Za čast, pravico in svobodo1 U hramu čeka, da čas velji ugleda, u koji čemo onu čašu žrtvenu uz jeku novih pjesama napun.t vatrom naše prve radosti. VI. Nazor. Čujemo, da se v vseh krogih našega naioda pojavlja veselje ob dejstvu, da so piače učiteljstva urcjene tako, kakor je biLi /e dolgu leta zaliteva piavičnosti. Dokaz temu pisrno g. iinančnega računskeKa revideuia Bonača, ki snio ga doslovno ¦ niobčili v 2. štev. letosnjega letnika svojega lista. Uti socialno izobraženega državljana ne moiemo nič drugega pricakovati. Krivica, ki je tiščaia k tiom naš stan, ni mogla iti brez sledu mimo nobenega Cioveškega srca. in ravno tako je razumljivo zadoščenje, ki se oglaša ob zmagi pravice v vsakem človeškem srcu. V eseljc nad tem dejstvom nas ni vrgio v ienobno brezdeije, nego naravnava našc prizadevanje k smotru, da po zahtevah pravičnosti izboljsamo obupni ginotni položaj učiteljskim vpokojencem, vdovam in sirutaiti tcr uredinio siužbene prejeinke učiteljicam ročnih del in otroškim vrtnaricam. Poučeni smo iz pravega vira, da je pričakovati v kratkem času ugodne rešitve tudi teh vprašanj. Pred wami stoji še cialje zahteva po nabavnih pri- spevkih za 1. 1918 in 1919. (joriško učiteijstvo ni dobilo še nobenega vinarja. Ravno tako kranjsko ne. Nemškl del štajerskega učiteljstva je dobil nabavni prispevek 1. novembra 1918 in 1. februarja 1919. Slovenski del istega učiteljstva je ostal obakrat praznih rok. O slovenskem koroškem učiteljstvu moramo reči takisto. Državno uradništvo ni bilo prav nič prikrajšano, kar mi odobravamo. Obenem pa ne nioremo odobravati, da bi člani našega stanu prišli z dežja pod kap, zlasti še zato ne, ker stoje poleg materialnih vprašanj tudi druge zadeve moralnega značaja, ki niso posebno vabljive in prikupne, teniveč nam pravijo, da je tudi v novi postelji poskritega mnogo bodečega trnja. Ta zavest je toliko bridkejša, ker je biia prevarana marsikatera nada, ki si je slikala prehod v Jugoslavijo v svetlih barvah. Pomisliti pa moramo, da je planilo- v našo državo premnogo starega birokratskega in pikolovskega duha. ko si je vanjo utirala pot nebogljenka svoboda, ki so jo reprezentanti in iakaji o.'.abnega poiioijsko-zatirajočega aVstrijskega sistema neusmiljeno davili in potiskali pod peto svojih nemško - nacionalnih, nazadnjaških in avtokratskih aspiracij. Kamor pogledamo, se zaletimo v kakšen tak petrefakt, ki nas spominja na dobo uniformovane avstrijske birokracije, ki ji je tičala na vratu votla buča, v prsih pa ji je ropotal namesto srca klepetec. Iz takih okamenin se še vedno širi moreč duh nesamostojnosti in brezkrvnosti. Preden gredo na svoj posel in ko odhajajo z njega, vedno prej pretehtajo, pretipljejo in prevoliajo vse paraKrafe in si s plašninii očmi izpraf-ujejo vest, so li jim dovolj zvesto in brezpogojno služili. Vsa njihova domovinska ljubezen se je sukala in se suče okrog kljuka-stih znamenj državne moči in uradne avtoritete. Tako imenitni in dragoceni sc zde samim sebi, da bi se najrajši postavili v oltarčke, saj so bili že prej vsi obšiti, prepasani in natrpani z zlatimi trakovi, resicami, rozetami in — križci! Dokler take prikazni strašijo in povohavajo po kancelijah, ni mogoče izrvati plevela in polomiti trnja. ki se prepleta in poganja med mlado rastjo, iz bolečin. trpljenja ir. krvi naših preganjancev, mučenikov in mrličev vrženo v novo izorane brazde mlade Jugoslavije! Človek bi dejai, da so bile vse žrive zaiuan, ko gieda to zanikrno ropotijo na važnih in prevažnih mestih. Namesto da bi se naša deloljubnost z mladostno silo pognala naprej in navzgor, neovirano služeč velikim potrebam našega javnega življenja, se moramo otepati dotikljajev lakajskih frakov in begati pred mrzlinri sencami upognjenih tilnikov. In celo trepetali bi morali pred visoko zavzdignjenimi kazalci takih nezavednih ljudi, kl so se prej postavljali v takšne poze, kakor jim je veleia vrvca v tnjčevi pesti! Boj za nami — boj pred nanii! Škoua je energij, ki jih moramo porabljati v ta namen, da odstranimo zapreke na poti dela in napredka. Težak je bil prehod iz starega sveta v novi svet. Temu ni mogoče ugovarjati. Res pa je tudi, da ni biio dovolj energične roke, ki bi brezobzirno počedila staro ruševino, iz katere se jt začel dvigati novi svet. Kako neki bi odgovorili na vprašanje, kaj bi se zgodilo z nami, ako bi pckienske sile naklonile zmago centralnim državam? V Ljubljani, Mariboru, Oorici, Trstu, Zagrebu, BdKradu, Zadru, Sarajevem itd. ni dovoij kandelabrov in drevoredov, da bi nas inogli v enem dnevu pobesiti krokarjem v hrano! Čujemo pa tudi, da je mnogo zavistnežev, ki ne privoščijo učiteljstvu izboljŠanja materialnega položaja. Taki ljudje so slabo vzgojeni. To so grdi egoisti, ki bi vse dobvote najrajši sanii pojedli, ki iiia jc trebuh začetek in konec vse življer.''skt n;< cirosti in socialne pravičr<mi. Kar jc dala nam pravica, to služi njim v ute-nel.i.ev, da hočejo izboljšati svoj materialni položaj! In svoje stare privilegije v človeški družbi tudi! Zakaj poniževalno je za bivšega c. kr. človeka, ako je v sedatiji demokraški državi ubogi Ijndski učitelj uvi .čen v enako socialno vrednoto. S tak!mi ljudmi se ne moremo prerekati. Mi jirr. -od sroa privoščimo, karkoli si poštenega in zasluženega žele, toda poudarjamo obenem, da ne bomo trpeli in dopustili nobenega zapostavljanja več! Enaketmi delu — enako plačilo, enaki izobrazbi — enako stopnjo! Zato pa zahtevaino za svoj stan odprto pot na vseučilišče in zato nam je vsako prizadevanje od katerekoli druge s.rani le izpodbuda, da neprestano pazimo in bomo pazili na Izravnavo vseh razlik In na poj olno enakopravnost. Po zakonu seveda še nlsmo enakl državnlm uradnikom, ker takega zakona še nlmamo. A vlšja od mrtvega zakona je živa zavest piavičnosti, ki zakone sklepa in sankciomra. Od tega osnovnega pojma uveljavljenja socializma in demokratizma v i\\ ljer.ju bi morali biti prešinjeni tudi oni, ki imaju danes našo usodo v rokah. Kar danes šc ni zakon, to gotovo zakon postanc, kakor hitro pride do besede zakonodajna kcrporacija. A to, kar hočemo v bodočoosti izvesti potom zakona, storimo že danes lahko brez njega, ako se naš.i naniera smiselno krije z bistvom, ki k<i hcčemo pcložiti v mrtvo črko. Poniževaltfo je za vsakega človeka — torej tudi za kuliurnega delavca — ako se mora za vsako rnrvice pravice boriti, ako mora svojo pra\ico šele dokazovati in hoditl pravo križevo pot, preden pride po mukali ir. samozatajevanju do tega, kar mu gre po zakoiiu socialne pravičnosti in enakopravnosti. Kdor je kriv, da se moramo še danes, ko smo takozvani demokrati in svobrdni državljani, pehati za svojim zaslužkom in riiboljškom, temu tega nlkoli !,•. odpustimc. Preveč smo trpeli poniževanja, zarostavljanja In izkoriščanja v jirett-kk sti — danes ne moremo več prositi, danes znamo samo še zahtevati! Vse kaže, da so naSe šolske oblasti še vedno pogreznjene v globoko jezero solzž in krvi, ki so jih neusmiljene pesti iztisnile iz naših žalostnih eksistenc. Mislijo, da ostanemo hlapci in sužnji do sodnega dne. Veselje imajo nad prosjaki in jadnimi odvisneži, ki drsajo po kolenih in potrpežljivo čakajo na milostni \v:gospodove roke. Na naši bedl je rasla njihova moč. Kdor ni bil prej za nobetio rabo, tega so dvignill na mesto kakega c. kr. šolskega funkcionarja, samo da nas je pestil in solze fn kri srkal iz naše straSne obupnosti! Ti bivši c. kr. ljudje, danes s trikolorami na prsih, niso še besedlce zinill v naš prilog. In prav Je, da tega nlso storili! Daaes nimajo nobene pravice, da bi ?e n.islanjall na nas in da bl govorill v našetn imenu! Ce bi od danes naprej ho teli storiti kaj za nas, bl storill to zatepadelj, ker smo jih mi zbezali iz zaspanosti in duSevne Imrgije, Da bl se še ponosno trkali na svoje zaslužne prsi! Cakali snio dovolj dolgo. Toda kdor nl imel še nikoll notcne iniciative, je tudi sedaj ne more imei čcrrav sije nanj vsa jugoslovanska prizanesljivosti! Kdor je bll postavljen za despota m poutiškega eksponenta, ta nima srcu, ki t>i cutno z osvobojenim državljanom! Njih vsakdanja molitev se glasi: »L\ij n_trr- danes in na vekomaj bič v roke in podložnika pod podplate!« Naj bodo, kjer hočejo, za nas so, kakor da jih ni. Cudimo se pa, da je duh lz stare avstrijske orožarnice bušil v naše začudenje celo s predsedniškega mesta na višjein šolskem svetu! Kakor bi tamkaj še vedno sedel baron ali vitezl Uradno poročilo o prvi seji višjega šolskega sveta pravi: Predsednik izjavlja, da je po sprejetju teh predlogov (t. j. predlogov prof. dr. Dolarja; op. uredn.) izjava ljudskošolskega utiteljstva glede višjih šolskih nadzorniLov pos.ula brezpredmetna, zoper volitve pu se očitno obrača proti prehodni ustavi in Narodni vladi, zato izjav ne predloži poverjeništvu. Potemtakem je gospod predsednik mnenja, da imajo zastopniki našega stanu samo čast dvigati roke pri glasovanjih, da pa nimajo pravice govoritl v imenu tistih, kl so jih poslali na višji šolski svet. Zmota, vclika zmota! Oni imajo pravico dviga.i roke, pa imajo tudi dolžnost, da zastopajo koristi našega stanu in šolstva! Odlcčno ir. neizprosno! Ce smo demokruti, prizmjmo to! če pa nismo demokratl, pa imejmo pogum, da tudi to priznamo, a ne delajmo sile v imenu demokratizma! Za nas ni še nobena naša izjava postala brezpredmetna, kakor ni bila še nobena naredba enaka ustavl, ki jo more in sme skleniti le zakonodajna korporacija. Tako mislimo, ker živimo v demokraškl državl, ki ne pozna nikakršne^a absolutizma! V absolutističnl Avstri<i smo kritikovall celo cesarske zakone. na bi v d.TDokraškl Jugoslaviji ne smeli po\edati, da sestava višjega šolskega sveta n! tiaviOnar Da, ni pravična! Lagali bi. akc b! t'rugače govorili! Toda — tudl ta kellh pojde otf nas! Dokaze imamo v rokah, da naši bratje izvuii Sloveiiije radostno pozdravljajo naš sklep, da se združi vse učiteljstvo naše države v enotno, mogočno ore.anizaci.io. Dokazi nam pravijo, da se to kmalu zgodi. Pot je prlpravljena — kmalu sl stisnemo bratske roke! Nimamo nobenejra strahu, ker hočemo storitl vse — kollkor že ni naše delo začeto in završeno — da udari šlrom naše domovlne naša bojna pesem: Za čast, pravico ln svobodo! —