Lete LXXVn it. *S Sp«UUH>Ar ifi AbtMiaamenK* pot!*!* Poitnma platana v cotovtni. Ljubljana, UKt^NiSi VO O« UHUVA: LA/bUAMA. PUCUIMUBVA ULJGA A OEKUJUCNU 6AtfTOPtfTVG m oglate is *rai)«*» ttaflj* m UNI-ntflr P1BBI t< ITA ITAIJANA & A~ HITANO si-: 41-3K. 51-35 ta SI-M — pn poatno dettovnen Ljubljane *t«r» 10-351 CONCESSIONAR1A ESCIAJSrVA per 1« pubbliciU d) provenlenza ItaNana ed UNION E PUBBLICITA IT Al J Al* A S. A„ MILANO Attacchi nemiri respinti in Tunisia meridionale 'ittcrlcco attacc* tfi aerssiluranti sol porto di 19 velivoli del nemico abbattutl II QuartVre Generale delle Forze Armate eomunira in data di 21 maržo il seguente bollettino nr. 1030: Aitaorhi sferrati nei giorni scersi dal ne-m;co contro nostre posiz?on; del settore merid»onafe tunisino sono stati respinti. La locaHta d! Oaf?a ooounata dali** trunne deli Asse per le azioni delln seorso feb-braio e stat a roccupata da repart* nemiri. Le opposte av'azinni hanno svoito -♦«*^sa »tt*v*ta-: tre aprarrrrhi nem'ci riso'tano aSK-.it*-,t•• dal|e artiar'terie contro n*»r*»#» 11 d?lla caccia germanica e 1 da ouella ita-liana. Pun nostri velivoli non ^ono ritornatl alta ba^e. lTna forrnazionr di no«tri aero-s:lnranti attaecava l| por*~» di Pena eolpendo tre p'ro^rati d^ medio fomiielHMr***: ono dei oual' d; 7000 tonne'*a*e aftondava. I! tentativo. compiuto da bomH;*rrti«*ri p aero-s^'ura^ti d5 ir»terr*e*tar«» un no«*ro «vnvoglio nel Med;fprrpno0 e**t?*o «ven*-'*o dala eaec'a d* sc*»r*a ebe faeeva precipi-tare in mare un apparecehio. Un snmmergibile tedesco ha eolato a p'eco. al larjr-> di Derna. due piroscafi da 4000 tonnellate ciasruno naviganti in con-vogUo. Velivoli avver^ari sjjanciavano n*amente invervenuti abbattevano tre velivoli. Nota al Bollettino 1030: Nel»'attaro sol porto di Bona čitalo dal Bollettino o!:erno si sono distinti i segmenti piloti di aero-silurant:: Maggiore Hi Lulse GugHelmo da San Salvatore Telesino (Benevenlo). Capitano Mancini Urbano da Cesona (Fnrli). Tenente Pucct EmiTo da Firenze. Maresciallo Mosch? Šesto da Predappia Maresoiallo Frollichini Robert o da Or- Maresciallo Grifoni Orlando da Fabriano (Ancona). Bollettino n. 1029 II Quartiere Generale delle Foize Armate crmunlca in data di 20 maržo il seguente bollettino nr 1029: Nel settore settentrionale del fronte t u -n is ino dopo aspri combattiment; durati p5U giorni nel corso dei quali il nemico subiva gravi perd.te. un imporianle pos -zinne veniva conquistata dalle truppe dell'asse. Nello sviluppo delle azioni il ne-m' danni ad alcnni earr tVrroviari e tre fer;ti. I*n no«tro sommererhiJe attaefato »n A«lant5on da aeroplani awer>ari ne abbatteva due. Zavrnf ani sovražni na v južnem Tunisu mag 3 vi t napad torpet'trih letal na pristanišče v Boni — 19 sovražnih letal sestreljenih Glavni stan Italijanskih Oborotenih Sil Je objavil dne 21. marca naslednje M. 1030. vojno poročilo: Sovražnikovi napadi preteklih dni proti našim postojankam v južnem tunifckem od-ffku »o bili zavrnjeni. Kraj Gafsa, ki so ga zasedle čete Osi med akcijo v preteklem februarju, so zo|>et osvojili sovražni oddelki. Letalstvo je bilo na obeh straneh zelo živahno. Tri sovražna letala je sestrelilo protiletalsko topništvo, nadaljnjih 11 nemški iovd in 1 pa italijanski lovci. D\e nasi letali se nista vrnili na oporišče. Oddelek naših torpednih leta! je napadel pristanišče Bonn in zadel tri ladjo srednje tonaze, iz med katerih se je ena 7000-ton-ska potopila. Poskus sovražnih bombnikov In torpednih letal, da bi napadli naš konvoj na Sredo-lemskem morju, so preprečili lovei v spremstvu, ki so sestrelli eno letalo v morje. Nemška podmornica je na morju pred Derno potopila dve ladji po 4000 ton, ki sta pluli v konvoju. Sovražna letala so ponoči metala bombe na Neapelj in zadela civilna poslopja. Do-alej je bilo ugotovljenih 7 ranjencev. Nekatere bombe, ki so jih angleški lovci odvrgli na Pozzallo (Bagusa), so poškodovale nekaj hiš. Italijanski ln nemški lovci, ki so takoj posegli v borbo, so sestrelili 3 letala. Dodatek k uradnemu poročilu št. 10H0: Pri napadu na pristanišče Bono. ki ga omenja današnje uradno poročilo, so se odlikovali nasTednji piloti torpednih letal: major DI Luise Gngliclmo iz San Salvatore Telesino (Benevento), kapitan Manctal Urbano iz Cesona (Forli), poročnik Pucci Emilio Iz Firenze. nmršalo MosohJ Šesto Iz Predappia, maršalo Fnillichlnl Rnberto iz Orvieta in maršalo Grifoni iz Fabriana (Ancona). Sob itn 3 poroSIlo Glavni stan italijanskih Oboroženih S»I je objavil 20 marca naslednje 1029. vojno poročilo: V severnem odseku tun'ške fronte so po hud:h bojih ki so trajal? več dni in v katerih je sovražnik ulrpel težke izgube osne čete osvojile važno po^tožanko V razvoju akcij je sovražnik pustil v naših rokah 1 600 ujetnrkov. 16 oklopnih voz. 30 topov in 70 tovornih avtomob'lov Luko v Tripnfisu so nemška letala sno-či močno bombardirala Zažgane so bile tri ladje v luki in zadete pristaniške naprave. Naša pomorska sredstva so v S?cilj*kem nrelivu potopi1 * 3 sovražne motorne torpc-dovke; nekaj brodolomcev jc bilo rešenih. V Metapontu in v La«earJju (Pa'ermn) sta b*Ia s strojnicam* in z bombami obstreljevana in obmetavana dva vlnka. Povzročene je nekaj škode nq železniških va-?o"'h. 3 osebe pa so b;Ie ranjene. Naša podmornica, ki je na At'antskem morju napaHia sovražna letala, je sestrelila dve letali. Duce sprejel predsednika <*mrhe „Dante Alighieri" Rim. 21 m^^ca s D-Jce je sprejel nnc:onaI nega svetnika Febcea Fel cionija. ptedsednika družbe »D^nte Ahsh-cria, ki je Duceiu poroda' o delovanju družbe v letu 1(>43-XX Sle •Danteja« sc naraste za okrog 366.000 enot po večini mlajših ljudi Odbori so dama kakor v ;n ojačil svoie propagandno delo za vojno i podpirali delovanje organov re/ ma s pobudami in man'fjstaci jami katerih vrhunec ie bil »dan ftal janov v svetu« ki ie se mnoGc, bolj uspel kakor pre-šnje leb) Odbor \ tnozemst\ii so se zlasti v Nemci j' še boi j razv-U rn orr?a; rrzirali s krepko podporo geoera nc drekcije Italijanov v :no^emf:tvu nad 3(H) jezikevnih tečajev z 18.000 obiskovalci in 3S0 kulturnih prireditev. Svečan pagreb mučenika in juns&a Giovannija Sava Spalato, 21. marca s. Spaleto ie svečano Droslavil fašističnega mučenika Giovannija Sava. Truplo, ki je blo na odru v Liktorskem domu. je obiskala ogromna množica ljudstva in zastopnikov oblasti, ki so se poklonili velikemu patriotu Dalma. z'e. vojnemu prostovoljcu, skvadristu hie> rarhu naičr^tejšemu sinu zemlie. za katero se je vedno boni za katero se 1e žrtvoval. Ob 10 un" se ie formiral na treu Littorio dolg pogrebni sprevod na čelu katerega je bilo nad 100 vencev med njimi venci tajn ka Stranke bivšega guvernerja D-!mazie Bastianiniia. sedanieea jruver^ena. prefekta. zveT^->o«»a tain'ka organizacij Stranke, vojaških povelini-štev. fašTšt*^«e fede^ciie »z Benetk orveea faiija fašH:čne fedprariie iz Zare in ve-n**' Oureiev'b rr»T,5V**t*riev. Krsto sr nosil: «Av»t«|yi»ti. t* ni« sn st^m^f1 svo:ci m zr^topn ki oblasti ter hierovoi;^->v»i voi-»o ir^l^nnskeea naroda dc zmage ln izrekel vzpodbudne beseie. S^v-je se je zakljuc/lo z gorečo manifestacije za Duceja ob petju himen. HITLER O SMISLU IN CILJIH SEDANJE VOJNE G 3 ver predstavnikom ob traženih sil v Berlinu — Borba evro^rkih naradov za boljšo bodočnost vsega kontinenta Berlin, 21. marca. s. V vojnem muzeju tako zvanem TZeughausuv< je ob proslavi dneva junakov govoril Hitler. Prireditev je bila či&to voja-škega značaja. Ob odru, na katerem je govoril Hitler, so bile zastave raznih rodov orožja. Na dvor šču. okrašenem z velikim kljukastim križem v ozadju, so bili postrojeni generali in admirali. Bilo je tudi 300 vojnih ranjencev, zastopniki oblasti in prvaki stranke. Hitler je prispel ob spremstvu maršala Goringa. velikega admirala Dbnitza ter maršalov Keitla, M..ie, Bocka, šefa SS Himnilerja in vodje vojn h invalidov CXlei lindobei ja. Hitler je v svojem nagovoru izvajal: Zltttzka kr za dckrrčcj sb^ia^ana »Četrtič pro&ia v ijaAi o is* Lem kraju spo-mias.vi uojj jujjaov našega naroda, froo.d-va je trna pieioi>ena zaraoi te^a, ker sem seie zdaj smatrai, aa lahKo z mirno vestjo aapudtii.i tleiovuo mesto, na katerega sem Oii navezan mesece m mesece. Ker je bilo po zaslugi žrtev ln junaštva našin vojakov ua vznouiii ironti uugjče doKoucno premagati krizo, v kateio Je po nc/.asiužem usodi zašia neiuska vojsna. m staoibzirati rrouto ler izvesti ukiepe, ki naj nam v bodočih mesečin zagotove zo^et u&pt-n ao Koucue zmage.Za>luga. da so odstran !i od Evrope to zelo hudo nevami^st — je nadaljeval H tler —, je najvišja čast za vojake ki se jih danes spo-m njamo. ?,c paa t-ke vojaške priprave Ru> nam nudijo v v^ch svojih strahotnih panoga.i sliko csrosti napada proti kontinenta n Evro-p in stru-ne usode, k bi zadela Nemčijo in ve« ostali evropski kontment, će b; se narodni sce alizem i najboljšimi slami zapada ne d/: lice na lega kontinenta ali osvojitve r.a socialrcm m duho.-nem področju, temveč večen obstoj človeštva, k je v stoletjih dalo vrednote katere tvorijo tako evropsko onrko kakor om.ko kukor orni-ostalib kontinentov. Uničevalca ftirrja zsp^dnih zaveznikov fcoEj^evizma Razen na barbarstva ki se je crozeče pojavilo na vzhodu, smo naletel na enako satansko uničevalno furijo. ki vodi *ako .menovane zapadne zaveznike bo!j>ev zrna Vojni cilji nate\,1nh obiav. govorov m javnh :zjav Čenče v tako memani atlan'sk: listn- so prav toliko vrtane k-kor nroslufli 14 \V;lsoncvih točk Kakor jc 'eta l°36 Cl.urchll k' tedaj se ni b«! odgovorni '-ct Ancl.je vzt-aja! pri zahtev da je treba Nemčijo zopet un čiti. ter je tako prtpra 1 jal n*>t za bodočo vojno, tako so s> demokracije danes zadale enake c Iie kot pogo* za važeleno evropsko ureditev po vojni. In njih cilji se natančno knjejo s cilji boljševičkih zaveznikov, katere Nemč ja ne same pozna, temveč jih tudi nreizkusa: ztrebijenje vseh kont nentainih ljudstev z nacionalno tedenco. predvsem pa nem-:kega naroda N.ičm kako na se to zgedi. ie brezpomemben Važno je in ostane neodpravljivo sovraštvo proti tisočletni nemšk rasi. Junaštv3 brrcev na frontah in v domovini Hitler je nato omotul junašKo zadriinje čet na fionti. Prav tako juaško je zadržanje nemškega naroda, ki se je po večini tudi znašel v vojnem področju. Celo ženske in otroci so v demo vini spričo uničevalne blaznosti sovražnika dokazale požrtvovalnega duha 'n ju £štvo. enako junaštvu vojakov na fronti. »To je dokaz — je nadaljeval H'tlcr — da nemškemu naroda ni treba prikazovati rednosti boljševiške nevarnosti. Kar se pa tiče tako zvanega nevtralnega veta. naj upošteva in ima pred očmi, da Je njegovo spreme ljivo zadržanje do dogodkov mogoče samo po naarngi Ustih, k8 s svojo lastno ži*tvijo ta ko de-l^j0. da nevnlnemu svetu ni treba občutiti na lastni koži trde stvarnosti. Nekaj ie go_ tovo in to je, da v dobi kakršna je aeoa-nnja, lahko ob tojajo samo narodi, kj so zavzeli jasno stališče. Biti moramo torej hvaležn našim sovraž ikom, da je z lastno reko izbrisal v n?šem nai*xiu duha oo-jcktivnc/sti in vzbudil namesto tega naravni L stinkt velike ljubezni do domovine, ki jo nad vsem drugim goreče sovraštvo do VSea ovraž i kov. Žrtev boljševizma h^4o njegovi lastni zavezniki Plamen. k; brani pežare katere povzroča sovražno oarbarstvo, podpira tudri naš železni sklop držati daleč od nas in od Evrope smitno nova m st. ki niui gr\>z; Ponavljam tu s\*oje ^taro prerokovanje, da ( o koncu vojne ne bodo Nemč ja in nje" l za. veznikj ži*tev bojševizma. 2:tve boljševizma bod tjste države in t'sti narodi, ki bodo, naslanjače se vedno bolj na zidov1 tvo, povzrccili s\*oj kenec z bol; *eviškim stm-pcm, pred katerim so. kak r mslijo zaradi zr.starele ustavne strakture jmuni. Ne ho prišlo tor*? i do zaželjenega propnda naroil-rega socializma :n fašizma, temveč propadel bo Btarj imperij. Grehi proti lastni krvi, beda in ruševine v \u tni hiVi. povT.ro-čeni cd odgovorn;h ljud' ter nr.rodv. bodo nelcegra dne kričali po inadčevaiija proii neKu.< Totalna mJiO'lizacija za dJsc^s zmage Hitler pripeminja na to, da jc druga zima v nasprotju z bVaznim upanjem sovrstnika, ramesto da bi dovedla nemški Eta rod k defet zrr.u vzbudi Ka v njem železno voljo do o:'p ra za vsako ceno in to z ggant-sko mobfizacijo vseh njegovih sil. Vojna proizvodnja stalno VT2.TZŠČ&. V milijonih d togo jo na fronto z mladimi vojaki možje, k{ so bil; oprešče.'* z mobilizacijo totalne vojne, vojaki, ozdravljeni svojih bolezni, ter rrnicne: Starejši letniki in najmlajši služijo pri obrambnem or ž ju domovin*. Na stot- rčev žensk in dečkov dela. Tako se nemške ocoržene armade postopoma spreminjajo v boreči se ran d. Kakor je T preteklosti uspelo obvladti notranje p9V nike, tako bo narodnemu socializmu n-. lu naroda uspelo premagati smanja sovražnike. Strnjen ^st zavezniških narodov Pri tem delu potlpirajo Nemčijo zavez- "r.£--l r'iv"dl ki »~ sklenil od Evrope do vzhodne Azije braniti lasta otMtoJ in lasv^ no omiko Z nami so born tistih narodov, ki so razumeli, da je njih bodočnost zagotovljena samo v okviru reda, ki smatra boljševizem za peklensko sredstvo uničevanja. Cim bolj odločna bo berba brez kompromisov, tem daljša bo doba miru. k norega potrebuje naš kont nent za ozdravljanje svojih ran. O bodočnosti ne bodo sodili tisti ljudje, ki n so mogli spoznati vrednosti prejšnjega miru in so v i smrtni slepoti vigii svoje narodo v v jn■» ln s tem v propad, teimvr u>: . ki so zn.i-li že preti to vojno s skromnimi sredstvi, ki so jm bila na razpolago, dvignit: tvoja narode na višji socialni in kulturni n Ivo, Oznanjevalc* birijše dobe Bodočnost omikanih nar: dov toicj ne bo židovsko boljševiške znamke m tttdt M židovsko kap talistične. temveč bo v« »ino bolj prežeta s kultom nacionalnih Interesov in ho imela za vrhovni cilj blagor skupnost:. Narodno ■ eialistiOna država, k? N v»*-dno ravnala po tem idealu, naiu^i trudno tudi po vojni uresničevati program katerega končm cilj je odatran'tev r stil med socialnimi razredi n ustvarite*/ skupnosti, sloneče na načelih raanlfluofja socia-Izma. Tako 452.000 n^., katerUi j-druga svetovna vojna doslej od nas z**-htevala kot žrtev, ne bo padlo zaman. T« bodo marvfco junaški oanaajevalej boljše dobe in bodo večno prisotni v naiiih vrstah: H tler je zaključil s ponovno poklon-jo pred mrtvimi tovariši na polju i žrtvam:, ki so padle na nt; BJMHn CHKHnljM cb sovražnih napadih in žrtvami zaveznikov Nemčije. H tler si je nato ogledal nekaj trof( zastav, ki so bile iztrgan^ sovražniku v borbah ob srednjem odseku fronte, ter je pregledal častne stotnije letalcev, mornarice in SS oddelkov, ki so bile postrojene na trgu pred vojaškim muzejem. Potem je Hitler podal pred bližnji spomen k Ki je posvečen spominu paollh \'< mcev, kjer se je pomudl nekaj minut v _; oki Zbranosti, Razgovarjal se.je s številnimi inva-l di in vojmmi pohabljenci, ki so se razpostavili pred spomen kom padlih. Navdušena in neskončne ovacije Je priredila Fuhrerju ko je zapuščal vojoški muzej, jc ogromna množica, ki se je med toni naglo zbrala* brž ko je zvedela za prisotn st Hitlerja. Tudi ornji Doneč dosežen na široki Sronti >3vjetske čete $3 napadale le še pri VJazmi ter ob Umen-kem in Ladožkesn jezeru, a so bile tudi tu odbite in so utrpele velike Izgube Iz Hitlerjevega glavnega stana, 21. marca. Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Medtem ko so na področju med Hirko-vom in Bjelgorodom naše čete na široki fronti dosegle gornji Doneč, se je posrečilo tudi dalje proti severu na področju pri Sev-sku zapreti Se obstoji-če vrzeli in tnko ustvariti trdno zvezo z orelskim odsekom. Sovražnik je včeraj na vsej vzhodni fronti napadal samo še južnozapadno od Vjazme, severno od Umen kega In južno od Lado-škega jezera. Njegovi napadi so se povsod izjalovili, pri tem pa je imel nove težke Zmaga nemških podmornic v bitki na Atlantiku Patoprie so 32 ladij z 204*000 tznztni Iz Hitlerjevega glavnega stana, 20. marca, s. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje Izredno poroč:lo: V vojnem poročilu z dne 19. marca javljene operacije naših pcdmorn'c na severnem Atlantiku proti sovražnemu in polno natovorjenemu konvoja, ki Je bil na poti pro* vzhodu, so privedle do doslej najuspešnejše bojne akcije v podmorn šKi vojni sploh. Po večdnevnih ogorčenih borbah proti ruši!cem. kervetam In letalom sovražnikove zaščite, so potopile naše pod-mornice samo v tem ..onvoju 32 ladij s skupno 304.000 br. reg tonami m en ru-š ilec, a Berlin, 20. marca s Velike uspehe nemških podmornic poveličujejo večern listi kot mojstrsko delo strateg je »Berliner Borsenzeitung« pr;pominja da so nemške Dodmomire v -v"h 20 dneh meseca marca potonile 675 000 ton sovražnega ladjevja List podčrtava, da ie ta uspeh brez dvoma trpko presenečenje za nasprotnika, is po- udarja, da na formalne izjave ameriškega mornar škega ministra Knoxa o učinkovitejši borbi proti nemškim podniorniškim edinicam s pomočjo tesnejšega sodelovanja med Anglijo. Kanado r Ameriko odgovarjajo z nemške stran- z nadaljnjim oja-čenjem podmorrrške vojne. To je najjasnejši dokaz, zaključuje list, o nemoči sovražnika. Priznanja vfsofcega ameriškega funkcionarja Buenos Alres, 21. marca. a. Direktor se-ven>ameriškega vojneg-a obveščevalnega urada Elmer Daviš, je izjavi, da je bilo v zimskih mesecih manj potopitev zavezn -5k'h ladij, zaradi česar so rrnog^ mislili, da se je neš^o sredstvo za obvladovanje sovražnih podmorn c, vendar to ni te?, je '"'"-^n r»-vts. Elm« Daviš je v Hstu »Washln^ton Post* tudi Izjavil, da bo mesec marec najhujši v tej vojni z ozirom na število potopljenih ladij. izgube in je zopet izgubil številne oklopno vozove. V času od 11. do 20. marca so samo oddelki vojske ln SS na vzhodni fronti uničili, zaplenili ali onesposobili za premikanje 91» 1 sovjetskih oklopnih voz. Cilji uspešnih letalskih napadov so hi S železniško križ'Šče Batajsk oh izlivu reke Dona, mesto Vorošilovgrad, Petrojrrad ta kraji ob zgornji Volgi, kakor tudi mesto in pristanišče Murniansk, Napadi moćnejftih sovražnih sil v srednjem Tunisu so bili zavrnjeni. Kraj Gafs*, ki je bil pretežno zaseden od premakljivih zaščitnih oddelkov, je bil med operacijami pred nekaj dnevi po načrtu zopet izpraznjen. Lovci in protiletalsko topništvo aa s*>-strellli včeraj v Sredozemlju pri tivt» lastnih Izgubah 16 sovražnih letal. Berlin, 21. marca. s. Tudi včeraj je bilo z napadi nemških pehotnJi in oklopnih sil v operativnem odseku Harkova ln H ar ko v-Bjelgo-rod in z od Ilmenskega jezera z več '.ivizijami. Bilo pa so krvavo odbite in so imele huče izgube. Južno od Ladoškega. jezera in p, ed Pe-U*ogradom napdi boljševiškik okU prah sA r :3o imeli nobenega uspeha. Heglsinki, 22. marca. s. V zadnjih 24 urah se je končala v vzhodnem odseku Ai«-nuške fronte srdita borba, ki je trajala dv* dni. Finske Čete so zavzele močno utrjeno sovražno postojanko in uničile posadko t ar važne obrambne in napadalne i_apra\ Br*as uspeha so Sovjeti desetkrat sami napadli a največjo silovitostjo. Vsi poizkusi za petno osvojitev Izgubljene potojanke so se vedno gladko in krvavo za naspmtn'ka z-jalovill. Na terenu so našteli nad 500 mrtvih sovjetskih voj-kov Mnogo sovražnikov je bilo tudi ujetih. Stran 2 • S i o «t M s K ♦ NAHOD« ponedeljek, S. 1*43 XXI 65 Začetek pomladi — samo po koledari« Kakor da si je vzeta v teden za tetinim in L'ubijana 22. marca. V dolgih in neptijetn h z md še n* in 'tiskamo se 'e S zimske ^uknie Nekaterim *e s;cer zdi "ccTaljc tople ie ter opevajo pomladne vreme nenda izza reč' ko se ozrajo tz zakurjen'h r,h na prosto Res siie dun za dnem sonce, ka-ot da se je lani temeljito spr^men.lo ra:«. ped 'cbjc. kaifi že oVhro leto dn prev'nduie suho remc. medtem ko je pri nas nrei^»e čase prav \ko po^oMo deževalo ter ie bil nravi dogodek "e se je pokazalo sonce Teda s- nce ie zda' j okrasek na smjeni nehu ;n zc! *>c nam. da elo skopo razs;plje svojo toploto Kar n^m da enec. vzame burja ki trdovratno niha že doloe *ednc Tudi lani je bilo vreme pogosto vetrovno a tako dolejo ni nikdar trajalo ktkor zdat "^em^j3 je že zelo suha rud v nižjm legih na nnmcr na Barju Marsikje ie cel^ presuha za 4>dc!ovanjc Veter obnaša rahlo prst s po« vrsja. Raraurcna zemlja prka ter se izsušuje .odalje globlje Zdaj suša s.:eer ne more škodovati, a posied;ce bodo lahko zelo hude kajtt :zh!apcle so zaTcge vlage ki b* ?ih zcmTia mo rala hraniti za poletne mesece Upravičen ie p-trah pred sušo. zlasti Se. ker je zemlja že zakadi lanske zime zelo promjena Talna voda se :e v zadnjem letu mars:k»e zelo z~"'žala Tako so se v enem s.tmem Ie*u se zelt spremenile -orlnebne in talne razmere Zdaj se najbrž marsikdo s skrbio vprašuje-kakšna bo pomlad, ki se je začela samo po koledarju in ki nanjo ?e čakamo Ljudie rod* p.^noveduieio slabo, deževno vreme pc tako dolgem suhem vremenu. Tudi lani go napove- 1 dovaJi, da bo deževno poletje, ker je bik lepa I pemlad Toda tudi poletje je bilo lepo zato j so pa m si;!:, da bo tembolj deževna jesen j Proti pričakovanju je bila izredno ?epa in tepla I rudi jesen Ljudje so še vedno mislili, da se nam bo maščevalo. V<*r je bilo vreme tako dolgo lepo. pa so m: ia bo por m tem več ' snega. Zopet 50 se sinotft Tud^ zima fe bila nenavadne suha Snega je bilo malo Ko ie sreg s kopu d prejšnji mesec, smo aeveda mislili da bomo nrej ali dej dob li še primerno mero snega Toda snega ni bflo niti za vzorec Sncž'lo je sicer v vfjih legah v mžinab pa je samo malo porosilo AI; bo začelo snežti šele zdaj ko se že za* ćenja nomlad? Aprila pri nas pogosto snež Sne^ seveda teda' ne more dolgo ležati, a včasih napravi veliko -"kodo. zlasti če ie drevje že ozelenelo Ve moremo se >V'tc«-vat na dosedanje suho vreme, češ pomlad bo zaradi tega tembolj deževna Sprevidel« smo da so bile vse tak-ne napovedi lani prazne Nikakor ni moeoee nano-vedati ka!c*nn bo pomlad Vre- mcnoslovci lehko napovedujejo vreme za prihodnji dan. a vendar se še včasih zmotijo Napovedi vremena za daljno dobo sc le domneve 'n nanje se ne smemo zanašati Neka ter mislijo da se sedanje vreme ravna no vremenu na dan 40 mučemkov Teda i ie bilo dopoldne oblačno in ?ačeU» >e rositi 00 nr dan za drem: Ie ored tednom v ponedeljek je bilo ves dan ob'ačno a pihala ie nra tako močna burja kakor sicer ob iasnb dneh D'falo ie po snegu Potem se je zopet zjasnilo m v zadn;ih dneh pih^ buria Še posebno vsiljivo- Kakor da ie šele zdai prišla v vaio Popoldne st več ne segreje tako kako* se ie mc^n'e dni a jutra so malo tor»leJča R3st ie 7-ad-žana drevje ne more vzbrsteti Celo okrasno gmvčevje ki zač nc brsteti najprej, na p^mer navadni m ^nan* ski bezeg odpira zelo nočas- poganike Zdai se nam n; treba bati da bodo marelice začele cveteti prezcodai Tud; nt'ce se zadnje čase o^ia^a'o le boječe io nekako nezaTmlivo Kos =^e vadi v svojem naoevu ob večerih ob jutrb ni cffi naibrž še zebe Kljub vsemu pozdravljamo pom'ad čeprav ^ele škili v de/efo. Pr*sl3 bo in bura ne bo večno godla Če smo pa že tako dolgo čakali na pomlad, borno potrrjeli še nekaj tednov *p tedaj je bomo tembolj veseli. Nedeljski spvrt četrti tableteialški turnir za prvenstvo Most in Kodeljevega se |e končal z lepim uvel j a vrenjem Hettnesovih igralcev, Id s3 zmagali v treh diseipl-nah — Begata] zmagovalec Lju^una. 22. marca. Včeraj popoldne še je končal v Mladinskem domu na Kodeijevem četrti nagradni tabietenišlvj turnir za pr\*enstvo Most in Kodeljevega. k; ga je priredila in brezhibno izvedla SK M.adika. 2e tradicionalne vsakoletne prireditve so se tokrat .ideležili poleg piireditelj:\-ih vsi najboljši igralci tabletenisa v Ljubljani, člani Hermesa in Korotana. Vse discipline so Mle zelo dobro zasedene. Borbe za zmago »o bile od začetka do konca napete, vsi "avoriti so se potrudili. Kljub temu je tur-•:r prinesel precej nepr:čako\^an:h izidov, dajejo simpatični prireditvi športnikov vhodne Ljubljane še posebno vrednost i mikavnost. Turnir se je začel že na praznik v če--te& in se potem nadaljeval v petek, so-nto in nedeljo. Zaključna in ooUočiina Ta za zmago v disciplini moških poe-ncev je bila odigrana včeraj ob pol 5., \kar je sledila še razdelitev daril Ves ■'s se je igralo na dveh rrvzah ob na-'očnosti številnih gledalcev, ki so jih zla-4i igre najboljših zadovoljile neglede na -.ne klubske simpatije. Na sporedu je b'lo 5 disciplin Turnirja ^štev se je udeležilo 17 moštev. Vsako *štvo sta tvorila dva igralca, ki sta igrano dva singla in en double Mladika je Mala v boj 7 moštev. Hermes in Koro-.1 pa vsak po 5. K tekmovanju moških ">jrc se je prigias'lo 17 parov. Za zma-V juniorski skupini poedincev se je do- * ovalo 32 igralcev, v splošni pa 42. nčno je nastopilo še 5 dvojic v disci-oi mešanih parov. 'r posameznih disciplinah so bili izidi v?dnji: Moštva .ajresnejši kandidati za zmago so bila . eda najboljša moštva. Korotan I sta topala Bradeško in Aleš Strojnik Mla-:o L Roman Strojnik in Keržič. Her-?s I. pa Bogataj in Poženel. Prvo kolo poteklo po pričakovanju, izpadla so Sib-:ša moštva V drugem kolu je poskrbel prvo presenečenje Korotan II.. ki sta zastopala Dular in Gabrovšek. Ga-^>všek je premaga] Keržiča 21:16. 21^15 Romana Strojn:ka, ki je do prvem iz-bljenem setu 21:13 odstopil. V doublu 1 zmagala Korotanca 21:19. 21:17 Edino •čko za Mladiko je dosegel R Strojnik, :o Je s težavo premagal Dularja 21*11, S:21, 21:14. V polfinalu je nesreča doletela Koro-m L, ki ga je izločila Mladika II. (Recek Tršinar). Trši nar je premagal Bra deška 21. 21:10, 21-9 (!). double sta dob:la ^dikarja s 23:21. 21:12 končno na ie linar premagal le Aleša Strojnika 21:17. 17. Korotan I. je dosegel dve točki z igo Aleša Strojnika nad Reckom 21-8. 14 in Bradeška nad Reckom 21:18. 21:12. " I. in Mladika II. Hermežana Boeatal * Poženel sta zmagala še dovoli sisrurno ^enel je premagal Tršinaria 21:16 21:14. ^ubil pa proti Recku 17:21. 20:22. Bo- - faj je porazil Tršinaria 18:21. 21:19. - * :17. Double sta odločila H^rmeJflna no "o napeti borbi v svojo korist 22:20. T'ehn'čn* re-mifsH eo: ti kolo: Korotan T —Ul.diV* m *r* r-mes tn—.M^ad'ka VII. S:l Mi»^ika —Hermes IV. 3:0. Hermes TI—Mimika r M, Mi*d*ka I—Hermes V. 3:0. Koro--t H.—M"?dika V. w. o^ Korotan Ilf.— 'sadika IV. 3:1 in Hermes I.—^Koralna IV. S*. H. kolo? Korotan I.—Hermes m. 3:0, Mladika II.—Hermes II. 3:0. Korotan II.—Mladika L 3:1 in Hermes I.—Korotan III. 3:0. III kolo: Mladika H.—-Korotan L 3:2 in Hermes I.—Korotan U. 3:0. Finale: Hermes L—Mladika H. 3:1. Moške dvojice Po pričakovanju sta zmagala favorita Korotanca Bradeško in Gabrovšek. Dobro sta se borila tudi Meden in Mlakar. Tehnični rezultati so: II. kolo: Aleš in Roman Strojnik— Štefan Strojnik in Dolar 2:1, Bradeško In Gabrovšek—Baje in Terhljan 2:0. Recek in Tršinar—Medved in šubert w. o. Meden in Mlakar—Potočnik in Jankovič 2:0. III. kolo: Bradeško in Gabrovšek— ' 'eš in Roman Strojnik 2:0. Meden in Mlakar—Recek in TerSinar 2:0. Finale: Bradeško in Gabrovšek— Meden, Mlakar Z'*Q (21:15, 21:17). Juniorfi Tekmovanje juniorjev. kS 1e bilo zelo zanimivo, se je končalo z zmago talentiranega Korotanovega juniorja Potočnika, ki žanje od turnirja do turnirja lepše uspehe. Nedvomno se bo Potočnik, ki 1e Se mlad. razvil v prvovrstnega igralca čim se otrese svojih mladostne prenapetosti in začne bolj premišljeno tehtati in vrednotiti svoje udarce. Fnale juniorjev se je razvil tako da so ob koncu imeli trije finalisti enako Število točk. Vrstni red in zmago ie po sklepu tumirskega odbora odločilo razmerje setov. Tehničh? rezultati so bili: II. kolo: Štefan Strojnic—Podobnik 2:0. Sireeli—Pogračar 2:1. Koftak—Dular 2:0 Klun—Stefančič 2:0. Potočnik—Novak 3;©. Bajt—Jankovič 2:0. Ivane—Baje 2:0 in Mlakar—Stane Vič 2:0. III. kolo: Štefan StroJnik_s>e*l' 2:0. Košak—Klnn 2*0. Potočnik—Bajt 2:0 in Mlakar—Ivane 2:0. Finale: Strojnik—Košak 2:0. Potoč-nik—Strojnik 2:o (22:20 22:20!), Mlakar— Kosak 2:0 Strojnik—Mlakar 2:1. Mlakar— Potočnik 2:1. Potočnik—Košak 2:0. Končni vrstni red: 1. PotN5n*k (K) 2 točki, fteti 5:2. 2. Ml»k*r , Torino: Juv entus—Uvorno 2:0, Stanje v tabeli: Livorno 35 točk, Torm .14, Ambrosiana 32. Juventus 31, Genova 30, Bologna 28, Milano 27, Fiorentina tu Atalanta 25. Lazio 24 Roma 22, Bari 19. Lig-uiia in Triestina 18, Vieenza 17, Ve_ nezia 15. Modena v vedstvn V d-vizi j i B so se včerajšnje tekme VTI1. povratnega kola končale takole: Napoli: Na poli—Piaa 1:1 (!), Bus to Ara.: Pro Pa tria—Pescara 0:0, No vara: Novara —Savona 4:0, Aleaaandria: Aleasandria— Cremonese 1:1, Modena: Modena—Udlne-se 3:0, Brescia: Breseia—Siera 2:0, Lodi Fanfulla—SpezJa 1:0 (!), Padova: Mater »Padova 2:1(1). Stanje v tabeli: Modena 33 točk. Spezia ia Plaa 32, Napoli, Pro Patrla in Brescia 31, Fanfulla 27, Padova in Cremonese 26. Anconitana 24, Novara 23, Pescara 21, Udi-nese 19, Aleasandria in Mater 18, Siena -n Savona 17, Palermo 16. Radio Ljubljana PONEDELJEK. 22. MARCA 1045-XXI - 12.45 Lahka glasba — 13 Napoved časo — Poročila v talijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Koncert radijskega orkestra, vod? dirigent Drago M Sijanec — Glasba za godalni orkester — 13.45 Pisana glasba — 14 Poročla v italijanščini — 14.10 Domovine v vojni, hrmne In pesmi — 14 50 Simfonična glasba — 15 Poročila v italijanSčin Nanoved časa — Poročila v itaVjanfčini — 17.15 Prenos iz rimskega gledališča »Ell-^eo« — 19 »Govorimo italijansko«, poučuje orof dr Stanko L^ben — 19 30 Poročila v *loven3č ni — 19.45 Komorna glasba — 20 Naooved časa — Poročila v italijanščini — °0.20 Komentar dnevnih dogodkov v slo-venščnj — 20.30 0**k^ter oesmi vodi d!-Hgent Ancrelini -- 21 Zbor skuoine Riona-'e »Lulff Lov« v Firenci — 21.15 Predavanje v slovenščini — 21 ?5 Orke^ter vodi di-"ieent Goni Kramar — 21 55 Zanimivosti i \r «lo\*on?č"ni — 22 20 Picana glasba — Poročita v italijanščini. TOREK 23 MARCA 1943-XXI 730: Napevi m romance 8 00- Napoved časa, poročila v italijan*č:ni. 12 20: Plošče 1230. Poročila v slovenščini 12.45: Lahka glasba. 13.00: Napoved časa: poročila v italijanščini. U.10: Poročilo Vrhovrega poveljnistva Oboro« ženih sil v slovenščini 13.12* Pesmi 'talijanske zemlje, orkester vodi dirigent Petrslia 14.00: Poročila v italijanlč m. 14.10: Koncert radij skega orkestra, vod: dirigent D M Sijanec Lahka glasba. 15.00: Poročila \ slovenščini. 17: Napoved časa; poročila v italijanščini 1710: Pet minut gospoda X 17.15- Koncert violon-čelista Luigia Criarappa pri klavirju Enrchetta Petaccijeva. 19.30 roroči^a v slovenščini 19-45 Valčki, poflce in marurke 20 00* Napoved Ca *a. poročila *# ttaliianščm 20 20* Komenta* dnevnih doc^dko** v slovenj ni 20.JO- Godb' -josadke IX cone Camcie Nere vodi dirigent Somando 21 10* Italijanske glasbo vodi dirigent Arrnando La Po«a Par od 22 20 Orkester -c*mi vodi d'r'^ent Angel ni 22 4^ PorcćHs italijanščini. V torek 23. tffet izvealjo Osebje k m. bo vMAeUrJca faaljev tn naj se ob tej prt-iatave na Javnih poslopjih. ho Imelo o hica len delovni Iztbesite sastave. Za jutribAijo he- o zadnjih sklepih Nacionalnega Direktorija Fašistične stranke, ki so najbolj potrdili, da Je zdaj Stranka bolj kot kdaj na svojem mestu in je po svojem vsestranskem iolov. nju ustvarila najidealnejao zvezo med pivlml črtami in notranjo fronto. Zelo aktualna so v nadaljnjem izvajanja Emilia Giorgia o svobodi in njenih zaščitnikih, ki v žarku luči osvetljujejo globoki pomen današnje borbe vse Evrope proti boljše viški nevarnosti Ostali del lista je posvečen službenim objavam Zveze, ki opozarja pred. vse na svečano proslavo 23. marca t 1. kot dneva obletnice ustanovitve borbenih fasijev pred 24. leti. Uvedba poletnega časa u Marca Kakor je bilo že Objavljeno z razglasom Visokega komisar! a ta, bo od 2. are 29. mor-ca 1943-XXI. normalni čas zopet pomak, njen naprej za 60 minut. Zato bodo morale -.-se oblasti in vsi načelniki javnih in zasebnih podjetij preskrbeti vse potrebno, da bodo na omenjeni dan ob zgoraj omenjenem času vs» ure kazale 3 uro dopoldne. Iz Sn-dnfe Štaferske — Počastitev »pOmlna padlih Junakov. Po vsej Nemčiji so včeraj počastili spomin padlh vojakov. Tudi na Spod. štajerskem so bile prirejene na vseh sedežih krajevnih skupin spom nske svečanosti. V Mariboru ao zjutraj polagali vence na pokopališču nc Pobrežju in na spomen!k padUft vojakov 47 peSpolka pred kadetnico. Ob 10. je bila na trgu Adolfa HUerja velika spominska svečanost, na katero so bi H povabljeni kot častni gostje svojci padlih. — SpOdnjefitnjerske žene v radgonski vojni Doln'ci. V torek so posetile žene is Ljutomera, G m Je Radgone in iz Raden-cev vojno bolrdco v Radgoni. Prinesle so ranjenim vojakom 30 paketov, 6 litrov vina, 160 kg Jab lk in 5000 cgaret. Spodnje-stajerska e je že večkrat spomnila ranjenih vojakov v radgonski bolnici z dni^li. — Del°vno posvetovanje, Sotrudnikl ura. da za ljudsko iz brazbo v zveznem vodstvu in okrožnih vodstvih štajerskega Heimat-bunda ao as zbrali v sredo v Mariboru na delovnem posvetovanju. Najprej je govoril zvezni vodja o dela v letosnj' zimi potem je pa dal zborevalcero navodila za delo v prihodnjih moecih — Poroke, V Laskom sta se poročila Gregor Klaain ls Ojstrega In Amalija Melved iz Berstnlka, pri Sv. Juriju so se poročili Martin Udrih s Marijo ćaks iz Šibenika ter Janez fiumlak ls Judenburga z Uršulo Horvat tz Polzele. V Celju sta se poročila nobočnik standrrde Celje-zapad Viktor Rausch tn Hildegard Gttrt. V Ptuju so se poročili Albin Panič s Marijo Viher In Martin Eiletz z Margareto Horvat. No Pragrr skem so se porodili Anton Petrovič z Jože fo Ro.ch. Muha Kosteve s StofaJiijo VerStč ln Sjuut^-k z Antonijo Mlkaonič. V Brežicah so se poročili Alfred Krnst IJchten-steiner s Fr^nčlako Račič, Franc Jaklič z Albino Herbst, Jože Samica, z Ano Jaklič, Friderik Predanič z Marijo TJrankar, Bernard Hčnigmann z Amalijo Pospiail, Jo-han H6gler s Marijo Pogorec. Jote Kikel z Frido Vuthe V Zagorju sta se poročila stefn Zore in Mihaela Nolimai. — Novi gr°b°>i. V Mariboru so umrli občinski revež Antrn Smisel, star 79 let, železniški u službene F.mil Supe, za eb'ica Torezija Zilokar. stara 81 le U bivs4 mizar Jakob Dvofak, star 81 let, zasebnlca Barbara Ko'ar, starti 79 let, in vdova pc ravnatelju Marija Skube roj. J ur je vi č, stara 87 let V Celju je urnrla zasebnica Terezija Pi* tevsek stara 74 let, V Selnici je umrla Rozarija Kojsek. V Ptuju Je umrl Franc Gabrov ec. na Pr a gorskem sta umrla. 2u-mer in Franc BezjaX V Teharjih ao umrli JcCe 0.4stersek Matija Metli car, Nikolaj Korbar in Jože Hrastnik. V Brežicah so umrli Marija Jalovec, VValter Kbnig, Anton H r cher in Knut Korrtnnann. V Zagorju so umrl' Josipina Kukovjc. Otnur Brv ar. Rozahja Vozel, Emil V ine ene, Flere^ Alojz'ja Petrič, Viktor Suhar. Zofija Kar- lovSck. Franc Obreza, FmnčiSka Robavs, igr-ac Mes.ri, Frančiška Režim. Marija Razborsek, Francuska Ludovej, Karel GOts, Janez Flere, Frcnc Klopčič *n Ana Juvan, — 9001c t niča Ponikev. E. Pai laseh je priobči] v petkovi številki *Marbur ger Zei-tungt daljši članek o Ponikvah, eni najstarejših naselbin Spodnje Štajerske. Ponikve praznujejo letos 9001etnico obstoja, v starih listinah sc imenujejo prvič let« 1043, ko so bile lart grofa VVilhcIma II. von Filesach-Zeltschach, ki je bil poročen s so-rodnico nemSkeg acesarja Henrika I. Hcm-mo. 1 — Spodnja Štajerska za zimsko pomoč, Včeraj teden so po vsej Nemčiji zopet zbt-reli prostovoljne prispevke za zimsko pomoč. Na Štajerskem so naferali 1.106.000 mark. Trboveljsko okrožje je dalo 18.790, celjsko 66.535, Maribor-mesto 61.000, Brežice 24.000. Ptuj 37.500. Ljutomer 9880. m Maribor-okolica 47 300 mark. — Teden mladine. Kakor lani bo prirejen tudi letos na Spod. Štajerskem teden mladne, ki se je priče! včeraj ln bo za. ključen v nedeljo 28. t. m. V tem tednu naj vodji Štajerskega Heimatbunda pouče učiteljstvo ln starše o nalogah nemške ml a-. d±ne. Prirejenih bo več sestankev m zborovanj. Starši so bili povabljeni na posebne rx>ovetovalne večere. — Slepar pred sodiščem. Pred sodniki kazenskega oddelka pri poveljstvu varnostne policije na Spod. Štajerskem se je moral zagovarjati 341etni Ignac GoK-b iz Studencev pri Mariboru, ki je bil že večkrat kaznovan zaradi sleparij in zlor3-b. Izdajal se je za strojevodjo tn strojnega mehanika, končno pa za policijskega uradnika. Neki železničar je vi ženi je izjavil, da mora ->raviU njen šivalni stroj, za kar jc izsilil iz nje 57 mark, 1 liter vina. Lani 4. decembra se je v neki mariborski gostilni zopet izdajal za policijskega uradnika, in napove lal dvema gostoma aretacijo. Ni pa vedel, da gre za dva nevarna vlomilca. Od-vel ju je skozi mesto in njima namignil, da bi ju izpustil, če bi mu plačala primerno odškodnino. Končno je obema pobral vse. kar sta imela in ju odslovil. Mož ti bil obsojen na smrt, če ne bi bLl svojih grehov odkrito priznal. Tako so mu p prisodili parno pet let težke ječe. (Se/ czttict KOLEDAR Danrs: Ponedeljek, 22. marca: Oktavi-lan, Lea, Katarina Genovska. DANAŠNJE PRIREDITVE K »no Matica; Rebeka — Prva žena tn Oajazzo. Kino Sloga: življenje SchlHerja. Kino Union: Barba bi &. Kino Moste; CardaS in Prokletstvo ljubezni. Retrospektivna razstava akad. slikarja pr°f. SaSe San tla v Jakopičevem paviljonu. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Bleiwelsova cesta 43; Tmkoczv ded.. Mestrru teg 4; TJstar, se-'^nburgova ulica 7. Iz Gorenjskega — Dva gozdna požara. V Dobrav! prt ^ernučah je iskra lokomotive zanetila oni dan gozd vaščani so pa ogenj kmalu pogasili, tako da ni bilo večje škode. Na Grmad' je te dni rudi gorel gozd. Gasilci in prebivalstvo so večjo škodo nreprećili, ker so ogenj pravočasno pogasili. — KraŠnja in Lukovica eno uradno okroiJe. Po naredbi Sefa civilne uprave sta bila Krašnja in Lukov'ca združeni v ono uradno okrožje Lukovica. Zato bila občinska pisarna iz Krašnje prenesena v Lukovico, kjer upravlja obe občini odslej en komisar. Prebivalcem obč'ne Krašnja na to ni bilo no volji in so se večkrat pritožili. Da se zadeva uredi, ie odredil deželni svetnik, da so uradne ure za občino Krašnio vsak teden enkrat v KrašnlL — Sp°mlnska svečanost na pOk-pai!i£a v Kranju. Jutri dopcieme bo na pokopališču v Kranju spominska svečanost v počastitev padlih vojakov. CiVlno prebivalstvo bo imelo na pokopališče prost dostop — Socialno zavarovanje in preprečen Je nczgOd. Na rekem dekvnem za edanju je govoril vodja socialne zavarovalne blagajne Tropper o novi ureditvi socialnega zavarovanja na Gorenjskem. Dipl. jna. Hen-drich je pa dol zborovalcem navod'la kako je treba odstraniti vire nezgod v obratih. Socialno zavarovanje je sedaj povsem iženečco z onim na Koroškem. — Najstarejši Hočevar umrl. V Radovljici je umrl 9. t. m. najstarejši Koče var Johann Fornbacher, star 96 let. V Kočevju je imel 2e od leta 1850. deleč naokrog znano mizarsko de!a\Tiico. Njegov drugi sin Julij, ki je bil naderjen slikar in kipar, je padel med prvo svetovno vojno na bojišču. — O klanju letos jeseni je priebčen v sobotni Številki >Karavvanken Botet dalj&i članek. V nJem je rečeno, da se dobi dovoljenje za lomači zakol enega prašiča samo v primeru, če je prosilec tudi prejšnje leto klal doma in če je za kl-ra**"a redil najmanj tri mesece, ter ga Ital pretežno z lastnimi krmili. Dočim a bila letos pozimi ie tu ra tam dovoljena *Jems, bo v bodoče v vskem primeru vra-unana enotna tež" za klanje. »•LOfgllSEI RAEODi, ponedeljek, TL marca 1943-XX1 Stiji 3 Nova italijanska fumenlja Vida J u van ova Ljubljana, 22. marca Pred let! je uprizarjala naša Drama z lepim uspehom R. Bracca iZora, dan ta noc.* Njegova »Prava ljubezen* spada po saro Inosti v vrsto iger kot sta bile »Ljubim te« in »Poročno darilo«. Snov je večna. Stara pesem o moškem, ki nasilno snubi in žensko, ki mu iz prastarega prirojenega nagona kljubuje, da ga draži in preizkuša moč njegovih čustev in njegovo vztrajnost. Igra s slepomišenjem na obeh straneh, igra obojestranske pre-tkanosti in iznajdljivosti, bistroumnosti in šegavosti- In ravno ker snov nI nova ln je bila že od pamtiveka uporabljana od vseh mogočih in nemogočih pisateljev in podana v domala vseh možnih in nemožnih variantah, je tem težje najti novo. In komur se to pooreči — ima uspeh. Vrlina R. Bracca je, da si je izbral eno 1 Izmed manj uporabljenih variant, (čeprav ne novo: primerjaj Klabundov »XYZ«J in da je mojster krutkocasnega in Igrivega dtaJogpv o o -o V igri sta dve glavni osebi: Helena, mlada dama in Hugo mlad moški. Ves večer Slavko Jan poteka igra med njima. Ostale tn osebi, natakar, hotelirka in šofer, so igralsko zelo ostro označene in hvaležne vloge, toda popolnoma podrejenega epizodnega značaja. Glavni vlogi bosta igr- 'a Vida Juvanova in Slavko Jan, ki sta že v »Ljubim te« dokazala, da znata izpolniti s svojo premišljeno in detailirano igro v dveh ves veče:. kar pomeni bog-"stvo igralskih izraznih sredstev, domislenost. humor in tempera-ntlovih »klado priredi Glasbena Matica ob umetnikovi 601 etnici v petek, dne 26. t. m. ob pol 7. uri zvečer v veliki fUharmonični dvorani. S iSa santel je bil rojen 15. marca 1883. leta v Gonzi . Veselje do glasbe je dobil dom*, kjer s^> gojili z največjo vnemo domače koncerte. Igral je violino in prvi pouk v harnvniji mu je dal Danilo Fajgelj. Glasbeni pouk je nadaljeval feantel tudi za časa svojih univerzitetnih študij na Dunaju. Ves ta čas se je udejstvoval v komponiranju in tudi pozneje na vseh svojih službenih mestih tako v Capo d' Istrli, Pisinu, Susa in v Ljubljani, kjer biva stalno o 1 leta 1320. dalje. San tel spada v skladateljski krog Novih Akordov, prisluhnil je nafti narodni pesmi, glasbe se je učil tudi pri Cehih in Rusih. Poje iz srčne potrebe in njegov?, dela so zrcalo ljubeznive k romantiki se nagibajoče duše. Da dobimo vsaj delen pogled v umetnikovo ustvarjenje so na sporedu petkovega koncerta dela za violino in klavir, violo m ki: vir, komorni trio. klavir, samospevi in triglasni Ženski zbori. Na koncert opozarjamo in vabimo vse prijatelje in častilce visoko spoštovanega slovenskega umetnika. Predprolaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. —lj Uprava kina Sloga obvešča občinstvo, da bo njena bi. gajna izdajala ob dnevih premierskih predstav zopet vstopnice z označbo sedeža, ker hoće, da dobi vsak posetnik tega kina tudi svoj sedež, ki mu pripada. Predstave se vrše ob teh dnevih redno ob 14-30, 16.30 in 18.30. Iz pokrajine Trieste — Sestanek trie*tinskh učiteljev. V dvorani Dopolavora »Caaalini« je zbral novi šolski nadzornik prof. Ugo Zannoni k raportu vse učitelje triestinskih osnovnih šol Na sestanku so razpravljali o važnih vzgoj. j nih zadevi h. Priznal ne diplome so prejeli učitelji Marija Vidox, Mario Russo in Lin-da Veneziani. — Smrtna nesreča. 39setni Ivan Fabbro iz ulice Marchesetti 21 se je v nekem obratu ponesrečil. Dobil je smrtne poškodbe, za katerimi je kmsJu po prevozu v triestin-sko bolnišnico podlegel. — Demografsko stanje. Dne 17. marca je bilo v Triestu 12 rojstev, 10 smrtnih primerov in tri poroke. — Pod tramvajskim kolesjem. lSletnega Ovija Coronico iz ulice Ghirlandaio 8 je povozil tramvaj proge st. 1. Obležal je z zlomljeno desno nogo. Prepeljali so ga v triestinsko bolnišnico Kraljice Helene. — Novi podpredsednik triestmskega telo* vadnega društva« Comm. Alfred Zannoni je bil imenovam za podpredsednika društva Glnnastlca Triestina. — Literarni večer. Te dni je bfl Četrti literarni večer, ki ga je organiziral mei-pokra jinski sindikat avtorjev in pisateljev Venezie Giuiie. Večer je bil v dvorani organizacije profesioniatov ter umetnikov. Predaval je prof. pisatelj Helij Predortzani o pisateljih istrijske pokrajine, ki fie živijo. — Kmetova nezgoda* 561etni kmetovalec Josip Raunich iz Goregne pri Bogliunu jo padel z voza in si zlomil levo nogo. Ima tudi poškodbe po obrazu in desnici. Prepeljali so ga v triestinsko bolnišnico, kjer se zdravi tudi 61etna Leda Bernardini iz Scrvole 508, ki se je opekla z vrelo vol o po obrazu in vratu. — O Beethovnovi OL simfoniji je predaval te dni v dvorani Dopolavora »Aquila« odlični triestinaki giaaebnik Valdo Garulli. Omenjeno ataifonijo je izvajal v Triestu hamburaki filharmonični orkester pod vodstvom Evgena Jochuma, Drugi letošnji Simfonični koncert bo 10 marca ob 17 v triestinaki družabni dvorani Verdijevega gledališča D'riglral bo Franco Ferrara. Simfonični orkester bo izvajal na njem skladbe VVeberja, Dvofaka Tocchija, Stravinekega in Verdija. — Birma v triestinski škofiji. Letošnja birma bo v triestinaki katedrali sv Justa za Binkoeti. Telovo ln Petrovo 13., 24. ta 29. junija po pontifikalni maši. pri S. Mana Maggiore 27. junija n 4. julija, pri sv. Antonu 27. junija, pri sv. Vincencu 29 junija, pri sv. Jakobu 6. julija, V juniju bo razen tega birmoval triestinaki škof Santm v IsoJi (20.), v Capolistrijl (20.) tn v De-canih <2L). Dne 6. julija bo birma v Pre, gari in Građeno, dne 7. julija v Toppoiu in Ooiatu, S. julija v Momisnu, 9. julija v Cisterni. 10. julija v Strtdonu, 11. julija, v Portolu, 12. julija v Pemontu, 13. julja v Castagrd. Dne 5. septembra bo birma v CitUuiovi, 6. v Daili, 7. v Veme^liu, 8. v Umagu, 9. v C r set t u in Petrovi ji, 10. v San Lorenzu di DaiU, 11. v Mattcradi. 12. v Bulah. 13. v Gardossiju ia Tri banu. — Predavanej dr. Agota.va, V veliki avli Dantejevega, liceja je predaval dr. Geza, Agotav o deležu Ogiske pn napredku sodobne kulture. Predavatelj je znana osebnost iz madžarskega radijskega m filmskega življenja. Dolgo vrsto let je vodil tiskovno službo budimpeštanskoga radia. Z;^tcp 1 je Ma'.žaivko na miHlnarodnih filmskih kongresih v Benetkah. Rimu, Berlinu, Parizu. Londonu in Varšavi. Predaval je v italijanščini, svoja izvajanja je pona-zorjeval s pouCnirr.i posnetki. — Razširjenje rimskega prcdzgodovln-skega muzeja »L. p.gorlui«. Zn ni pred-zgodov.nski muzej >Luigi Pigoi-inu v Rimu je med najstarejšinu svoje vrste. Zmerom tlotekajoč« novo muzejsko gradivo je silno obogatilo posamezne zbirke, ki so pa klicale zara'i pro«rt'>me pomanjkljivosti po novi sestavni urciitvi. Z radi tega bodo prenesene zbirke omenjenega muzeja v primernejše prostore palačo etnografskega, muzeja. Tukaj bo namreč ustvarjen kompleks muzejskih stavb, kjer ik>1o nameščeni poleg muzeja Plgoiini ter Etnografskega muzeja še muzej rimskega imperija, muzej znanosti ter drugi muzeji. V novih monumentalnih prost rnh bo dovolj možnosti za sijajen razmah zbirk muzeja »L. Ftgo-rttti«, V zvezi s to preunvUtvijo bo možno razširjenje Nacionalne knjižnice, ki se bo 1 hko preselila v sedanje prostore muzeja i L. Pigoruii-«. — »Mi bogati« v 1'oliteama Ro>*etti. T« dni nastopa na odru P< hteama Koasctti remjaka skupina Nino Taranto, ki upriz:ir-ja skupino revijskih predstav pod geslom »Mi bogati«. — Vokalni solistični koncert. V veliki avli Dantejevega UeoJB sta nastopila z iz-bd^nirni solističnimi tofk-ml, po večini z opernimi arijami odlična seprardstka Nine t a Bandelloni in bant'»ni.-». 1j:': . M:rv<». Na klavirju ju je spremljal r^rlC. Tea ^'in-terjeva. Prepellčlca Nekega lepega pomladnega dne se je spustila od dolge poti jz Afrike skoraj do smrti utrujena prepelica na zeleno polje blizu grmovja. D2ž ie prš;l nepretrgoma, toda prepelica *e ni ganila, da bi nobena kaplja ne zmoč'la jac. ki ijh je \"alila. Cez tri tedne so prilezli iz njih drobni mladiči. Fcdobn* sc bili svilenim kokonom. Kmalu ao začeli skakljati po pšenici in iskati piče. Prepelica je tu pa tam ujela mravljo al* metulja, ali ga strla v klju.ru in pik. pik. pik so ga mahoma pohrustali mladiči s svojimi k ljunčki Bili ao lepi, pametni 'n ubo. gljivi in ^sprehajali so se samo v aližini svo;e mamice In če je slednja p:kl'cala »pitpalak«, so bili takoj zbrani okrog nje. Nekoč v juniju ko ro prišli kmetje žet pšenico, je hotel največji brž pokljcat* ma-mieo in ker še ni znal letati — hop! — ga je nekdo ujel v klobuk. Koliko straha je prestal ubožec ko je čutil kako ga je stisnila dečkova roka .to ve samo on. Toda v njegovo srečo se je zavzel zanj priletn1 mož: — Pusti ga Mihec To je greh, saj bi polnil Kal ne vidiš da je komaj tako velik kakor moja pipa Ko je bil zopet svoboden, je "tekei ves pretražen k m?mic' do bi ji povedal, icaj ga *jt bilo doletelo — Vidiš to se z»rdi. če ne oatanei pri men; Kc boš velik b š »ahko počel kar boi hotel zdr»i ko si 5e mathen mora* pa vedno ostat, v mo*i bl!ž?ni sicer se ti lahko pr'peti še hulša nesrečo i lak so živeli tam rečno to zadovoljno, pri žetvi tal nakladanju snopov je padlo ma. s;katero zrno na tla tako. da je bilo piče dovolj" in čeprav v bližini ni biio n bene vode, niso trpeli žeje. Icajt5 osveževali so se zjutraj z rosnimi kapljicami, visečimi ra travi. Mamica jih je po tavila v vrsto in vprašala: — Gotovo? — Da so odgovorili. — Ena, dve. tr;! — In ko je rekla tri, frrr! so zleteli d: konca grmovja in zopet nazaj In mamica ijm je pripovedovala, da se bodo uči li letati, da bedo mogli z njo na dolgo pot. čim mine poletje. — Leteli bomo zelo visoko in globoko doli pod seboj bomo videli velika mesta, reke in morja. Nekega pcpoldne ko so se mladiči igrali v bližini voje mamice se je začulo drdra-nje voza. Id se jc vstav'! pri grmovju Mladci so dvignili glavice in prisluhnili. — Noro! Nazaj! — se ie zscul hripav glas. Mladjči tega niso razumeli, njihova mat* je pa takoj spoznala, da je lovec tu in kar okamenela je od groze Njihova rešitev je bil grm m lovec je bil še dalje tam zadaj Prepelica je malo pomislila, potem je pa zapovedala svojim mladičem, naj ^e stisnejo k tlom in ostanejo tako nepremično v travi. — Jaz se dvignem in odletim. vi se pa ne smete niti gar iti Kdor bi se dvignil b* bil 'zeubljen Ste razumeli? Mladiči so pomež^knir z očmi kakor bi hoteli odgovoriti da so razumeli potem o pa neorenvčn^ bledeli na tleh. Slišali so nea. k-ko se le bližal po kih. ameriških in tudi nekaterih južnoevropsk^h p'emen. Na njihov razvoj je vplivlo polnebje in ves način življenja. O:gan:zom je bil prlagcien tem razmeram. P tomci gozdnih plemen so podedovali telesne, orga'dčne lastnosti davnih prednikov, človek se baje lahko prilagodi nov m razmeram. Ali se Evropci niso pri is g d: 1 i spi emenjen:m razmeram novem veku? Do sprememb je v re n. prišlo, toda vprašanje je. ali se je človek tudi p rila godil novi hrani, ali mu je h^na, ki je v davnini ni pozngl. res tako kor stila, da b' smeli imenovati razširitev novih vrst živeža napredek človeštva. Česar nam nihče ne pojasni Hran: delimo v glavnem v lahko in težko prebavljivo. Kaj je pa prav za prav težko prebivaljiva hrana, odnosno zakaj je težje prebavljiva od druge hrane, nam ni doslej n hče zadovoljivo pojasnjl. živi'ski etrokovnj?kj pravij. da so težko prebavljive jedi tiste, k* vsebujejo mnogo maščob in beljakovin, čes. beljakovine in maščobe zadržujejo prebavni proces ter zahtevajo zanj posebne pogje. Ko so se začeb bolje pečati z raz: skovan jem vitaminov, so do-gn:li. da težko perbavljiva hrana vsebuje premalo v'rm'nov, ali jih sploh n;ma ln zato nastopajo motnje v prebavi. Bi:log France pa pravi da to ni nobe-o poja -nilo, temveč razširjen opis nepojasnjenega pojava, da so nekatera živila težko prebavljiva. zarad' tega trpeli. Pre>----i organi sc začeli cbojevati. Fozn^i redovi so podedovali tudi mar ikaj slcr> :a od prednikov. Ljudje se niso takoj prilagodili novim prehranjevalnim razmeram in v sanje je, ali so se doslej rea že dovolj navaditi na hrano. K* je b"la uvedeni ter razširjena v zadnjih stoletjih. Šk ddjive posledice so nedvomno ostale. Naši prednamci. dokler iiao še poznali hrane, kakila a e nam zdi dandr.nes že naravna in vsakdanja, nedvomno niso bil tako bolehni kakor mi. Prebavn h motenj ris; še poznali, odnosno ne bolezni, ki so dandanes tako zelo razširjene zsradi nepravilnega delovanja prebavil. Ali si moremo sp'oh misliti gozdovnika v davnini, k' je živel še povsem naravno — bosega na črevesih nli želodcu? Po- ledica greha pr ti narav1 da smo začelj uživati za naš orga nizem nenaravno hr^no, se kažejo v raznih oblikah ter v neštetih obolenj h. želodec m dernega človeka., meščana, je postal preobčutljiv, »nervezen , tako da pogosto ne prenaša dobro tudi hrane, ki je po razloženih pojmih »domači-?. To so ug tovitve. ki jih ni mogče utajiti Ce raziskujemo sodobno prehrano tako, pridemo vselej do ■stega zaključka — hrana dandanes ne ustreza, ker ni več naravna. Nekatera «težko prebavljiva» živila Iz izkušnje vemo dobro, da nekaterih ie-dj ne smemo uživati kadar koli brez primerne pazljivosti. Zakaj n. pr. kumare in melor e povzj-ečajo marsikomu pn&bavne težave? Zskaj se razlikujejo od d: ago p vrt-nine? Živilski strokovnjak' nam odgovarjajo, da ta povrtnna v eouje preveč celuk> a da naglo ohlad; želedec. Toda biol g pove, da so kumare in melone uživa'i ličnih pokrajinah Amerike — odnosno jih še uživajo — za csvežitev. a s primerno primesjo drug'h jedi. To jim baje zelo tekne in re čutijo nikdar noben h težav Toda kumare &z tam doma — Pr?v tak<> zanimiv^ je ugotovitev, da se stročnice -n. pr. fiž 1, grah, leča, soja — ne zde težko prebavljive vzhodnim ljudstvom, kjer se hranijo že od njega dni predvem ž rastlinsko hrano. Te rsstline so tam doma. Pri nas pa tožimo nad težko prebavljivostjo fižola. Zakaj je fiž.l težko prebavljiv, ko vendar vsebuje dovolj \atajninov? Sočivje. a. pr. fižol, vsebuje skoraj toliko hra.ilnih snovi kakor meso, vendar je njegeva prebavljivo t. t£ se pravi hranilna vrednost po prebavi mnogo manjša, će fižol tudi n' primerno pripravljen, skuhan kot kasa, in će se ne g.bijemo dovolj. Mesna hrana nam pa re dela takšnih težav. Za vse to nj bilo nobene zadovoljive razlage, češ, beljak:vine in maščobe so težje prebavljive in hrana je težko prebavljiva, če ne vsebuje vitaminov. — Prav tako ni nihče pojasn 1 zakaj v Evropi obolevamo za pelagro zaradi koruznih jedo. Koruza vsebuje, kakor pravijo ž vilskj strokovnjaki, manj vredne be'jakovane ter je treba koruznim jedem dodajati hrano, ki izravra primanjkljaj k:ruze. Najboljši dodatek je mleko. Toda zakaj ni» o za pelagro oboleval1 Azketj, ki jim jo bila koruza glavni živiž? Ustvarili so veliko kulturo; 6e bi koruzna hrana vplivala tak: škodljivo, bi morali kmalu izumreti. odnosno ostati žalostni okrnjenci. Vedeti pa moramo, da je domovina k:ruze v Peruju, v Amerik*, in torej koruzne jedi tam ne škodujejo domaćemu ljudstvu. Tako lahko zasledujemo tudi v drugih primerih, da je težko prebavi j va ali škod-Ijivah rana predvsem ti^ta. ki jo je trebi imen vati tujo, nenaravro. človek ž vi v skupno ti z naravo v svojem omejenem življenjskem področju. Maščuje se. če prekorači meje tega področja, to se pravi, če začne uživat1 hrano, k j je niso uživali tudi njegovi predniki hrano, ki ne izvara iz nje-g vega življenjskega podrečja. To ne veljj. le za Evropca, temveč tudi za Azijca, kakor za prebivalce drugih celin, škodi ve posleoce re morejo izostati, če človek greši prot: naravi. Organizem se ne prTagodi tako hitro, odnosn; .e sploh ne prilrgodi nikdar devolj na nove razmere. Biologu se zdi to neizmernega pomena če evropski človek ne bo skušal p praviti škodljivih posledic nepravilne prehrane, se ne bo mogel ustaviti na poti. ki ga vodi v pogubo Beseda o srednjeevropskem času V splošno veljavo je stipil 12« marca 1893 Z državnim zakonom z dne 12. marca je bU v .Nemčiji uveoen kot enotni čas siednji solnem cas lo. aoiZ.nake stopinje, ki je stopa v veljavo i. apnia L&dS. iam generairu leidmarsal Moiike se je z vso vnemo zavzel za uveano enotnega Zakaj je taksna razlika v plazmi? v Nemčiji poprej je v*aoaia popoma Bi: leg naglasa, d« nam niso Se pojasnili. BBkaj je takšna raz.ika v plazm* — kajti v resnici je plazma, ki jo uživamo. Pravi, da se ni še nihče znanstveno pečal z vzrokom tega pojava kaj prav za prav povzroča da so nekatera živila težko druga pa lahko prebavljiva. V splošnem je doslej prevlade v al; prepričanje, da je za hrano primerno ve. kar je užitno, »dobro«, vse, kar lahko ješ. V dobi modernega prometa in mednarodme trgovine v dobi. ko je obljude-n st prs-meznih dežel čedalje gostejša 'n ko se šiiijo mesta v obseg kakršnega ciso imela še n-kdar se zd; samo po sebi razumljivo, da posamezne celine izmenjujejo med eboj živež Tako so prihajali z juga na sever južni pridelki, iz Azije. Arrer:ke ftd. v evropska mesta. Tudi severne pokrajine s. dajale južnim svoja živila Nhče ni razTikoval več med domačo in tujo hrano če bi tedaj na.stopil prerok, ki bi Zičel obsojat' današnjo prehrano Evropca. bi ga nihče re jemat resno Posmeh vali b? se mu če bi trdil, da je treba i kati vzr >k prebavnim motnj m, boleznim prebavil i in delno tudi živčnim boleznim) ker se evropski človek več ne hrani naravno Razlika med težko in lark-> prebavlj'vo hrano je v tem. da je težk. prebavljiva hran;-« za organizem t'sta, ki ni zanj raravna namreč živež tujega izvora, kakršnega na?: prednamci niso poznal;. Ali se ljudje niso prilaga lili Ali se torej ljudje niso prilagodili *tuji> hrani? Ž vež tujega izvora ki ga dajejo rastline, presajene na evropska tla ali hrana rastlin, ki jih v Evropi sploh ne gojimo — kava, čaj. delno nž. začimbe: poper, ingver itd. — e ram dandanes ne zdi tuj Hrano iz teh živil uživamo od otrošk;h let in nrslili b> da smo je povsem vajeni ter nam ne more škodovati. Pomislit' pa moram r. da nam stuja« hrana ne škoduie 'e nep^sredn-. temveč tudd posredno Našt predniki, ki so se začeli »navajati«, prila-gojevati na tujo hrano so kolikor toliko zmešnjava v pogledu časa zlasti v železniškem prometu. Moiike sam Pa uyeo.be enotnega časa ni več doživel. Utemeljil jo je ziasti z vojaško strateg >čp i rru razlogi, češ, da je nujno potiebna v nemškem zeiezmškem prometu. Poskusno so uvedli v nemške železnice po 15. dolžinski stopnji določeni solčni čas že 1. junija 1891. Nazvali so ga Sdrli-ški čas po meridianu, ki gre mimo CJbr-litza in Stai garda. Tako je dob da Nemčija vsaj za svoi železniški promet namesto različnih krajevnih enoten conski čas. 1. oktobra 1891 je pievzela ta čas tudi uprava avstrijskih železnic, toda samo za Madžarsko. 1. aprila 1892 so sledile njenemu zgledu Bavarska Wurtenberška, Badenska m Elzaško Lotarinška Isteaa dne so uvedla ta čas južnonemska poštna ravnateljstva. 12. marca 1893 ie obveljal ta čas kot srednjeevropski tudj na splošno Do prehoda iz 18. v 19 stoletje so se v Nemčiji ravnali po pravem krajevnem času kaker so ga kazale solnčne ure. Po krajevnem času so bde pa potrebne mno-zamotane časovne zameniave, Ce ie recimo odpeljal vlak iz Berlina prot] vzhodu in je viakovodja naravnal svoio uro po berlinskem času. je nastala na vsaki doižinskj stopnji za kolikor se ie približal vlak vzhodu štirinr.nutna razlika od d^tičnega krajevnega časa, 15 dolžinskih stopinj je dalo torej že za celo uro razl:ke v času Iz voznih redov n' bil razviden vozni čas med poedhrumi mesti temveč le bilo treba vsakokrat izračunat-' srednji krajevn- čas Železniška UDrava je morala v svojih oredpis'h objavljati tu-dj navodila o izračunaniu srednjega časa za v^ako pnedino postaio Takoi se je pokazalo da 1e srednjeevropski čas izredno usoden za vse življe nje v srednjeevropskih deželah Ta čas se da kaj lahko pr;meriat? z zapadnoevropskim, ki za eno uro zaostaja :n za vzhodnoevropskim ki ga za eno uro pre- hiteva. Nov korak k poenostavljenju urnega časa je bil storjen leta 1922. z za-kc-rLskim priznanjem štetja dr 13 do 24 za popoldanske ure v železniškim prometu Nemški poletni Čas, k| se prične 29 marca 1943, bo seveda zopet izpreme-nil urno razmerje. Toda praksa je pokazala, da je to za vse življenje prikladno zlasti med vojno. Levi kot telesna straža V s:arem veku so uporabljali mnogi azijski in afriški vladarji leve za telesno stražo Se leta 1885. ko je branil v Afriki Mahdi mesto Carthum proti premoči an- gloegiptsklh čet. sta siražila njegov šotor leva privezana h kolu. Noben tulec seveda ni smel v Mah lijev šotor. Geto gospodar sam je moral dobro paziti, da se ni zameril svojima stražarjema. Ncmčrja prijatelfisa Slcvaslre V okviru političnega so! thja Hlinkove stranke je govoril minister Stano o nalogah stranke in vzgoji n j roda. V štirih letih neodvisnosti Slovaške je problem nezaposlenosti izginil. Socialni in gospodarski položaj se je znatno zboljšal. V ki-itičnih časih pred štirimi leti je bi'a Nemčija eiini prijatelj Slovaške in nudila ji je vso pomoč. Nemška zsščita je omogočila organizacijo in ureditev samostojne slovaške države. Po njenem vzgledu je Slovaška uredila tudi židovsko vprašanje. Rep kot arožje Večini živali ie rep zelo potreben in koristen. Konji in krave ga uporabljajo za preganjanje muh in brencljev. Opicam •^luži kot neta roka pri plezarnu Po d rev ju ali oa celo za trganje sadežev z dre. ves Zopet druge živali ga upnrabliair vot neknkšno naclon]alo ali stol tako recimo kenguruj Veverici košati rep izvrstno sluz ^kakaniu z dreves na drevo poleg tega se pa tudi pokriva z njim. Perzijska mačka ca upc**ablia pri spaniu kot Umnico in odeio obenem Je po še cela vrsta živali kater m sluz' rep kot dobro-iošlo in učinkovito orožje NaiboliS: primer nam nudi bod'časti skat. sorodn:t» morskesa psa. V dolgem biku DOf'nhncm Vojni materijal, ki ga je zapustil sovražnik na tuni&kem bojišču V zrcalu anekdot repu nazobčanem z ostrimi bodicami ima iz.edno moč, tako da se ga boje vse morske žvali. Gorje morski živali pa tudi človeku, če bi se mu preveč približal. Slovaške državne nagrade Ob četrti obletnici ustanovitve samostojne Slovaške države, ki so io proslavili v nedeljo, 14. t m., so bile kakor vsako leto podeljene 4 slovaške državne nagrade Nagrado za 1 teraturo je preje; Konstantin Curen. nagrado za upodabljajočo umetnost Franc Stefunko. nagrado za glasbo Niko-laus MoVses, nagrado za gledališko umetnost dr. Janko Blaho. Letos proslava največjega slovaškega državnega praznika ni bila tako svečana kakor prva tri leta Na gledališkem trgu v Bratislav: je blo v n ?de-ljo dopoldne veliko manifestacijsko zborovanje. Slovaška zunanja trgovina Slovrška zunanja trgovina je dosegla lani vrednost 7.2 miljardi kron. OJ tega je olpadlo 3.9 miljard na uvoz ln 3.3 na izvoz. Slovaška zunanja trgovina je bila lani pasivna za 600 milijonov kron, dočim je bila predlanskim pasivna za okrog 300 milijonov kron. T ogre deloma na račun povečanja izveza in zvišanja ren izvoznega blaga. Največ izvaža Slovaka v Nemčijo in Italijo in s tema dvema h-ž varna ima določene cene. Po vrednosti j0 povečal irni slovaški uvez za 12 fi':-. predlanslcfna pa za 21.5rf. Vrednost izvoza se je povečala lani za 3.7. predlanskim pa za 0.2'. Bolgarske ?ene naj se c&Za£f jo skreenna Zveza bolgrskih žen se je obrnila na vse Bc-igarke s pozivom, nr-.j v interesu ,\> movine opuste vsak luksus. Bolgarska žena se morala zadovoljiti s skromno obU rt; in t'ko bi lahko po Jn^ojih najboljših močeh prispevala svoj delež k delu za skupnost. Mravlje- hi rapade^e cel s $!cr3 V nasprotju z navmi mra\ljami, ki več':m avalim niso nevarne, žive v ncka^ern kraj h Južne Amerike. A\.:raljje in Afrike mravlje katerh se ljudje in živali s ino beje To velja ;'Iasf za potujoče mrailje Te mravljt «o tako bojevite da nanadejti celo slone ki be/e pred njimi Ce zaide človek nieii pcftjijoče mrav'ie •e kmdu ves pokrit z njim« Te bojev»te mrav'ie napadajo celo velike kače m kmaii« ostane d napadene kače sarrw oku&t{e Ponoči se spri-mejo mravlje \ velike kepe ziutrai pa zopet tadstfriiejo: svojo not NTa |nc varne i >c mravlje na ž;ve v Avstraliji Ima-o namreč žrc'a kakor 'ebele. da pikajo Pud in živali Nj'h plk\ po* vzročajo hude onekline PRED SODIŠČEM. — Kako ste spoznali vlomilca, ki je bii areob'^čen v žensko7 — Sel je mimo izložbe, kjer so raz^tav-'ieni damski klobuki, pa se snloh ni tista vil. PEVCI. — Ne vem. kaj daje ljudem povod, da trdijo, da pevci niso inteligentni Včeraj ^em se pa seznanil z nekim ba-istom in name ie nnn»nvi! naiboVišj vtis. — Ah bež; no. tudi on ogvori same neumnost! kakor kak tenorist, le za oktavo n žie Tristan Bernard Skvečj francoski komedi pral Trirtan Bernard je šel nekoč za pogrebom svojepa to\Tir!ša Mnogo književ ik«'v je spremilo mrtvega tovarši na zadnii poti Mož k je šel v žalnem sprovodu s Tr'itnn ni Bernardom, je naenkrat vzkliknil s patetičnim glasom : — Ub gi naš tovar š! Kako težka tzgiit** je to! Njegeva smit me bo splavit-« v w • rani grob. Ci;t m, kakor da m rekdo ti ga srce. Mar ne čutite tuušča njegova smrt povatia hladne^ i. Ecrnard Shavv Bernard Shiw je bil že v suijh mladik letih povabljen v goste k neki u^le ln londonski obitelj . Ko je prispel in st pil v sa'on, je gostiteljeva h« rka bas sedela pr* klavirju. — Slišil sem, — se je obrnila h gostu,— da ste navdušoM aa glnan — Res je — je pr trdil Shavv, — toda n« dajte se zaradi tega motitii kar Igrajjta mrno dalje ... Edgar Wr!lacc Angleškega pisca k. nainh romanov Edgarja VVallaca je posetil nekoč neznanec in ga prosil, naj mu pomaga. — Pripetilo se mi je nekaj nerodnega ln sam ne vem. kaj naj storim, — je pripovedoval prišlec pisatelju. Jrln vaš roman je vzbudil s svojo napetostjo mojo pozornost tako, da sem ga prebiral noč :n dan in tako sem pozabil celo na svojo službo. Seveda so me zaradi tega >dslovdi. — Vam ne bo težko pomagati, — se J« nasmehnil Wallace in stopil h knjižni omari. Evo. to je moj najnovejši roman Napet je tako. da boste med čitan lem povsem pozabili, da so vam odpovedali službo, Vo'taire Neka §es*tdcstletna dam je nekoč v družbi trd la, da je stara šele štirideret let, Volta re, ki je imel za \*^nk žensko vedno ra ježku malo zlobe, ji je brž c-dgovoril'. — Krivico b) vam delal, gospa, če bi vam tega ne verjel ko pa že nad petnajst let prepričujete o tem v&O svojo okolico. Leo Sleza'r. — Na svetu so tri stvari, ki jih večina ljudi ne želi, — je dejal nekoč znani du-najsk gledališki in filmski komik svojim prijateljem. — Katere pa? — so ga vprašali radovedno. — Trojčki. — je odgovoril Slezak. Bernard Shavv Nek prijatelj je kazal Bernardu Shawu fotografijo svoje žene. Sha\v je smeie prijamnih — Kajne da je to trenutni posnetek? — Uganil si. Po čem si pa spoznal to? — Po tem da ima usta zaprta, Alana Antoinetta Maria Antometta francoska kraljica, sloveča po svoji lepoti in ljuboaenskh pustolovščinah, je nekoč naprosila grofa Fersina. naj j: podari sliko ženske, ki jo najbolj ljubi Drugi dan je poslal grof h kraljici slugo z velikim, skrbno zav;tim za v tkom. Ko ga je kraljica vsa radovedna odvila, se je začudila Fersinovi duhovitosti. Galantni grof ji je bil namreč poslal zrcalo. C GEORGES OIINET 35 PRODAJALEC STRUPOV ROMAN — Čisto resnico govorim. Snoči, v navahi čustvene občutljivosti, je smatral za potrebno pDJasniti mi točno vso svojo preteklost, vse, kar je bilo v nji dobrega in slabega. Toda včeraj nisem razumela, kaj ga je napotilo k toliki zgovornosti. Zdaj razumem to. Z iskrenostjo, ki jo znam ceniti, mi je povedal vse. da bi ga mogla presoditi. In iz vsega, kar vem zdaj o njem. govori v njeeovo korist samo ta iskrenost. Toda vse drugo, dragi papa. vse drugo je obupno in žalostno, če primerjam to duševno mi ze**iio z njegovim gmotnim bogastvom, ki mi ga tako hvališ. — Kaj je pa prav za prav zagrešil? — jc vprašal prestrašeni Hamoy. — Oh, nobenega zločina nima na vesti, pa tudi nič dobrega ni storil. Prazno življenje mladega gizdalina z vsem kar je s tem v zvezi Bil ie tako ©briren. da mi ie zamolčal podrobnosti, toda sama sem vse dobro r^Tumela. KH«tii»n Vermer 1e lahko-iivec. otopel in vsega sit lahkoi-ve.*. ki je Iz samega dolgočasja zmožen vsake neumnosti Okrog sebe je zbral ljudi, ki se jim dobrika, oni ga pa neusmiljeno izkoriščajo in zapeljujejo. — Nesrečni otrok! — je vzkliknil Harnov. — od kod ti ta nepričakovana bistrovidnost, ki ti kaže ?tvari, katenrh jaz in tvoja mati nisva opazila. Tvoja mati je še včeraj na vse prete.se hvalila rodbino gospođa Verniera in tudi Kristijana samega. Saj smo ga imeli mi sami tri tedne pod svojo streho in mislim, da smo ga lahko spoznali. To je pameten, prijazen, nrren in trezen mladenič Zdaj mi ga pa naenkrat opišeš kot največjo propalico. Vidim, draga hči. da vse pretiravaš. To je tvoja velika namaka M -iim r>a, da tvoja mati in jaz ni-va neumni ii lahko ti rečem, da ne deliva s teboj nobene bojazni. Ce se poročiš z Vern;erov:m s;nnm, te zagotavljam, da se za tvojo bodočnost ne bo treba pr?»v nič bati A to bi bilo za nas veliko ola.išanje — Verjemi mi. dragi oče da bom storila vse kar morem, da ti ust režem Gotovo pa ne boš zahteval od mene, da bi spravila v nevarnost vse svoje življenje. — Ne, kaj takega ne zahtevam. Sicer imaš pa dovolj časa za razmišljanje in lahko se boš še posvetovala. — Saj to tudi hočem. — Toda s kom7 Saj ne poznamo nikogar iz okolice V« ierove rodbine. — A;4, to ne bo no^ebno lah-co vem in vem tudi da bi dobili na prvo vpras^n^e nais'abšt pretiran oderovor Pripraviien mon* bit* istočasno na pretirane slavospeve in naigrše nitolcevanje. V naših časih nihče ne živi nekaznovano v razkošju in bogastvu. — Od kod pa imae te svoje izkušnje? — je vprašal Harnov in se začudeno ozrl na svojo hčerko. — Ti. ki doma nikoli nisi govorila ijovor š zdaj kakor modrijan in Driznati mopm da ne slabo To me je zelo presenetilo. Da. na dekleta naših dni se ne spoznamo "eo. Mi m slimo, da se ukvarjajo samo z gospodinjstvom, one pa razmiš'iaio, vse opazuiejo. vse presojajo. Oh le dobro se r>az:te in izogibajte tistih, ki molče' Da. morda molče, zato pa tem več razrri^'iaio. — Pros:m te tort ; d "agi oče. da ne storiš ničesar dokle" s^ma ne bom erovorila z raadarae Vernierovo — Kai! Ti hočeš... — Seveda To je vendar Krištiianova mačeha Njena ljubezen do nlega ni tako ?lepa kakor ljube- prave matere. Mnogo iskre no ie kakor bi mi mogla prava mati mi bc ona novedal« vse. kar moram vedeti. S'cer se pa ne ženske vedno sporazttmemo. če frre za močke Tr ie s^on. ki nas v to združuje Mimo se je nasmehnila Oče jo je na prestrašeno nogie.'al k^kor da s? je to leno in nežno i°gnje ki sra je hotel pobožati, nenadoma izpremenilo v lokavo i-: krvoločno levinio Te iznremembo. izviraioče iz težko;* novega nol^/ai«. se n; mogel navaditi Pri teni ie na r^Tume1. da era obvladujeta ia^ni hč°rin ra^rm in njena trdna volja, ki se ji je brez odpora 'donil — Storim k*>ar ftefl, — -fe ^nHl. — Tr»da ka1 nj-*.v 7ra prav zahtevaš od mene l — je pripomni prkorno. — Nič drugega, dragi oče. kakor da bi prosil gospoda Vemier-Mareuila za dovoljenje, da bi smel govoriti 7 njegovim hišnim zdravnikom. — Kaj pa če se bo zdravnik skliceval na svojo uradno molčečnost, kakor je v takih primerih navada in kakor mu veleva dolžnost? — Že to ti bo jasen m'gljaj. kaj si lahko mislifi 0 Kri? t vi aro vem zdravju. In to bo zadostovalo. — Kakor želiš Kakor želiš! Toda rad bi vedel, od koga imaš vse te ideje? — Samo od tebe, drag: papa. Najmanj dvajsetkrat sem slišala od tebe hude očitke na naslov tistih roditeljev, ki pcšljeio svoje hčere pred oltar, ne da bi se prej dobro informirali o zdravju svojih bodočih zetov. Prosim te torej, da storiš za svojo hčerko to, kar bi zahteval za hčere drugih roditeljev. — Ve ja. Obljubiti mi pa moraš, da ae ne boš dala zapeli?*-* robenemu predsodku. Bojim se, da ga obsojaš že vnaprej. Oenevieva se je za smejala in nežno objela svojega očeta. — Nikar se ne boj. Tudi če bi me W potolažil samo napol, bi se očividno odločila po tvoji želji, samo da bi ne Hla kriva tvoje žalosti. — Oh, saj sem vedno trdil, da si moj dober otrok. In takr je Harnov z brezskrbnost^o, običajno pri oeetih. ki so i'h omamili izerl^di na sijamo možitev hčera """dušeno spreiel obljubo svoie b^ere. da bo "V-e^Ovi sr-?Či žrtvovala svoio hod~*noet Ko ie Ver-n"er zvedel, kaj si želi Onevievin oče se mu je *braz zmračil tako. da bi hfl človek brez zamaknjenosti tnkoj vse razumel. Urtjoje Josip Zupančič — Zrn Narodno tiskarno Pran Jeran — Za tnseralnt del tinta: Ljubomir Volčič — Val v Ljubljani