilničarjem v Trstu in po okolici stnroznano sfoinfoldsko eksportno (Ezport), oiujsko (Marzen) in uleiano (Lagar) pivu, tako v sudih kakor po Hteklouicah, pod ugodnimi pogoji.
O. kr. dvorna lakarni
VIA GAVANA V TRSTU,
Podpisani naznaaja al. občinstvu, da je prevzel gi» i oiuenjoao lekarno od dedičev pik. Ranodatta Vlach-Miniussija, priporočajo! *e najtuplcje in obli ubljujoč nuiai.čno po.iirezh.t r umerjenimi cenami. Članom .Uelatske^a pedporiiega društva pa naznanja Ao posebej, da mu jo odbor istega ilovottl »prejemati recepte od njih v slučaju, ako njim tak&ne društvona zdravnika pradpiieta. Za dučajne lokarske potrebe se priporoča
101-30	Ivan MUxnn.
Gostilna „Air antico moro"
v uliol Solitapio St. IS.
toči izvrstna vipav.ka čr.,a in bela vina ii prva-Hkih vinogradov iu krnska iz Škrbine. Vipavska p« 32 — 40 kr., kruftki teran po 411 kr. liter. ;
Nadejam se. dm mo Klavno občinstva, ravnajoč sa
l»u izreku .Svoji k svojim" počasti v obilem itevilu,
Anton Vodopivao.
Gostilna „Alla Citti di Vienna"
(zraven Tiskarne Dolenc) p-od .ja najbolj** kratka iu isterska vina I. kakovosti iu graško pivo. Izborim kuhinja sprejomlje naročila tudi za kosila in večerjo. Imenovana vina morejo dobiti tudi družine n* dom, iu sioer ns izpod 28 litrov, po nastopni ceni: Termi iz Aubor.i po 42 nč in nnjboljia isterska vinu po 28 nč. - Za obila naročila so priporoča Ant. Broverlaitf. 10i-37
K S
DROGERIJA
ua debele in drobno
G. B. ANGELI
TRST
Corno, Piazza delle Leynu 2.
Odlikovana tovarna čoplčev.
Velika aniona oljnatih {brrv, lastni izdelek.
Luk za k .Člje / Anglafikegu, iz Francije, Nemčije itd. Velika zaloga finih barv (In tubotti) za slikarje, po ugodnih conah. — Losk za parkoto iu pode.
Mineralne vode
iz najbolj znanih vrelcev
kakor tudi romanj sko žveplo za ž;o-pljanjo trt. i<i4-38
Lastnik politično društvo .EdiiKist*. — Izdavatelj in odgovorni urednik ; Maks Colifi. — Tiska Tiskarra Doleuc v Trstu.