Leto LXiX. st. S6 Ljubljana, Din i.— iznaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — inserarj do 30 petit vrst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 300 vrst 6. Din 3, večji lnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narode velja mesečno v Jugoslaviji Din 12 za inozemstvo Din 25 Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UFKAVNIATVO LJUBLJANA, KaaHJev* ulica štev. 6. Telefon: 31-22. 31-23, 31-24. 31-25 ln 31-28 Podružnice: MARIBOR 9trossmayerjeva 3b — NOVO MESTO, telefon št. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Stroasnaayerjeva ottca 1, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190. — JHMOati uOt> Poštna hranilnica v Ljubljani št. 10.351. Nemčija pripravlja presenečenje Na današnji seji državnega zbora bo Hitler odpovedal lokarnsko pogodbo in proglasil ukinitev demilitarizirane porenjske cone Berlin, 7. marca- Kakor vse kaže, pripravlja N*"mčija nova velika presenečenja. Prvotno za prihodnji t<>rek napovedana seja nemškega državnega zb°-ra je bila snoči docela nepričakovan« sklicana za danes opoldne. Včeraj popoldne je bila v vojnem ministrstvu nad štiri ure trajajoča konferenca, knteri so prisostvovali vsi vodilni generali nemške vojske. z vojnim ministrom Mombergom na čelu, razen tega pa vodilni predstavniki narodno socialistične stranke s kancelar jem Hitlerjem in zu-nrtnjini ministrom Neurathom na čelu. Na tej seji so bili sprejeti izredno da-lekosežni sklepi, ki bodo objavljeni na današnji seji državnega zbora. Kolikor Se je moglo izvedeti, je nemška vlada na današnji seji objavila odpoved lokarn&kega pakta in onih določb versajske mirovne pogodbe, ki se nanašajo na demilitarizirano cono v Porenju. Veliko pozornost je vzbudilo dejs£v°s da so bili za danes ob 11. dopoldne povabljeni V nemško zunanje ministrstvo poslaniki Francije, Anglije, Belgije in Italfje s sporočilom, da bodo pri tej priliki dobili važna pojasnila nemške vlade- .Za današnjo sejo državnega zbora se * rše velike priprave in Hitlerjev govor bodo prenašale vse nemške radijske postaje. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, bo Hitler dan<*s izjavil v rajhs-tagu, da Nemčija odpoveduje doIočbe versajske mirovne in lokamske pogodbe, ki se tičejo razo rožene zone na Renu. Vendar pa se ne veruje, da bi dal Hitler tej enostranski odpovedi pogodb obliko ultimata. ali obliko gotovega dejstva. V glavnem se pričakuje, da bo danes izvršena samo simbolična gesta : Policijske čete, ki ž** več kot leto dni delujejo v razoroženi zoni, bodo proglašene za sestavni del nemške voj-skn. Po tej gesti bo vlada rajna izjavila, da je Nemčija izvedla v celoti enakopravnost in da na tej bazi pristaja na pogajanja med ostalimi velesilami. Hitler bo ponu°*iI, da podpiše nov in boljši lokamo, ki bo garantiral varn°st na zapadu. Trdi se, da je pripravljen nuditi nove garancije v vprašanju zapadnih meja Nemčije s Francijo in Belgijo. Do-sedaj ni bilo mogoče dobiti pojasnil o t*'m. kakšne narave naj bi bile te garancije- Vojni minister Blomberg bo razložil ta korak nemške diplomacije z vojaškega stališča v svojem g°voru, ki ga bo imel na proslavi bivših bojevnikov v Neselu. Razburjenje v Franciji Pariz. 7. marca Napovedi iz Berlina., da bo Nemeija odpovedala locarn-ko pogodbo in ukinila demilitarizirano cono v Poreujti, so izzvale v francoskih krosrih veliko vznemirjenje. Kakor «;e zatrjuje bo francoska vlada v tem primeru takoj zahtevala sklicanje sveta Društva narodov, ki naj bi se sestal že prihodnji torek, da zavzame greje stališče. Lokarnska pogodba odpovedana nemška vojska zasedla Porenje London, 7. marca. p. Nemška vlada je danes uradno obvestila angleško, francosko, belgijsko in italijansko vlado, da odpoveduje lokarnsko pogodbo. Pripravljena je pričeti pogajanja za sklenitev nove slične pogodbe, a na drugih osnovah. Berlin, 7. marca, p. Nemška vojska je danes dopoldne vkorakala v demilitarizirano porenjsko cono in je zor sedla vse ozemlje. Prebivalstvo je sprejele vojsko z nepopisnim navdušenjem. Policijske čete so se pretvorile v sestaviti del nemške armade. Nove krvave bitke na severu Abesinije Po poročilih abesinske vlade se razvijajo v Tembijeira najbolj krvave bitke — Dosedaj je že na tisoče mrtvih Adi s A beba. 7. marca. AA. Abesinska vlada je objavila poročilo, v katerem demantira, da bi bil neguš ranjen m da so Italijani izvojevan" veliko zmago. Krvave bitke Se trajajo jn njihov izid se nI znan. Dalj** to poročilo pravi, da so neresnične vesti, da sta ras Kasa in ras Sejum poražena. Kas Kasa in ra« Sejum vršita sedaj napade na italijanske postojanke in njuni vojski sta so že preje umaknili da_ leč od front** in sicer zaradi strašnega smradu, kj ga razširjajo trupla trohnečih italijanskih in abfsinskih vojakov. čete rasa Muhigete napadajo v severni smeri iz pokrajine Amba A ladji. Abesin. ska vlada očita Italijanom, da so bombardirali odprto mesto Debra Markos in da so zažgali trj cerkve, med njimi tudi cerkev sv. Marka. Reuterjev dopisnik poroča iz Adis Abc. be, da se sedaj razvija najbolj krvava bitka v vsej vojni v pokrajini Tembijen. Italijani in Abesinei se obupno bore in se nič ne zmenijo za žrtve. Dosedaj znaša število mrtvih na obeh straneh že več tisoč. Pred bombardiranjem abesinske prestolnice? Nad Addis A bebo so se že pojavila prva italijanska izvidna letala — Vsak dan pričakujejo napad iz zraka London. 7. marcu. Reuter poroča: Iz erit-rejskega vira sc poroča, da italijanske čete prodirajo v smeri proti jezeru Ašangi. Na abesnski strani pa izjavljajo, da borbe na severni fronti se trajajo. Y Adis Abcbi se boje bombardiranja prestolnice od s drami Italijanov, ker :je včeraj neko italijansko letalo že letelo na-d mestom. Reuterjev dopisnik n Ad:s Abebe poroča brzojavko, da je mestno županstvo odredilo, da morajo biti vse ženske, otroci in starci pripravljeni, da odidejo \f. mesta danes /iutrai ob zor'. Italijansko letalstvo je zelo delavno ob progi D/.ibut:-Adis Abe-ba. Rcutcr poroča i/ Hararja. da je eskad- rilu šesterh velikih bombnih letal letela nad železniško rwogo zapadno od Diredaua vendar pa ni metala bomb. Reuter poroča nadalje iz Adis Abebe, da se bo danes dopoldne sestal diplomatski zbor, ki bo razpravljal o včerajšnjem prvem izvidn-em poletu italijanskih letal nad Adis Abebo. Nekatera poslaništva so se že obrnila na svoje vlade brzojavno s prošnjo, da naj njihove vlade vprašajo v R:jnu, ari mislijo Italijani bombardirati Adis Abebo. Tukaj se povdarja, da s«ta Adis Abeba in Diredaua proglašeni za odprta mesta, ker že dolgo nista več vojaški bazi m so zato vsi protiletalsk-" topovi preneseni od tam v Desi je. Kakšen bo odgovor Italije Rim, 7. marca v. \ italijanskih diplomatskih krogih se te dni mnogo razpravlja o odgovoru" na predlo? odbora 13 Društva narodov za likvidacijo abesinskega spora. Predlog odbora trinajstih je bil sprejet v Runu z veliko rezervo. To pa zavoljo njegovega ultimati vnega značaja ki je bil sprejet v Rimu z velikim negodovanjem, ker se splošno misli, da so prilike na abesinskem bojišču danes take. da morajo s slehernim dnem samo utrdili položaj Italije pri dokončnem reševanju abesinskega vprašanja Jvljul fpmu pa se podčrtava v delu italijanske diplomaciv misel, da ne sme Italija a priori odbiti ženevskega predloga, ker bi jo lo v moralnem pogledu pred svetovno javnostjo lahko močno oškodovalo. Odločno proti sprejemu ženevskega predloga nastopajo posebno vojaški in kolonijalni krogi, ki opozarjajo, da je treba sedanjo zmago .popolnoma izrabiti ter za nobeno ceno pristati na to da pridejo Abesinei do oddiha, ki hi jim omogočil nadaljevanje vojnih operacij, katere so Italijo že do sedaj stale dovolj fiz'čnih in materialnih žrtev. Ti krogi opozarjajo na to. da se bliža čas velikega dežja, ko bo italijanska vojska v dosti težjem položaju kakor danes ter prisiljena na mirovanje, dočim bi se Abesinei zopet lahko toliko organizirati, da bi na zimo udarili po Italijanih, katere bo deževna se-zona zelo zdelala. Po razpoloženju merodaj-nih 1" rogov je računati s tem. da bo zmagalo stališče vojaških in kolonijalnih krogov, ki dopuščajo pogajanja z Abesinei šele, kadar bo imela Italija v rokah potrebne garancije, da ne bodo mogli izrabiti Afcesinci pogajanj za reorganizacijo in novo oborožitev svoje vojske. Nove osnove Pariš. 7. marca. Včeraj je bila seja ministrskega sveta. Na tej soji je zunanji minister Fiandrn poročat o svojih razgovorih z -'taiijamskrm posfa-nikom Cemifctijem. Raz govori so se nanašali na posredovalno akcijo za ureditev italijansko abesinskega spora. Iz uradnih virov se izve, da je prišlo do va-žnega preokreta. Zatrjujejo se vesti, da je bila najdena docela nova osnova za rešitev italijansko abesmsškega spora. Uporabil naj bi se člen 19 paktu Dns-štva narodov, ki govori o sporazumni reviziji mednarodnih pogodb. Na osnovi tega olena naj bi se revidirale vse pogodbe, ki so jih sklenile velesile z Anesiniijo ;n o Aibesiniji. Na ta način naj bi se na eni strani ustreglo željam I tali j ie, na drugi strani pa očuvalo suverenost Abesin i je *n presti« Društva narodov. Izgleda, da je italijanska vlada protola na tako proceduro. Sedaj se vrše diplomatski razgovori med Rimom. Parizom in Londonom ter Adis Aibebo na drugi stran, tako da bi do 10. t. m. prišlo že do načelnega sporazuma, ki b: ga vse zainteresirane viade predložile Društvu narodov. Dr. Kari Pecnik umrl Lhtnaj, 7. marca. Davi je preminul na Dunaju dr. Karel Pecnik, znani zdravnik in koroški rodoljub, ki je zapustil vse svoje premoženje za kulturne namene koroškiih Slovencev. Njegovo truplo bo prepeljano v Gradec, kjer bo pogreb v sredo II. t. m. Ob 14. na šentpeterskem pokopalšču. Pogreba se bo udeležla rudi deputacija kki-ba koroških Slovencev ie Ljubljane, čigar dlan je bil pokojni dolga leta. Eksplozija v italijanski letalski tovarni Milan, 7. marca. A A. f/avas poroča: Dan*? ob 4.20 je prišlo do eksplozije v tukajšnji tovarni leialskm motorje\\ Eksplozija je izzvala požar, ki se je razširil na bližnja skladišča nafte. Dosedaj se ve za 9 mrtvih in 15 ranjenih. Škoda je zelo ne-lika. Beograd, 7. marca. Z odlokom ministra za socialno politiko jc upravnik državne bolnice v Ljubljani dr. Marko Radman premeščen za načelnika oddelka socialne politike k banski upravi na CetAnje. Po atentatu v narodni skupščini številne aretacije narodnih poslancev — Komentarfl Beograd, 7. marca. Beograjski listi se danes obširno bi vi jo 1 včerajšnjimi dogodki v Narodni skupščini -»Politika« piše med drugim. da prevladuje v nekaterih parlamentarnih krogih mnenje, da jc bil atentat, ki ga je včeraj izvršil Arnautovič •vnaprej pripravljen. Narotkr. poslanec Velja Kursuljč je pripovedoval, da je Kil prejšnji večer v kavarni ^Kaz>bek« m da je tam v'del Arnautoviča v družbi deseto-Tice drugih narodnih poslancev. V teku včerajšnjega dne so brli aretirani narodni poslanci Jovan Nenadovič, Mirko Iruše-vič, Vasilije Trbič. Dragiša Stojadinovič, Drag'.ša Milovanovič. Nikola kaibalin. Radi-voje Na novic in Dra goljub Iva nič. Na policiji so bili zaslišani, ker sumijo, da so bili v zvezi s poskušemm atentatom. Policija je zvedela, da so prešnjo noč popival?, v raznih lokalih z Damjanom A man tovi čem, na drugi strani pa so preiskovalne oblasti ugotovile, da je Arnautovič naravnost iz kavarne odše' na sejo Na rodne skupščine. »Vreme« piše, da gre /a dobro pripravljen in organiziran zločin, s katerim so se demaskirali ljudje, ki so pripravljati "škodijivo proti narodno akcijo. KevolveTski 6treli. ki so M namenjeni predsedniku vlade, vsekakor niso imeli namena povzročiti njegove smrti. Nasprotno je »Vreme« mnenja, da je b:l to atentat na svobodo in demokracijo in na sedanji politični kurz. Amautov'č je po poročilu »Vremena« prišel v Narodno skupščino v spremstvu nekega miadeniča. Odšel je takoj v Jevtičev poslanski kiub. S svojimi napadi za časa obstrakcije, k: Je kakor piše »Vreme« Ar-nautovič prjdobii velike simpatije Jev-tiča in se je zadnji čas neprestano gibal v njegovi okolici. Družil se je z bližnjim? rojaki g. Je vtiča, s poslancema Jovom Ne-nadovičem in dr. Srpkom Vukanovičem. Rawn tegr. je bil vedno v najožjih stikih s poslanci Vosii:jem TVbiOem. Dimitrijom Vujičem, Dragišcm Stoiadinovičem Tasom Dinačem in Dragišom MMovanovičem. 2e za časa obstmkciie v Narodni skupščini so b*L: ti poslanci najfcolj glasni in neprestano so padale grožnje, da bo v Narodni skupščini še tekla kri. Iz dejstva, da so b'li ti poslanci prejtšnjo noč okupaj po raznih kavarnah, sklepa »Vreme«, da je bil te noc; okovan načrt o atenta-tu v Narodni stkupsči-n>i. čigar žrtev b: moral postati predsednik vlade dr. Stojadiinovič. Sklep imunitetnega odbora Premestitev Beograd, 7. marca Dane« dopoldne od lL do U. \p i 11»* -1 se^o imunitetni odbor Narodne skapMtee, ki je razpravljal u izroČiK-i nar. posl. Damjana Arnnutovi«a -odi^ču Soji je v odsotnosti pred«ednika predsedoval napt«-rejši |)oslaner .Milovan Lazanevič. Odbor ie soglasno pristal na izročitev Amantovira. ki to obtožen po 61. 1. zakona o začeiti države, ki predvideva smrtno kazen ah' dosmrtno robije. Pariški komentarji Pariz, 7. marca. A A. Vsi većemu hsei (vbja^jajo obširna poročita iz Beograda o atentata na predsednika vlade •»Liberte« piše med drugmi: To yt pravi atentat, verjetno pripravil jen s premislekom ki mu je ušel predsednik v4ade dr. Stioja-dinovič. Poslanci večine menik>. da odgovornost za delo pada na drug« :n ne aamo na Arnautoviča. Nadalje se govori v 61«»-k«, da jc predsednik vkašxik^ ki je poslušala poslance ra -nm sacnpin, je odluk>-nila, da bi poskušaj a zastopnika lwJfcpi skupine. »Information« prinaša v ca* iz Beograda o n ten taro proti predsedraku vlade m pra^v da je bi! pr:prajvfjen v pretekli nofi od skupine poslancev — Jevričevin prriate-Ijev. Ta atentat ni bil naperjen samo penH osebnosti nr od sedma k a. ampak todi r*rota samemu parlamentari-zmu. Atentator ie Kjutr*j pl, da bi si da4 potrebno korar/o, vendar p« >e bil pri popotni zaveari. Iz narodne skupšone Proračunska rasprava bo v torek Beograd. 7. marca. Narodna skupščina je na včerajšnji seji odobrila proračun zunanjega in notranjega ministrstva. Danes dopoldne je bi! na dnevnem redu proračain finančnega ministrstva. Po eksnozeju finančnega ministra £- D*ušana Let ee jc bila kratka debata, v kateri sta govorila narodna poslanca Todor Mihajlovrič in Ra-diša Vnčetič, nakar je bi'1 proračun finančnega mini-strstva odobren. Danes so na dnevnem rodu k proračunu mmt^itmtvra voj-ske :n nvnistTStva za gradnje, miniatT-stva /a šume in rude ter poštnega min »trst va. V ponedeljek pridejo na vrsto še preostala miniKtirstva in re-zervni krediti, v torek pa ho razprava o proračunskih do-hookh n o fnanenem zakorru, s č*mer Ho proračunska ra«pr«n-a v Narodni skupščin končana. Pogreb kneginje Fjodorovne Berlin. 7. marca. DN1B poroča: Včeraj je bila na svečan način pokopana velika k^e-ginja Fjodorovna, soproga velikega ruskega kneza Cirila. Pokopali so jo v rodbinsko grobnico dinastije Sachson-Koburg. Pogreba so se udeležili kne/ C?ril. kraljica mati Marija Romunska, bivši bolgarski kralj Ferdinand, grška kraljica Elizabeta. voj»voda Sachen-Kotnmg, princ Aikel grški m bivša španska infantinja Alfonza. V Planici treniralo Rateče-Planica. 7- marca. V Planici je bilo zadnje dni oblačno, snoči po je sever razgnal oblake, tako da je ponoči temperatura padla —*• l>avi je ie ob 7. razlilo sobice zlate žarke po dolini in dvignilo megle. Napočil je kra_ sen sončen dan. kakršnega v Planici že dolgo ni bik). Na veliki skakalnici dokončujejo zadnje priprave in je verjetno, da bo že danes popoldne prestala svoj krst. Oba trenerja Hagen in Oedegaard ter nas Nov-šak se pripravljajo na prve skoke m upa. jo. da bo šlo okoli 100 m. Tudi za pod-savezno prvenstvo so končane še zadnje priprave. Podsavezni funkcionarji Preda-lič, Vucnik in Os te rman so morali ponovno trasirati in markirati tekmovalno progo na 18 km, ki je ponoči poledenela. Tek_ movalci, ki so že včeraj namazali smuči, bodo morali mažo spremeniti m smoči temeljito premazati. Zanimanje za tekmovanje je ogromno. Prijavilo se je okori 130 tekmovalcev. Za današnjo popoldansko ] tekmo na IS km je prijavljenih 50 tekmovalcev, med njimi vai člani državne reprezentance. ' Včeraj p«»potone so trenirali na srednr skakalnici NovAak. Dećman m Baebl^r Novšak je skočil 00 m. Dečman v kra.«. nem slogu 55 m. Baebler pa 52 m Danes dopoldne so zopet pridno skakali Zaradi ugodnejšega snega so dosegali ie večje daljave in pokazali tudi večjo sigurnost kakor včeraj. z dne 7. marca Rateče po stanfu daaee: —2 C. barometer se dviga, jasno, mimo. na 40 cm podlagi 20 om srenja. Smuka dobra. Planica, Dom Ilirije po stanju 6. t. m.: 1 C. barometer sloji srednje visoko, sneži, na 91 cm podlagi zapadlo - em juxne£:a snejra. Smuka dobra. Mala in srednja skakalni* a uporabna, drsališče neuporabno. Vriie, Krnica in Tamar po stanja dan^s: 200 cm pr- utrdil sloves. Snoči jc zaigral Dvorakov Lento :z kvarteta f dur in A. Borodinovo Serenado. Tako je b;! koncert povsem umetniško sestavljen, in izreden. Predsednik Prohazka se je po koncertu zahvalil .TO ligi, da jc prepustila prireditev proslave akademskemu odseku, in občinstvu, da se jc udeležilo proslave v tako lepem številu. V rcsn;ci 6e je izkazalo po koncertu, da jc bila dvorana s svojimi strunskimi prostori celo nekoliko pretesna. Zabavni del prireditve je bil prava atrakcija po tem, da je akademski Ronnv jazz igral same naše in češkoslovaške poskočni-ce ter je ;zvajal prav za prav nekakšno slovansko avtarkijo, ki je pa zelo navdušila vse pksalce. Posebnost je bil tudi. ples Ocška besana* ki so- ga plesale štiri plesalke, oblečene- v moravsko in slovaško narodno nošo. pred začetkom plesa s štirimi kava-lirji. Dobro so se odrc/ali, kakor da so napravili že prej skušnjo z odliko. Ples so otvorili odlični gostje s kraljevim kolom, nakar se je razvila prisrčna zabava, ki je bila ves čas na dostojni visini. Prireditelji -so poskrbeli tudi za okrepe;la kakor za \vc drugo, da so bili s prireditvijo zadovoljni vsi. Zdaj je čas za smuko v Triglavskem pogorju, kjer so koče oskrbovane in kjer bodo posebni smuiki tečajr Ljubljana, 7. marca. V Triglavskem pogorju, kjer je zdaj najlepša smuka, bodo oskrbovane sledeče postojanke SPD: Koča pri Triglavskih, jezerih — 1683 m v času od 15. marca do 15. maja. Koča je preurejena za zimsko bivanje ter je na razpolago devet kurljivih sob z 24 posteljami, razen tega še kurljivo ležišče za 15 oseb. Prenočnma znaša za člane na skupnem ležišču Din 10.- v sobi Din 20.- za nečlane na Skupnem ležišču Din 15.- v sobi Din 30.-Celodnevna prehrana pri daljšem bivanju Din 35.- za osebo. Izhodišče za poset koče pri Triglavskih jezerih je železniška postaja Bohinjska Bistrica. Dohod iz Bohinja čez planino na Kraju 1513 m pet ui. Koča pri Triglavskih jezerih je izhodišče v osrednje Triglavsko pogorje. V vsej okolici so lepa smučišča ter daljši izleti tako n. pr. na Pršivec — 1761 m dve uri, čez Kal na Lanševico 2003 m tri ure, čez štap-ce in za Ticarico na Hribarico 2375 m tri ure, ali vzpon na Kanjavec 2568 m tri ure, z lepim smukom po dolini Triglavskih jezer pri povratku. Prehod čez Hribarico na Vek) polje tri ure in pol, odtod do Vodnikove koče 1805 m pol ure, ali čez Zgornjo Krmo na Staničevo kočo 2332 m 3 ure, in od tod v Triglavski dom na Kredarici eno uro. Dolga in strma sneiišča s Hribarico na Triglavska jezera in po Veljaki dolini na Velo polje nudijo izvežbanemu smučarju največji užitek. Informacije radi vodnikov in nosačev dobite v hotelu Sv. Janez, v hotelu Zlatorog ali pri Ivanu 2vanu, Srednja vas v Bohinju. Triglavski dom na Kredarici 2315 m je oskrbovana tudi od 15. marca do 15. maja. Na razpolago je 10 kurljivih sob z 20 posteljami ter skupno ležišče za 25 oaeb. Prenočnina znaša, za člane na skupnem ležišču Din 10.-v sobi Din 20.- za nečlane na skupnem ležišču Don 20.- v sobi Din 30.- Celodnevna prehrana pri daljšem bivanju Dta 40.- za oeebo. železniška postaja za izhodišče na Kredarico je Mojstrana. Triglavski dom je najvišja zimska postojanka v Julijskih Alpah. Snežne prilike so idealne, krasna smučišča preko ledenika In ▼ Gornjo Krmo nudijo izvežbanim smučar Jeni največji raz« mah. Smuiki tečaji ae bodo vršili v Triglavskem domu na Kredarici in v Staničevi koci od 15. marca do 16. aprila. Smuški učitelj bo poučeval v nadaljevanju smuake tehnike tj. obrate na strminah, nadalje orijentacijo, kartografijo Itd. Poučeval bo ueltelj JZSS g. Stopar. ki je letos sodelo- val na olimpijadi v Cia-Pa ter pri tekmah Fise v Inomostu, kar je zadostno jamstvo, da bo smučarski tečaj eden najboljših. Pri-javnina znaša za osebo tedensko Din 50.-, tri dni Din 30.- in za en dan Din 10.- Pri-javnino pobira oskrbnik skupno pri obračunu z gostom. Staničeva koča — 2332 m je oskrbovana tudi od 15. marca do 15. maja. Na razpolago so štiri kurljive sobe s 13 posteljami ter skupna ležišča za 16 oseb. Cene za prenočišče so enake kot v ostalih postojankah na Triglavu. Celodnevna prehrana pri daljšem bivanju znaša Din 40.- za osebo. Staničeva koča je idealno visokogorsko zimsko smučišče s prostranim razgledom na številne vrhove Julijskih Alp, gornjo Savsko dolino s Karavankami, Kamniške planine in daleč v avstrijsko Koroško z visokimi in Nizkimi Turami v ozadju. Dostop je iz Mojstrane čez dolino Krma osem ur, težji dostop čez Kot šest ur. Krasne so srauške ture na Rjavino tri ure, na Urbanov vrh eno uro, na Begunjski vrh eno uro. Informacije radi vodnikov in nosačev za Kredarico in Staničevo kočo dobite pri Lahu in Lojzetu Rekarju v Mojstrani ter pri M. Skantarju v Srednji vasi. Tarifa za gorske vodnike je Din 120.- dnevno. Nosač za nošnjo do 20 kg za pota iz Mojstrane ali iz Bohinja na Kredarico in Staničevo kočo sme zahtevati Din 80.- za nošnjo Iz Bohinja na Sedmera jezera Din 60.- Pri več kot petdnevnem bivanju veljajo članske prenočnine tudi za nečlane. V Triglavsko pogorje so predvideni sledeči turni tečaji: 1. Od 22. do 29. marca pod vodstvom g. K vedra Janeza od Mojstrane do črne prati. 2. Od 29. marca do 5. aprila pod vodstvom s. Kosca Lada od Mojstrane do Vogla. 3. Od 13. aprila do 20. aprila pod vodstvom g. sirclja Hinka ali Stoparja turni tečaj od Mojstrane do Vogla. Stroški za sedemdnevni turni tečaj t. j. za hrano, prenočišče in prijavnino znašajo Dta 450.- za osebo. Prijavnimi je plačljiva v pisarni SPD ali vodji turnega tečaja. Prijave za turne tečaje sprejema pisarna SPD na Aleksandrovi cesti vsaj osem dni pred pričetkom tečaja. Mlada zakopča Mož: Zdaj, dušica, ko sva se srečno vze. la. si pa točno pojasniva svoje medsebojno razmerje. Ali hočeš biti loma predsednica ali podspredseđniea? žena: Ne eno, ne drugo. Oboje prepuščam tebi. Jaz bom raje blagajničarka. Protitnberknlozni dispanzer v Trbovljah Trbovlje, 6. marca. Danes popoldne se je vršila v prostorih krajevne bratovske sk.1 idnice seja širšega kuratorija trboveljskega proti tuberkuloz, nega dispanzerja, ki so ji prisostvovali poleg funkcionarjev jn čla.iov kuratorija predsednik občine g. Klenovšek ter zastopniki krajevnih bratovakih skladnic iz Trbovelj. Hrastnika, Zagorja in Laškega. Otvoril jo je predsednik kuratorija rudniški ravnatelj ing. Fran Loskot. Iz njegovega obširnega poročila posnemamo, da spada v delokrog trboveljskega dispanzer, ja rudarski revirji Trbovlje, Zagorje, Hrastnik, Huda jama in Raibenburg. Lani je bilo pregledanih 1006 oseb m odprta pljučna tuberkuloza jc bila ugotovljena v 32 primerih. Vseh kliničnih preiskav je bilo 1957. rentgenskih pa 1425. Posebno pozornost posveča dispanzer šolski mladini. Tubcrkulir;1nih je bilo 2689 otrok osnovnih šol. Težka odprta tuberkuloza je bila ugotovljena v Zagorju v treh primerih. Pregledano je bilo tudi V3c uči-teljstvo in babice, toda tu jc bil izvid pri vseh negativen- Dispanzer ima v stalni evidenci 94 bolnikov z odprto tuberkulozo. Lani je razdelil 5565 Ijtrov mleka rev. nejšjm, poleg tega pa mnogo zdravil itd. Sestra je napravila okrog 500 obiskov na domu pogosto tudi v oddaljenejših krajih po hribiii. Po nasvet je prišlo lani v dispanzer 38S bolnikov. V vsem okolišu, ki šteje okrog: 43.000 prebivalcev, jc pobrala tuberkuloza lani 41 bolnikov, kar znaša 9.or'c na 10.000 prebivalcev, dočini znaša umrljivost v vsej naši banovini okrog 15",v To je zelo razveseljivo in priča o uspešnem delovanju dispanzerja nje naroda v tem vitežkem sportu, zaradi cesar jim ta akc'ja najtopleje pr poročamo. Že v dosedanjem delu za razširitev tc^.i sporta so naši duhovniki in učitelji pokazali največje zanimanje in se zato ta apel pošilja tudi njim in vsem ostal>m rodoljubom, da strelski sport sprejmejo v svoj' sredini kakor ta sport to po svojem značaju zasluži.. Smučarsko državno prvenstvo Ljubljana, 7. marca. Letošnja izredno neugodna zima jc povzročila, da JZSS ni mogel izvesti državnega prvenstva, kakor ie bilo razpisano. Pivotni termin za klasično kombinacijo je bi'1 1«S. bi 10. januar, tekmovanje naj bi pa izvedti Mariborski pod« j vez. Ker tedai ni bilo snega, je bilo tekmovanje preloženo za teden dni. a tud' tokrat save/ ni 'mel sreče — sneg n hotel zapasti. Isto jc bilo z alpsko kombinacijo, ki-naj bi sc vršila 1. in 2. februarja v Mrkopalju v izvedb5 Zagrebškega podsaveza. Tudi to prvenstvo je iz istega razloga odpadlo JZSS jc na zadnji t>cji sklepal o prvon-stvu in jc bil odbor soglasnega mnenja, da je treba prvenstvo na \\>;:.k način izvesti. Ker pa % krajih, kjer naj bi se tekmovanja vrilla. ni dovolj snega, je bil odbor pršil jen, da jc vsa tekmovanja preložil na Gorenjsko. Tekmovanje v klasični kombi-raciji je določeno /a IN. in 1°-. t. I. na Pokljuki in sicer prvi dan tek n.i Efi km. drugi dan pa skoki Prvenstvo v alp*k: kt mbinaciji bo 21. in 22. t. m. Kraj še j.i dokončano določen, predvidoma se bo pa tekmovanje vršilo na Rožci in sicer prvi dan smuk, drugi dan slalom. .Mladinsko tekmovanje jc /a letos definitivno odpadlo. V nitjih legah ni nikjer snegu in je 9 tem trening popolnoma onemogočen, da bi se pa tekmovanje priredilo nekje v višji legi. pa zepet ni nv>g<;če, ker tekme netreniranih tekmovalcev n:majo nikakega V njenem stanovanja i » nasU 30 Din m 25 par ter precej Hvtt, k.-- dokazuje, da ni šla v smrt zaradi pomanjkanja, temveč v duševni zmedenosti. Včeraj so res dan iskali njeno truplo, toda .Sava jc močno na-r..>!a in jc tudi kalna, tako a\o na istem kraju, kakor IVcrncl. Iz tega so orožniki prvi hip sklepal1, da ic šla n smrt Petcrnc'ova žena. KOLKI) AR Dan««: Sobota. 7. mana. fOatOiičanl! Tomaž Akv. Jutri: Nedelja. S. marca. Katoličani; Janez od B. f > A N A s S J K PRI K Kl »II V K Kino Matica: Marta Kino Ideal: Princ rajskih otokov. ZKD: »Lju'oe.Tcn diktator ob 14 10 v Matici. Kino Slojja: Moj najlepši lan. Matineje Človek brez, strahu .b 14.13. Kjn° 1'iiion: Božanska feena, Kino fciska: 2;min v nrprili^i Kibar*«ko druStvo: cb ni ibor ob 1M>. Metropol. Prirodoslovno društvo ; ^ :>"* prof. S. Brodar ja o Stari kimoni (lobi v Jugoslaviji - ob 18. v predavalnici mfnerale-škesra instituta Društvo »Soeac: prodavanje ing. Bruno Gombača o strupenih plinih in obrambi civilne?,., prebivalstva pred plinskimi I izpadi ob 20.90 - Pri levu III. Koroški družabni reeet b J02W pri • šestici . Dru/abni večor jaMilh Katarjev ob 2C> v ojrrini sobi restavracije Zvezde , Valčkov vo軫r Sokola I ob 21, na Ta -b->ru. Fihii o prvi in aepo::abni ljubezni skladatelja V. BSLUNIIA! Odlomek iz njegove najbolj znane opere s-Norma« z glavno arijo »Casta. Divače Koncert Paganinija! Premiera '•Norme:, propast in triumf opere! Film izredne lepote in najglobljih plemenitih čustev! DANES PREMIERA ob 16.. 19.15 in 21.15 uri! BOŽANSKA ŽENA Predstavo v n~driio ob 15., 17., 19. in 21. uri! (Matinejsko nr^lstave odpadejo) V gl.»\ni vlogi poje prfljnMJefMi Marta Eggerfh Kot dopolnilo najnovejši Foxov t r. le i k KINO UNION 3 Slavnost strelskeg okrožja v Celju Oclje. 7. marcu. .Strelci C4> /vc/nih. strelskih dru/in celjskega štrc'skepi okrožja bodo maja na Glatiji v'Celju blagoslovili 'svojo okrožno zastavo. Tega dne bo zsplapotala ju£cslo-venska trobojnica, ki bo s svo.i;m rtkanim geslom >►£ veroni v Bojia /a kralja in domovino« v/.budila sc ve "je navdušenje pri vseh strelcih /a vztrajno ve/~>anic v streljanju s ciljem čim večje izpopolnitve, v tem vitežkem sportu. Vai strelci naj prisostvujejo tej blagoslovitvi. SokoUka dru/tva in lovce pros:mo -da poveličajo to Rvečanost s svojo polno-štcvilno prisotnostjo. Vse korporacije, društva. Šole in ostale ustanove kakor tudi ■občinstvo pozivamo da s svojo udeležbo pokažejo svoje zanimanje in sodelovanje (ter da sc udeleže te velike strelske sveča-•nofti in skupno s strelci pozdravijo jugo-•slovensko tiohcjivco, ki bo radostno za-.plapclala na čelu 60 strelskih uru/in in jih vzpodibujala, da v/.trajajo v svojem delu. S trudom strelskih družen celj^cga okrožja in s podporo prijateljev stre'ske-iga sporta je nabavljena dragocena zastava. Za razvoj strelskega sporta so neobhodno potrebna materialna sredstva za izgradnjo družinskih strelišč, ta sredstva predstavljajo največjo muko vsake strelske družine ker se s sredstvi samih strelcev Ic •težko zberejo. iDa hi celjsko strelsko okrožje svojim družinam tudi v tem pogledu moglo priskočiti na pomoč, je osnovalo kili Topli«- zagledaj lac" iveta. Pred več n^iro petdesi tirni leti pa je /-i-pela njegov;« Bluza, ki »Crnogorka j*-. >par-tanka. deva -/diavn. ognjevita«. Ta Maza Je klicala na boj. na delo, ki jo človeštvu edina rešitev. Podala je slovenskemu narodu najlepše bisere: balade in romance, v/.ete w srede naroda in i/, đomaos zgodovine, lirske pesnitve. Hviai glasno obto/njoee socialne slike satire, polne jedke ironije, pa rudi pristnega humorja. Kakor vsak duševni stvaritelj, je bil tu-di Aškerc niuč-nik 7.a svoje vzore. Zato pa mu ostane ljubezen in zahv.ilnnsr sle-venskega naroda obranjena živa in topla, dokler l>o živela in ustvarjala umetnine slovenska lepa beseda* V spomin na S0-letni«o rojstva Antona Aškerca priredi Splošno žensko društvo v torek. 10. t. m. v dvorani mineraloškega instituta na univerzi točno ob 18. javno, vsakomur dostopno, a gotovo 'udi /a vsakega Slovenca zanimivo predavanje >0 Antonu ASkercU«, Piedava znana literarna zgodovinarka, prof. Marja Horšnik. Predavanje bodo izpopolnjevale tudi »kiopti«'ne slike. Pridite VSe bre* razlike. iIm pssTetfaeO uro spomina in izrazimo zahvalo .L'oii'ju. ki je ponos na^ejja naroda! Starka skočila v Savo Medvode, 7. marca. Včeraj smo poročali, da ie skoč'la z mostu v Savo črno oblečena ženska srednje postave. Orožnik-' so prvotno domnevali, da je samomorilka žena Janeza Pcterncb. ki jc pred meseci skočil z istega mostu v vodo in utonil. Izka/aio se jc pa. da ta domneva ni bila točna. V Savo je skočila SI let stara Helena Subic i/ Zgornjih Pirnič. Starka je stanovala v hišic-, kjer je imela izgovorjeno dosmrtno stanovanje. Zadnje čase je kazala znake duševne potrtosti. Večkrat je zatrjevala, da jo preganja hudič in da si bo morala končati življenje, bodisi da se obesi ali pa skoči v vodo. 'Sosedje so prepričani, da je skoč'Ia v Savo ona. kajti njeno h:šico so našli odklenjeno, ključ pa v vratih. Stara samotarka je vrata vedno skrbno zaklepala. večinoma tudi podnevi in Hudi sc je vedno tzoajftsla. Včeraj so jo iska'i tudi' pri sorodnikih, pa ic ni bilo nikjer. šentjalcebKVca ~tf:laliW<- ki'-^ril ob 20.1 o. Mestni dom. Gospodarsko in iz*»5 ražcvaJiin ilrulšvo r-a dvorski okraj: obini z.bor o o 1° M v gostilni Derenda.Mrak. JlTRIsV.IK PIIIEOITVE R|no zlatica: Marta Kino Ideal: Princ rajskm olekov. Kino Slojra: Moj najlepši dan. 5t^* rirja čiovek brez strahu nb 10.30. Kino Inion: Božanska -en,,. Kino fcifcka: Z^nin v n-p i iki. Zborovanje Društva posestnikov ini\ih hiš olnilo Mick v-Miška in Pa remontov tvorni tednik. Predstave; v solx»lo ol) 7 i n Hri. v nedeljo ot' 3. o. 7 in 9. uri. v pancdeljell <>h I uri V nedelje Ob It, uri dopoldne za \stoptiin(» :i Din Ml ZK.I /IVIH UJU Mladini do 1<> U'!a v*lo[i prepov;Mlaa V torek AH AS VER \erni' žifluinov, brvem Cene od 10 r>in aavsdol. Ob 9k uri Tuje d<-te. Izve«. One o«l °o Din na v/dol. Ponef»rt<>. OfKRA Začetek oo iit. uri Soboti 7. marca Katarina i b »jkn K«*d B. Neilelja 8. marca ol» uri Mauon, It.ven. Cea* od M i > i 11 ■arsdai i lb 8P. uri Mamzelie Nitoucbe, Gostuje fp$c. K. \)n\/LO\\ć. l/.ven. One o«l 30 navdal Ponedeljek 0. marca \Y«» r plesne unt^ttio« sti grd-', torakova i/ 7.a^rr«ba. Izven. Cene o dr. Josip Pretnar Ministrstvo za fizično vzgojo naroda jc potrdilu nova pravila SPD in s tem ie dobila vsa naša planinska organizacija trden, zdrav temelj. Od starega vodstva ic prevzelo novo tc^ko odgovornost, a tudi težka bremena. Treba je bilo sanirati go-spodar>t\o SPD. Leta 1931 jc bilo pri Mestni hranilnici šc nad 600.000 Din meničnega dolga, fakturni dolg jc pa znašal blizu 300 t>i>č Din. Društvo jc imelo velike izdatke v gradbene in druge svrhe, gospodarska kr;,^a je vedno bolj pritiskala tudi nanj, \endar sc je pa posrečilo d<;lg pri Mestni hranilnici znižati na 390.000, fakturni pa na okroglo 150.000 Oln. kdor ima vpogled v društveno /; vi jen je in kdor sam praktično deluje v društvih zdaj, ko jc delo na tem poiiu najtežje, bo pač moral priznati, da so to razveseljivi uspehi. Svetovna vojna ic pritisnila svoj žalostni pečat tudi naši'm planinskim domovom in kočam. SPD jc čakala tečka na'oga popraviti 1 o obnoviti, kar jc bila uničila voj-ra v:bra. Dom nn Krvavcu jc veljal skoraj 1-000000 Din. clona.ša pa komaj 2$% celotne investirane glavnice. Samo za popravila in nujno potrebne dograditve planinskih postojani; ic šlo vs^ko leto ukroij 150.000 Din. V petih letih ic bilo to delo v glavnem dov«ršeno in razen koče na Velem polju -5" naši planinski Jcmo^i zopet v dobrem stanju. Dograjen je bil dom ca Vehloi planini, preurejene koče na Kamniškem in Koroškem sedlu, Erjavčevi na Vršiču, koča pri Triglavskih jezerih. Oruž-nova koča in Zlatorog, ki se jc na severnem in zapadnem delu že podiral. Zgrajenih je b;lo tudi nekaj rvovth potov tako v Kamniško Bistrico in na škriatico. a mnoga stara pota so bila temeljito popravljena. Izpopolnjene so bile markacije in ori-jeotacijske table ter urejene zimske markacije po naših gorah. Z lanskim letom je stopHo SPD v novo fazo gradbene akcije. Zdaj gradi velik planinski ti smučarski dom na Koroni, ki bo eno najvažnejših križiščih poletnega in zimskega planinstva v najlepšem predeta našm gora. Posebno važno pa je, da se grad' ta dom na temelju rentabilnosti. V načrtu je pa tudi zgraditev lepega novega planinskega doma na Veliki planini. Gradbena akcija bo ob požrtvovalnem, idealnem in smot-renem deru v bodočih petih letih v glavnem dovršena in šele tedaj bomo lahko rekli, da smo postavili naše planinstvo na zdrave, trdne temelje, da so naše planine res v naših rokah. Reševalna služba je v glavnem urejena, potrebne so le še nekatere izpopolnitve v podrobnostih. SPD pa posveča zadnja leta veliko pozornost tudi kulturnemu delu. Tudi na tem polju so bili doseženi razveseljivi uspehi, kar je razvidno iz dela literarno znanstvenega in fotoamaterskega odseka. Poglejmo samo »Planinski vestni k« prej in /daj, pa bomo videli naravnost presenetljivo razliko, napredek, kakršnega niti največji optimisti niso pričakovali. SPD je izdalo dve knjigi planinske knjižnice, priredio celo vrsto zanimivih preda vin j. zbralo gradivo o planinski flori in terminologiji, pomnožilo društvene knji<žnice z mnogimi prvovrstnimi deli in inozemskimi planinskimi revijami ter izdalo dva albuma, ki v slik; odkrivata lepoto naših planin. Idejni preokret v SPD je pripomogel do veljave tudi strmi slpvnistiki ter planinskemu smučarstvu. S tem je stopilo naše Planinsko društvo v krog modernih alpmskih organizac:i v drugih državah. Z vso vnemo dc-hije SPD tudi na organizaciji mladine, da vzgoji v pravem planinskem duhu bodočo organizacijo planincev. Velik napredek .se vidi tudi v odnošajih SPD napram jugoslovcnskcmu, slovanskemu in mednarodnemu planinstvu. Lep uspeh je doseglo naše planinstvo s tem, da jc ostal sedež Zveze jugoslovanskih planinskih društev v Ljubljani in da smo imeli v Ljubljani tudi kongres Asocijacije slovanskih planinskih društev. To SO v glavnem sadovi dela SPD v zadnjih pct;h letih. Delovni program jc bil pod novim vodstvom raztegnjen na Jcset let. toda že v prvih petih letih ic bilo i^av-no delo opravljeno. Zato lahko SPD s rorn večjo samozavestjo in vnemo nadaljuje svoje de'n. da bodo sadovi v prihodnjih petih letih ^e lepši in da bo končno naše planinstvo organ:zirano tako. kakor zaslužijo nase krasne planine. Navodila obiskovalcem tekem v Planici če Ho občinstvo disciplinirano, se bo razvijal promet v redu Ljubljana. 7 marca. Poročali ?mo že, da je za piani.^ke tek. mr. pripravljenih vefi posebnih vlakov, zr. IczmsJia uprava je poskroeJa, da bo lahko potoval v Planico vsakdo, ki namerava prisostvovati tekmam. V nedeljo 15. marca bo zjutraj vozaJo v Rateče - Planico 9 rednih in posebnih vlakov, za primer še večjega navala je pa železniška direkcija pripravlja >r> 4 rezervne vlake Posetniki tekem se ponovno opozarjajo, da sc vozni listki za Planico ne bodo izdajali pri kolodvorskih blagajnah, temveč da. je vso prodajo prevzel Putnik e, ki bo prodajal vozovnice v svojih uradovalnieah v Gajevi ulici in v hotelu Metropol. Za ljubljanske obiskovalce so predvideni 4 posebni v!aki. ki bodo imel; vsak svoji* barvo, naznačeno tudi na voznih listkih. Vlaki bodo označeni modro, vijolica. •«to. rumeno in belo črno. Na istpbarv. nrro voznem listku bo označena številka ^•laka. vagona in sedeža ter č?s odhoda iz Ljubljane in Rateč. Občinstvo s° opozarja, da bo moral vsakdo, ki bo vstopil v nepravi vlak i druge barve kak._ ba. Peron bo zaprt z vrvmi in zastražen po vojaštvu. Na peron bo pripuščen le tisti, ki bo imel vozni listek za vlak, ki bo tisti čas odpeljal. V svrho spoznavanja [ bodo znaki v velikosti 50dinarskega kovanca s sliko skakača, opremljeni s posebnim trakom z barvo vlaka. Ker bodo nekateri vlaki odhajali že v mraku, je železniška uprava poskrbela za reflektorje, da bodo potniki takoj lahko spoznali svoj vlak, ki bo na barvastih kartonih nosil barvo traku na znaku. Nameščeni bodo električni megafoni, ki se jim morajo potniki brezpogojno pokoravati, če bo občinstvo disciplinirano, sc bo promet vršil v redu. Zatorej naj za slehernega velja glavno načelo: disciplina In pa paziti bo treba, da se bomo peljali tja in nazaj z istim vlakom, in sicer s tistim, ki sc bo barva na njem ujemala z barvo traku na našem znaku. DANES VSI v Elitni kino Matico Predvaja se komična opera MARTA Učiteljsko zborovanje Li ubijanu. 7. nwrc»: Nedavno so zborovali ucit&lii JUU sresko društvo Ljubljana, okoVca vzhodni del v zbornici mesrneca magistrata v ■Ljub! i ar. i. Po uvodnih formalnostih ie pozdravil predsednik 2. Ko»n šolska nadzornika 22. Drnovška in Hreščaka ter vse članstvo. G. Hreščftk ie v obširnem in stvarnem referatu omenial >«nernice. novih učnih načrtov, ki nuino zahteva io preusmeritev nažefls šolstvo.. Predvsem ie povdsrial. da rabimo svobodne načrte in ne šab krnski h t. j. državne, banovin&kc. »reske in sdc-cifekie za okoHš vsake posamezne šole. Čiaaisfcvo se ic referentu toplo zahvalilo ter 2a naprosita), na i bi svoi referat nadaljeval na enem prrhodniih zborovati i. Razvila se ie živahna debstta. v katero sta zlasti noseč la areski šoteki rmdmormk 2. Drnovšek in nntrf. Cooič. G. Lulifc ie ipredbas*!. na i bi pedagoški odsek zbiral literaturo o sodobnem «*'»-s^vu m io »ril med članstvom, ozsrotna vmj na nio opozarjal. Nato ie podal po-roonV> stanovsko pohtičnecja odseka. Uči-tejstvo ie svobodno slede članstva v dru šrv* in to orcamzaciie ne tangira asrsdi niene izrazilo stanovske smeri. Omani-zactia posvečena vsem vprašan i em. bi so se pojeviki v postednjetn času. posebno pozornost, vendar rezultatov ne more objavi isti v glasilih, ker ie to otetžkočeoo. Ta mi k C. Tomšič Janez ie poročal da so bi4e odposlane posebne okrožnice glede »Slovenske šolske matice« in ie odvasoo samo od zavednosti članstva, če bo mo-ofe ta knkurna ustanova, ki ie nsjboii tesno povezana z iisSui šolstvom, tudi v bodoče rcpomievati svoic poskmsrvo tako. kakor ua ie doslei. Sresifci nardzornik 2. Drnovšedt ic k temu p^mcrnnrl. da bi mo-rve\ biti n^sak učiteli čfcm SŠM. ker uči tel i, ki sc ne zanima za novodobna šolsko vz2ojna vprašanja, nc more bsti dober ucnte-li. Zato ie bil osvofen sklep, na i se n« vsoti šoli določi nover ienik. za SšM. H koncu ie 2 Totnštč opozoril članstvo na posledice >>klas»čni,h«< napadov 20-toveca dela na-šeua časopisja na učiteliski stan. s c zahvalil članstvu z« zaupan i e. ker 2-a ie izvoHlo za fcainika in se posloval. Odbaia v druo srez po shržbeni potrebi. Zborovanje esperantistov Ljubljana, 7. marca. V lastnih prostorih v poslopju Delavske zbornice se je vršil v četrtek zvečer dobro obiskani XV. redni občni zbor Esperantske, ga kluba v Ljubljani. Zbor je otvoril predsednik g. Jože Kozlevčar. Njegovim uvodnim besedam o pomenu esperanta kot mednarodnega jezika ter zahvali odboru in članstvu jc sledilo izčrpno tajniško poročilo g. Janeza KorenČana. Iz njegovega poročila izhaja, da se je esperantsko gibanje v dravski banovini lani znatno okre. pilo. Delovanje ljubljanskega kluba je bilo na vseh poljih zelo živahno, zato si lasti tudi veliko lepih uspehov. V času 9. do 10. junjja lani se jc vršil v Osijeku VTTI. kongres jugoslovanskih esperantistov. ki se ga je udeležil kot delegat kluba predsednik Jože Kozlevesr. Isti je odpotoval tudi na mednarodni esperantski kongres v Rim avgusta meseca kot oficijelni zastopnik Jugoslovanske esperantske lige. Na velesejmu je bjla lani posebna esperantska razstava. Na pobu. do Jugoslovanske esperantske lige se je vršil v prvem tednu meeca oktobra po vsej državi esperantsko propagandni ^zeleni teden*:, ki ga je naš klub podprl v vsakem pogledu. Pred božičem se je zelo srečno končal prvi začetniški esperantski tečaj, kmalu nato pa je klub otvoril še tečaj v št. Vidu nad Ljubljano, ki ga vo. dj Jakomin Stane. Klub je aktivno sodeloval tudi pri izdaji pregledne tabele naših letovišč, kopališč in zdravilišč, v espe-rantskem jeziku, katero je na pobudo kluba izdal ; Putnik«. Blagajniškemu poročilu gdč. Anice Ka. bajeve jn poročilu knjižničarke gdč. Justine Ložarjcve so sledile volitve in jc bil izvoljen z ;ipIavzom ponovno za predsednika g. Jože Kozlevčar. za podpredsednika Vovk Alojzij, za tajnika Korenčan Janez, za blagajničarko Kabaj Anic-*, za knjižničarja Mizerit Deziderij in za gospodarja Rakovec Janko. V ostali odbor so bili izvoljeni: Zlatnar Peter mi., Sotošek Mila. Halof Gustav in Jakomin Stane. V nadzorni odbor: Kralj Ivan ip Pctrič Marija. Klub pristopi v mednarodno esperantsko organizacijo UEA. Predsednik je kon. čno še pozval članstvo k sodelovanju za TX. Jugoslovanski esperantski kongres, ki bo letos v Ljubljani in k naročbi jugoslovanskega esperantskega glasila >L* Suda Štelo*-, nakar je zaključil lepo uspelo in skoz in skoz disciplinirano zborovanja. Iz Stične — čudna reklama. V Beogradu in drugod so nekateri podjetniki res podjetni in originalni, zlasti v reklami, saj apelirajo na vsa patriotska in druga čustva v svoje zasebne pridobitne svrhe. Tudi nek j prodajalec srečk v Beogradu je prišel na sreč. no idejo pri prodajanju srečk. Po pošti prejmeš namreč tiskovine in bereš že na kuverti, da si član uprave sokolske župe, kar je seveda dober uvod. saj ima vsakdo raje večjo šaržo. Potem vidiš Čez vso stran tiskovine ponatis neke diplome in bereš v cirilici: Sokolsko društvo Beograd daje ovu povelju gospodinu A. P. kao svom velikom dobrotvoru. Starešina, tajnik itd. poleg vseh drugih omamen tov. ki ne de. lujejo bas slabo, že misliš, da si prejel sam diplomo jn da gre za neljubo pomoto v imenu, le podstave za ime velikega do. brotvora ti manjka. No, potem si pač mnenja, da bos našel na notranjih straneh tiskovine našteta vsa dobra dela tega gospoda, s katerimi si je zaslužil to priznanje, a glej čuda: Izvolite mi poslati srečke. . . SREČKE državne ramre4no loterije A PEIN I DQUG * a e r b b mm RUI1 I l/KUVI U»leva 8 - lite* 15 Devetkrat največja premija od 1,000.000-— Din na pri na« kupljene srečke. ova karta sluti samo za po rud binu novih srećaka. ■. Nadaljnji komentar pa lahko piše vsakdo sam! — Izobradba obrtniških vajencev je gotovo važno poglavje v borbi obrtniškega stanu za obstanek; vsaj obrtniki naj bi se tega zavedali. A kljub temu je to vprašanje zlasti na deželi tako zanemarjeno, da ni niti sledu o kakšni nadaljnji jzobraz. bi obrtniškega naraščaja, dasi ima obrtni zakon lepe določbe o obrtno—nadaljeval, nem šolstvu. IvanČna gorica ima v obrtih okrog 15 vajencev, prav tako drugi kraji višnjegorskega sodnega okraja! Dogaja se, da pri pomočniškem i?pitu rjodoci pomor niki ne znajo osnovnih računov, zlasti ne deljenja. Pri takem stanju je vsak napredek obrtnišrva že a priori nemogoč: pa ni takih razmer kriva zgolj gospodarska kri. za, tudi z dobro v.ljo je mogoče kaj na. praviti. _ Samomor. Te dni so pokopali na šentviškem pokopališču posestnika Alofzi. ja Fortuno iz Vidma pri Temenici; ustre. lil se je bil pred ogledalom. Pred plesnim turnirjem za prvenstvo Jugoslavije Plesa kot »pot1 tu posvečamo pri nas vse premalo L tubi Mita. 7. marca. Dasi zlasti v Ljubljani, Mariboru m Zagrebu mladina pleše vsevprek, je vendar med nami še zelo malo plesalcev, ki goj* ta lepi sport z ljubeanifo in res pravim estetskim čutom. Jenkova plesna š©Ja je y Ljubljani vzgojila sicer že nekaj ^generacij zelo dobrih plesalcev, ki pa se večinoma ne zanimajo za ples bolj, nego jim )e potrebno za kavarno in zabavo. To je dokazal lodi šolski turnir za prvenstvo Ljubljane, ki se je vršil v torek v veliki dvoran! Kaatne. Turnir za šolsko prvenstvo Ljubljane je bil razdeljen v dve skupini: novo, ki ao v njej nastopili plesalci ki 90 se tega topega sporta pričete učki -5ele v letošnji sezoni, in naprednejši s starejšimi, že ro tiru ranimi plesalci- Končni cilj turnirja ni bil le pokazati rezultat smotrnega dela šole. nego P«*v tako tudi vzbuditi med našo mladino tezen do lepega estetskega družabnega pte-sa, a obenem pri daniti ljubljanskemu Plesnemu sportaiemu klubu nov kader plesalcev. Najboljšim parom iz obeh skupin ho omogočeno sodelovanje že tudi na piosnea* turnirju za prvenstvo Jugoslavije ki se ho vršil v soboto, 14. marca v vefiki dvorani Kazine. Slednji bo hkrati tudi največja revija modernih plesov v naši državi, kjer je ples najbolj razvit v Ljubljani, nato v Za-grebu in končno v Mariboru, dočini za Io vrsto plesa ostali kraji Jugoslavije skoraj ne pridejo v pošte v. Kako malo pozornosti posvečamo pri nas v tej lepi športni panogi, dokaz že to, da imamo v naši državi !>b tri plesne športne klube, d očim jih ima n. pr-Nemčija nad ZOO. a v zadnjih letih s* j> zlasti razvil tudi v Češkoslovaški, ki je ns mednarodnem turnirju lani v Linsn premagala Avstrijo. Na turnirju za šolsko prvenstvo Lrorhlja«« je v prvi skupini nastopilo sedem parov, a za drugo so bili pripravljeni štirje, ki pa sta dva od njih v zadnjem hipu odl^topila. Razsodišče so sestavljali zastopnika klana plesovodij Jeloenik in Trošt ter ftarra PSK sjr. Kenda in Kanto, ki so plesaJVe sodili lako po celotnem harmoničnem vtisu, kakor tudi crlede na muzikalionost odn. interpretacijo prodbe v nibih tehniko in stil. Turnir je vodil naš priznani plesni mojster s. Adolf Jenko. Prva skupina jo nastopila v dveh pl«^sih in sicer s fokstrolom in tjniiom. Vsi plešoči pari so pokazali mnoco prizadevanja in zaslužijo kot začetniki no«ebno pohvalo. Svo- Iz Višnje gore — Odmev fantovskefra pret«ps. Kakor je ^Slovenski Narod že poročal, so se lani na Miklavžev večer v Lcskovcu pri Višnji grori stepli fantje. Pri tem sta dva dobila manjši rani, ostali pa nekaj udarcev s poleni. V petek so morali zaradi tega dajati odgovor pred tukajšnjim okrožnim sodiščem. Ko so vsi odkrito priznali kriv. do in ker ni bil«> hujših posledic, je bila tudi kazen razmeroma mila. Vsi so dobih pogojno na 1 leto, dva po 20 dni pogojno 2 leti. eden 30 dni pogojno 2 leti. Glede odškodnine se morajo obrniti na civilno pot. ako hočejo kaj dobiti. — Nevaren pade*- s kolesom. Jože strus iz Zavrtač pri Višnji gori se je te dni pe, ljal s kolesom in jc tako nevarno padel, da se je močno poškodoval. Moral je iskati pomoči v ljubljanski bolnišnici. — Nova hiša. Ugledni trgovec in gostilničar iz Višnje gore g. Mihael OmahPti si bo letos zgradil novo hišo. Hiša bo stala poleg kolodvora. Svet je kupil od baronice Codellijeve. V hiši bo trgovina in restavracija. Kamenje za novo hišo so pričeli že lomiti in dovazati ter se bo z delom pričelo v najkrajšem času. Jesenic — Glavna skupščina Zvezne strelske družine se je vršila v torek zvečer v Sokol skem domu na Jesenicah. Predsednik' ;r. Mirko Ktemenčič je izčrpno poročal o delovanju družine med letom, tajnik 5. Mi In n Stegu pa je omenjal. da je uprava imela med letom 7 sej. družina pa šteje 97) članov. Blagajnik «:. France Ker?tein je poročal, tla je imela družina 6248 Din dohodkov in prav toliko izdatkov. Društvena imovina predstavlja vrednost 20.600 Pin in je obremenjena z dolgom 10.900 Pin. 0. Kerstein je kot strelski mojster poročal, da se je članstvo premalo zanimalo za strelja- | nje. Bilo je 51 strelskih vaj. izstreljenih p* je bilo vsega skupaj 2670 strelov. Pri volit vah je bil ponovno izvoljen za predsednika ! jo nelahko naloeo *o sodnik: re^i4i tako. ra so po točkah dolo*ili prvo mesto paru Modri jan-Bu kovice v a druj-o pari; VojskaSedev-čičeva. tretje paru Toaki jevii -Sajovičcva in četrto paru Osteniiam-Silva llebpinova V napredni skupini, ki so v njej nastop*!? is* di najboljši pari iz šolske skupine, je a tok-strotom, tangom in angleškim valčkom tekmovalo šest j»arov. Ocenjevanj«"* r tej «ku-pini je bik) še težje, ker so sodniki moraii upoštevati ureahano&l in rutino starejnh ter trud in prieadevanje mkajšth. Kooam flHir točk je določil na prvo mesto x nwstowuui letošnjega šoMcega prvaka par Tov^^TVfos* va. na drugo par Pesek-Rupailrosm tretfe par Otic-Mo^anova. Ot tej posebej treba pohvaliti tudi i detov jazz. ki je vzorno in izrv>dno no (pral piesnr -kladhe. ki v» po rifi rilmu plfsatri tekmovali. Turnir za šoUko |H IU—f iS Ljtil»t)i odkril nekaj novih planih talentov, dil pa naj bi med nami ludi več zaiumn* nja za e>|e|-ki družabni pl<*- ki je prav važen s ■nastosfja, kakor 7. \'7<;olnega lišča. Prepričani >iim>. -ienih |>a je lliM l »in. Na -kupšr.rni s« je govorile tudi o irradiivi prep4»trcbn»' bokri-ee h Jeteaeeah, Predsednik ]»odružnioe g, dr. Kogej vodi Bssuuritanskl i^čaj. — Glavna skupščina podružnice Sv. Cirila in Metoda -e jo \ r-ila v -n-do t. t. m. Vpisanik je 16 članov. Dohodkov je imsta 31H t»in. bsdatko\ 15 Pin. Na skupsnni t« je razpravljalo o po/i v it \ j pndrutnien#g^» delovanja. 'To je r*> potrehno. «>pom. pom-čcvales). — — Osebna vest. V Tepanje .-rez. MeeenV -k^ Konjice je l»il ]»remer-črn urit^lj g. Žam-lj;; OhbrijeL Narodna ^ola ga bo tcr;k#> pogrevala, ker j*» bil i/redno sfrftsoben. marljiv in vesten. Poleg Sotefeean pouka j> le* deloval >liko iu gfnfiene preglede razvoja starih Jeeenie. fovee lole |e bil agilen v>-kol-ki delavec. [Tnemn. vič\ Stoianović in Ravič. častniki kfagujevaške garnizije. župan mesta Kra. gujevca Božič s člani občinskega sveta, češkosiovMška vojaška delegacija pod vod-slvuEi generala Husarka in češkoslovaški vojni ataše v Beogradu general Maly Po cerkvenem opravilu je zaigrala godba ž(J. iostmko. potem je pa položil general Hu_ ?arok na spomenik lavorov venec, kragu-icvašk; župan pa venec iz svežih rož. Le. pa spominsk;, svečanost je bila zaključena s častno salvo jn triminutnim molkom. — šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije. Od o. do 26. aprila bo v Novem Sadu šahovski turnir za prvenstvo Jugoslavije. Otvoril ga bo predsednik Narodne skupščine g. SteA-o Cjrič kot predsednik Jugos-ovenskega šahovskega združenja, ki je poklonil zanj 10.000 Din Razdeljenih bo osem nagrad in sicer 4000. 3000, 2000, 1500. 1000, 800, 500 in 400 Din, poleg te_ ga je pa določenih še nekaj častnih nagrad Inozemski šahisti lahko nastopijo samo izven konkurence, če ne bo prijavljenih 16 jugoslovenskih mojstrov. bodo lahko sodelovali tudi amaterji. Prijave sprejema do 20. t. m. novosadski šahovski klub kot prireditelj, poslane pa morajo biti tudi Jugoslovenski šahovski zvezi v Za. grebu. 'KINO SLOGA, tel. 2730' Danes ob 16., 19.15 in 21.15, jutri, v ned-Ijo. ob 15.. 17., 19. in 21. uri poje Joseph Schmidt v prekrasnem filmu Moj najlepši dan Za. smeh in kratek čas OTTO \VALL-BIRG in FELIKS BRESSART MATINEJA danes ob 14.15 in jutri ob 10.30 dop. TOM MIX: ČLOVEK BREZ STKAHU Tla kovanje vt-^io Ljubljana Kranj. V koliko so dozorela pripravljalna dela za tlakovanje* le ceste ni povsem jasno, ker tudi še niso odobrene licitacije, K rodi t je menda res že zagotovljen, kdaj pa se bo pričelo z deli na terenu, na kalota nestrpno čaka na stotine, in stotine brezposelnih še ni gotovo. Baie pridejo prva v postov liakovalna dela od Št, Vida do Jepree. Ta dela naj bi se prijela vsaj v začetku junija. Potem šolo bodo (Jedila dola na odseku v Ljubljani in pa od Šiške do št. Vida. —. Prestavile v m>"deiiskega klanca. Dela na prestavitvi msdenskega klanca In cesto mimo fcušlorSieeve gostilne v Seničici so že zagotovljena. Dela io i/licitirala fvTdka inž. Dedek in je licitacija /o odobrena. Dela. ki bodo stala blizu poldrugega milijona, prično naibr/. Že proti koncu marca ali vsaj v začetku aprila. Bodona cesta se t:o odcepila -od sedanjo pod inodenskim uozdom in bo izpeljana naravnost oh Savi. brez preveliko krivuljo ter se bo združila s staro cesto spet v bližini železniškega prolaza pri Medvodah. Približno srodi odseka nove ceste 1k> treba zgraditi tudi nov most fcez potok, ki se lani izliva v Savo. — Hranilnica dravske banovine je pristopita k Akciji za ljubljansko bolnico kot ustanovni član Prod kratkim ustanovljena Akcija za ljubljansko bolnico si je zastavila nalogo, da pribori slovenskemu narodu centralno bolnico v Ljubljani, ki bo izpolnjevala tudi v3e pogoje za bodočo kliniko. Ta najoga zahteva vsestranske priprave, rešitev hinegih zdravstvenih in tehničnih vprašanj, za kar je seveda potreben denar V tem [ o-irledu jo Hranilnica dravske banovine dala časten zgled. Hranilnica dravske banovine je vntimla v ta namen znesek Din 10.000.-S tein je Hranilnica dravske banovine dala Akciji pivo pomoč. Če bo imela Akcija dovoli sredstev bo omogočena vsestranska proučitev ene osnovnih |>otrel • slovenskega naroda. Vsa nadaljnja vprašanja bo mogoče rešiti samo na osnovi te vsestranske proučitve. Prepričani smo, da bodo zgled Hranilnice dravske banovine posnemale tudi drage naše javne in zasebne institucije. DANES VSI v Elitni Kino Matico Predvaja se komična opera A R T A — Banovinska trošarina na vino. L*prava GaeUlnicarskega vestnika v Ljubljani nas naproša za objavo sledečega obvestila: V pogledu upravičenosti pobiranja banovinske trošarine na vino v dravski banovini si dovoljujemo pripomniti, da je l>i 1 naš članek -Banovinska trošarina na vinski mošt in vino nezakonito polirana v dravski banovini* objavljen na podlagi razsodbe državnega sveta P>r. 35.112/35. z dne 11. januarja 1936., ki izreka v konkretnem slučaju nezakonitost banovinske trošarine. Ta razsodba se je izdala na podlagi izjave lanske uprave z dne 21. decembra 1995. VII. br. 1885/6, da banski svet ni sklepal o uvedbi banovinske trošarine v dravski banovini. Podpisani upravi ni bilo tedaj mogoče oceniti, če pri danih okoliščinah bazira razsodba našega najvišjega upravnega sodišča v državi na napačnih predpostavkah- Naša dolžnost ie le bila. da obvestimo o tem članstvo, ker je trošarina najvažnejši predmet našega boja in da ga podučimo v koliko se lahko poedi-nec okoristi s to razsodi o. Iz tega izhaja, da nas ne zadene nikak očitek morda v nepravilnem poročanju, da razsodbe najvišje upravno-sodne instance ne morejo in tuđi ne smejo počivati na napafnHi predpostavk tli. —' Poroka. To ročila sta se Ciril Fain. uradnik in Elvira Ogrinc. Mlademu paru čestitamo. — Zahvala. Za številne čestitke ob priliki 50-letnice najine poroke, se srčno zahvaljujeva vsem gratulantom. ki so naju počastili. Andrej in Ana Podboj. Ribnica. — Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« Št. 20 z dne 7. t. m. objavlja dopolnitev razpisa glede prijavljenja sprejemnih radijskih aparatov, pojasnilo o carinjenju sprejemnih radijskih aparatov, montiranih na avtomobilih, izpremembe razpisa glede svilenih tkanin, odločbo o pobiranju carine na cevi in dele za spajanje cevi, če jih uvozijo občinske uprave, objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin in odplačilni načrt zadrug, včlenjenih v revi. zijski zvezi v Ljubljani. — K a zid društva. Kotoraški savez kraljevine Jugoslavije, triglavski pododobor v Ljubljani se je po soglasnem sklepu občnega zbora prostovoljno raaSel. — Prve lastovke v Zagrebu. Tudi v Zagrebu so se že pojavile prve lastovke. V četrtek so jih videli veliko jato nad mestom, popoldne so pa odletele proti jugu. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo megleno. deloma oblačno in spremenljivo vreme. Včeraj je deževalo v Ljub. ljanj, Mariboru, Zagrebu. Skopi j u in Splitu. Najvišja temperatura Je znašala v Za grebu 15, v Sarajevu in Splitu 14, v Skop. lju 13, v Ljubljani 12.5, v Mariboru. Rogaški Slatini in Beogradu 12. Davi je ka. zal barometer v Ljubljani 756.7. temperatura je zna5ala 4.2. — Mati izpostavita otroka, da je umrl od lakote. V Ljubljanici, srez Zagreb, so našli včeraj zjutraj v sobici brezposelne delavke Katice Puškarič mrtvega otročič. ka, starega dober mesec. Preiskava je dognala, da gre za nezakonskega otroka Ivana Juriča in Katice Puškarič. Mati je svojega otročička puščala samega brez mleka z namenom, da bi umrl. Nesrečno dete je končno od lakote in mraza umrlo. — 106 let je dočakal. V vasi No zini v Bosni je umrl Ivan Jovanovič, star 106 let Oženil se je šele, ko mu je bilo 45 let. — Opozarjamo na ozlas *Pra5ki eksportni se je ms. Iz Ljubljane —]j dtrajzlova mama na zadnji poti. Pogreb štrajzlove mame je pokazal. kako priljubljena je bila plemenita pokojnica. Pred hfso žal. se je zbrala ogromna množica ljudi iz vseh stanov. Po blagoslovitvi krste in molitvah, ki jih je opravil šentpetr-ski župnik g. Petrič. so zapeli združeni pevci pod vodstvom prof. Pirnata žalostin-ko »Človek, glej«:, nakar se je razvil po Poljanah oeromen žalni sprevod, v katerem so nosili uslužbenci MPZ mnogo krasnih vencev, pokrita s šopki pa je bila tudi krsta sama. Za krsfo so korakali poknj-ničini sinovi Vlado. .Tuš in Ferdo s sorodniki, nato pa so sledile dolge vrste po-greltcev. Pod železniškim prelazom so pevci zapeli še žalost inko * Blagor mu«, nakar je žalni sprevod krenil dalje na pokopališče, kjer so blago pokojnico položili v skupni grob. kraj njenega pokojnega soproga. će obleka dobro ti pristoja, še ^Pirna-tovo« srajco moraš imeti, ker te vse takega so kroja, da boljšega si ni želeti. M. Pirnat, Ljubljana, Sv. Petra cesta 22, Po. Ijanska cesta 1 (Peglezen). Tel. 36—57, [Zvočni kino IDEAL PRVlC V LJUBLJANI Princ rajskih otokov v katerem poje Don Jose Mojioa krasne melodije Predstave danes ob 4., 7. in 9.15. jutri v nedeljo ob pol 11. dopoldne pop. ob 3. 5.. 7- in 9.15 zvečer Vstopnina 4.50, 6.50 in 10.— Din. Rezervirajte pravočasno vstopnice. —lj Povsod počiva delo. V Ljubljanici ne delajo že 14 dni. Počivajo pa tudi vsa druga mestna dela. Prejšnja leta je mesto dalo nezaposlenim zaslužek pri raznih vrtnarskih in cestnih delih, letos pa ni bilo niti snega, da bi delavci imeli vsaj pri kidanju nekaj dni zaslužek. Vrtnarska dela pri rimskem zidu počivajo. Na Gradu se še vedno podira staro trdnjavsko zidovje in se več nihče niti ne zmeni za to. Delavce tudi skrbi, kaj bo z nadaljnjimi regulacijskimi deli pri Malem grabnu, kjer se je tudi zdaj vse ustavilo. S priključitvijo okolice ljubljanski občini se je mesto precej povečalo in narasle so potrebe. Toda na periferiji se še nič ne kaže zunaj, da je prišla pod mestno občino. —lj Združenje trgovcev v Ljubljani vabi svoje članstvo na širši običajni sestanek v Trgovski dom, kateri se vrši v ponedeljek ob 8. uri zvečer in na katerem se bo raz pravljalo o perečih gospodarskih vprašanjih. Uprava. —lj Živilski trg je bil danes zelo preobložen. Vsi prostori so Lili zasedeni, da ni bilo skoraj več niti prevoza med kupi živil. Tudi prodajalnih miz je bilo premalo in so kmetice, ki so prišle na trg po 8.. morale razložiti živila po tleh. Da je zdaj taksen naval na trg, je treba predvsem pripisovati temu. da so kmetice že začele prodajati se-{ mena. Letos je semenaric zelo mnogo in so ! tudi danes zavzele precej prostora, Največ-I ji naval pa je bil danes na zelenjadni trg. Zelenjave je bilo toliko, kakor, da se je že začela pomladna sezona in kaže. da bo kmalu v resnici dovolj tudi domač* letne salate in berivke. kajti vrtnarji že prodajajo salatne .sadike. Naval je bil tudi na perutninskem trgu. Cene so bile v poznejših tržnih urah nekoliko nižje zlasti za zelenjavo, ker je je bilo pač toliko. —lj Prošnja policijski opravi in mestnemu načelstvu v Ljubljani. V predmestjih Ljubljane se je razpasla grda razvada, da prično v pomladanskih dneh stanovalci vil po Mirju, za Bežigradom, na Vrtači, pod Rožnikom itd. kjer so pač vrtovi, žgati grmade d račja in plevela, namesto da bi ga spravili na kompostni kup ali pa odpeljali iz mesta. Celo v mestni vrtnariji tam za -57. 1 tivolskim ribnikom kurijo po cele dneve. Najbolj žalostno jo to, da ravno, ko postane na jI »olj toplo in soluce prijazno sije, ko vse hiti po dolgih, zimskih mesecih v prosto naravo — pa ti zadimi jo taki brez-obzirneži vse ozračje daleč naokrog od jutra do večera. Razvada jc čedalje hujša in &e človek skoraj že kar boji lepih, solnč-nih dni. Prosimo policijsko upravo, da nastopi proti takim brezobzirnim posestnikom in jih pouči, da prebivajo v mestu, ne na kmetih. Potrebno bi bilo. da bi tudi mestna zdravstvena oblast v tem pogledu kaj ukrenila. Več stanovalcev predmestja. —lj Nenadna smrt ugledne gostilnirarke* Davi je nenadoma umrla gost i In i Čarka v Kcr leziji ga. Pavla Kavčičeva. Pokojna je bila soproga pred letom umrlega znanega gospodarskega in narodnega delavca g. Franca Kavčiča, gostilničarja na Privozu in bivšega občinskega svetnika. Po njegovi smrti je morala vdova iz hiše. nakar je prevzela gostilno v Koleziji. Posli pa ji niso 5H dobro, pridružile so se še druge zadrege in je bila žena. ki je morala skrbeti zdaj še za četvero otrok, stalno v stiski. Povrh vsega ji je nedavno mestna občina odpovedala stanovanje in pa najem gostilne. Stara je bila šele 32 let. Bodi ji lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno sožalje! —lj Ribarsko društvo v Ljubljani ima dre-vi ob 20. svoj letni občni zbor v hotelu Metropol: (Mikiič) in izroči pri tej priliki diplomo častnega članstva, ki je delo znanega grafika Eda Justina, bivšemu dolgoletnemu svojemu predsedniku g. primari ju dr. Ivanu Robidi. Na dnevnem redu tega zbora so tudi volitve celotnega odbora In sklepanje o nakupu, oziroma zakupu ribarskega revirja. Društveniki se naj polnoštevilno udeleže tega občnega zbora. —lj Praznik na šentjakobskem odru. G. Lavrič, popularni komik šentjakobskega gledališkega ansambla, stopi danes v veseloigri Kikirikk tristotič na oder. Kaj se pravi odigrati na enem diletantskeui odru tristo predstav, bo vedel le tisti, ki pozna vse težkoče. s katerimi se morajo boriti amaterska gledališča. G. Lavrič sodeluje pri Šentjakobskem odru že trinajst let in je v tej dobi odigral že toliko vlog, da je publiki že dobro znan. V množici svojih vlog od Otorepca v »Avtomobilistu*, preko Sokliča (Krike). Siratke (Za narodov blagor) Ahačiča (Pred poroko). Blissa (Čarodej) itd. pa do očeta Ježa v >Legijonarjih£, je podaril gledalcem premnogo smeha, zabave in zidane volje. Delj časa je bil tudi član uprave odra in se rad dal na razpolago povsod, kjer je manjkalo pridnega delavca. Ob proslavi 300. nastopa želimo, da bi Se dolgo zabaval publiko, članom odra pa ostal isti dobri, veseli tovariš. —lj Otroku dobro glasbeno vzgojo! V la namen je pod vodstvom dveh naših priznanih glasbenih pedagogov bil pred kratkim ustanovljen otroški orkester in otroški pevski zbor. v katerem so le dečki in deklice v starosti od tretjega do vštetega šestega leta. Zaradi velikega zanimanja je vodstvo sklenilo, da oba zbora čini bolj izpopolni. Zato se dečki in deklice v omenjeni starosti še nadalje sprejemajo vsak ponedeljek in sredo dopoldne od pol 10 dalje in sicer v času pouka. Tako je staršem dana prilika, da se o pouku in napredku otrok osebno prepričajo. Treba je pa. da ima otrok dober posluh, kar itak preizkusi profesor glasbe ob vpisu, na Bleiweissovi e. 21. pritličje. Starši« Ne zamudite izredne prilike, sebi v veselje, otroku v korist za poznejše življenje, ker je ves pouk vezan s stalnim vežbanjem posluha. —lj Društvo »SOČAx< opozarja vse člane, prijatelje in sploh vse prebivalstvo Ljubljane, da se vrši v soboto 7. marca ob pol 21. uri »Pri levu« zelo zanimivo in aktualno predavanje, pri katerem bo govoril porf. trg. akademije g. inž. Bruno Gombač o »strupenih plinih in obrambi civilnega prebivalstva pred plinskimi napadi«. G. govornik nam bo pojasnil kaj so strupeni plini, nadalje najvažnejše fiziološke lastnosti istih ter individualno in kolektivno obrambo pred plinskimi napadi. Nato bo še referent za obrambo pred napadi iz zraka pri mestnem poglavarstvu naš odbornik g. Tu-rel Slavko dodal nekaj splošnih pripomb o potrebi organizacije obrambe. To predavanje je ne le potrebno in koristno, pač pa tudi veleaktualno, saj sedaj celi svet organizira obrambo pred napadi iz zraka. Pridite! Vstop vsem prost. Predavanje bodo pojasnjevale primerne skioptične slike (diapozitivi.) —lj Zborovanje »Društva posestnikov novih hiš v Ljubljani« bo v nedeljo 9. marca 1936 ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani Tabora v Ljubljani. Na dnevnem redu je gospodarski položaj posestnika nove hiše. Vsak posestnik nove hiše naj se udeleži tega zborovanja. Odbor Društva posestnikov novih hiš v Ljubljani s. r. —lj Moj sin ima inštruktorja ln sedaj sem trdno prepričan, da mi njegov uspeh ne bo več delal skrbi. Z individuelno razlago ji' mojemu sinu odstranil vse nejasnosti In fant sedaj uspeva, da je veselje. Itakega vestnega inštruktorja mi je preskrbel Akademski urad dela na univerzi, dvorišče levo. Uradu je vsak dan od 11-1*2 ure. —lj Na vrtovih v Trnovem Krakovera in drugod na periferiji mesta, se je že pričelo pomladansko delo. Ljudje rahljajo zemljo, dovažajo gnoj in sejejo salato, sade čebulo in rdečo peso ter druge zgodnje vrste zelenjave. Snega se letos ne bojijo več, če bi pa vendarle zapadel za kak dan. tudi ne more posebno škodovati. —lj Zvišanje najemnine v mestnih hišah. Odsek za mestne hiše v mestnem občinskem odboru pripravlja splošna revizijo najemnin v mestnih hišah, ki bodo zvišane. Povišanje najemnin v mestnih hišah utegne napotiti tudi nekatere hišne posestnike, ki bodo hoteli posnemati mestno občino. —lj Vodstvo na razstavi bolgarske grafike bo jutri ob 11.30: s tem dnevom bo razstava tudi zaključena in vabimo vse, ki si prireditve še niso ogledali, da jo obiščejo zadnja dneva. —lj Veliki plesni turnir za prvenstvo dravske banovine v L 193a.« bo nepreklicno v soboto 14. t. rak v veliki dvorani Kazine. Prijavili so se že najboljši jugoslovanski plesni pari in se pričakuje še prija ve nekaj inozemskih parov. —lj »Kikiriki« Lothar-Wodehousovo za bavno veseloigro uprizore v šentjakobskem gledališču danes in jutri zvečer ob 20.15. Dejanje je zelo zabavno in ima mnogo ko- i Dane« Matica Telefon in komične opor ti MARTAm poje slavni Helge Roavvaenge, tenor berlinske opere in Carla Spletta, pocmarra radi o-pevka. PETJE! SMEH! A A L A! in veselo razpoloženje godba: FRIEDERICK v. FLOTOVV. Vesele dogodivščine, polne komičnih zapleti jaje v. Predstave ob 4., 7\ in 91, uri Rezervirajte vstopnice! Predprodaja od 11. do pol 13. ure. mičnih situacij. Igra je šlager sezone. V glavnih vlogah nastopijo g. Lavrič, ki praznuje pri sobotni predstavi svoj 900 nastop, Batteliuo in Vera Šubičeva. Kdor se hoče nasmejati naj poseti predstavo. Ker je za predstavo veliko zanimanje. naj kupi cenjeno občinstvo vstopnice v predprodaji od danes dalje. —I j Zaključni plesni venčki Jenkove šole v Kazini se bodo vršili: jutri 8. t. niza nedeljski ples od A—9 pop. v torek 10. in v četrtek 12. t. m. ob 20. is nadaljevalna tečaja. Zaključni večer šole bo 16. t. m. —li Porinorno društvo državnih in bano-vinskih uslužbencev dravske banovine ima svoj radni obcnl zbor v nedeljo 2-. marca 10;5*> ob 'J. uri zjutraj v beli dvorani hotela Union v Ljubljani. Miklošičeva cesta. Daev ni rod: 1. Konstituiranj.; občnega zbora. -• Poročilo odbOra« & Poročilo pregledoval-cev računov. 4. Dopolnilne vol i* ve. 5. Predlo?! odbora, 6. Predlogi članstva. 7. Slučajnosti. — Oh nesklepčnosti se bo vršil pol ure pozneje ravno tam z istim dnevnim redom nov občni zlmr. ki bo sklepal veljavno ne glede na število prisotnih članov. —lj Tenorist Jože Gostič in koloraturnn sopranistk.i gdč. Zvonimira £uj>evČeva izvajala program II. mladinskega koncerta, ki bo v nedeljo 8, t. ni. oh 11. uri dop. v Filbarmonirui dvorani. Spored obsega arije in dvospeve tz najrazličnejših oper. Vstopnina je 3 Din. Vabimo mladino, pa tudi ostalo občinstvo, da v velikem številu poseti ta kon-'^rt. —lj Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja svojim članom, da se vrši njegov občni zbor jutri 7. t. m. ob pol 20. uri v gostilni Derenda — Mrak. Cesta 29. oktobra št. -J. —lj V Ljubljani so umrli od 28. februarja do 5. marca Mrak Valentin. 40 let, gostilničar. CeraT Marija, roj. Ahec. 80 let. bntnjevka. Zaje Marija, roj. Okorn. 70 let. žena železn. v p.. Moste. Leban Lucija, roj. Vovk. 70 let, žena železn. zvanič., Pavlin Karol. 26 let. kroj. pomočnik. Tesar Vera, 20 dni. hči tehn. uslužb. Narodn. gled., Udovič Antonija, vd. Blažit*, roj. Mravlje. 53 let, žena ilimnik. mojstra, šerbec Ana, roj. Kavčič. 81 let. zasebniea. Mausar Antonija. ."0 let. posestniea. Sromlje pri Brežicah. Kovačio Frane. 65 let. vlakovodja drž. žel. v p.. Potnik Terezija, roj. Ogore-Ier. zasebniea. Plahuta Bernard. 28 let. po-strežnik v nebotičniku. Lenček Ivana. roj. Debevc. 71 let. vdova trgovca. Dobnikar Ivan. 81 let. usnjarski pom.. Kos Helena. 9 let. hči dentista. Bergant Mihael, 77 let-mestni del. v p.. Velimirov^ie Nevenka. roj. Zagradnik. 29 let, žena artil. narednika. Gosak Marija, roj. Skrabl. 64 let. zasebniea. Kozak Josipina. vd. Dolina, roj. Zupančič, 68 let. gostilničarka. — V ljubljanski bolnici so umrli: Krašovec Josip. 36 let. dela ve.'. Rakek. Jaklič Ivan, 28 let. dninar. Kačji potok. obč. Mozelj pri Kočevju. Usaf Ivan, 40 let. služitelj pri rudar, glavarstvu. Zvokelj Andrej. 70 let. žajrar. Marin>ek Marija. .">0 let. žena posestnika. Preserja, obe. Homer. AnfliČ Edvard. 6 mesecev, sin kočarja. Kljueeviea. Merela Marija. 40 let. žena Žagarja. Podre-ča. ol»č. Dot.. Skubic Angela. 19 let. hči posestnika, Dobrava, obč. Stična. Lukanc Helenn. zasebniea. 69 let. Zadraga. obč. Križe pri Tržiču. Lekan Terezija, 63 let, žena krojača, Stari trg pri Logatcu. Božič Angela. 40 let. Hraše 6. obč. Trboje pri Kianju. Seme Jože. 5 dni. sin knjigovodja. Tržič. Brus Karo!. 31 let. orož. kaplar. Ho-tedršiea pri Lojrr.t.u. Zalaznik Tvann. 81 let. dninarica. Klanšek Ivan. 32 let. sin posestnika. Goreltee pri Krškem. "Rp-kar fJuđlniia, l leto. Kunstelj Ivan. 10 W. sin kajzarja. Polje pri Vško Igro s petjem in glasbo .»Princeska in pastirček^. Delo je pisano tako peatro in zanimivo, da bo deci izredno ugajalo. Rezija je Košičeva. Zvečer ob 20. bo drugo go_ štovanje priljubljenega tenorista in člana beograjske opere g. Cirila Bratuza Nastopil bo v partiji princa Radjamija v opereti Bajadera«. — Gospodinjsko predavanje. Pod okriljem Zveze kulturnih društev bo jutri 8. marc;, predavala pri Sv. Trojici v Slov. goricah gdč. Herma Bračičeva o gospodinj, stvu. Za predavanje, ki ga priredi tamkajšnja sokolska četa. vlada precejšnje zanimanje. —" Uspelo zborovanje JNS v IV. okraja. V četrtek zvečer se je vršil v Benkovi gostilni na Koroški cesti občni zbor JNS za TV mestni okraj. Zborovanje je pokazalo, da je nacionalna misel še vedno in kljub raznim pritiskom ostala nedotaknjena in da 5-0 pristaši JNS še vedno aktivnj delavci za dobrobit Maribora in države. Občni zbor je vodil g. Franjo M^čus, ki je pozdiavil številne zborovalce, med nj*mi tudi podpredsednika senata g. dr. Miroata. va Ptoja ter tako zaslužnega župana g. dr. Franja Li. polda. Dr. Pioj j« podal iačrpno 1 ni orma. tivno porodilo o zunanjepolitičnem položaju, dr. Lipold pa je poročal o komunalni politiki bivšega mestnega sveta. Oba govornika sta žela za svoje izvajanje živ ih^.o odobravanje. Novo izvoljen j odbor s? bo konstituiral na prvi seji. — Davlca v Mariboru Med mar bor-sko mladino je pričela razsajati davice T , nevarna bolezen je zahtevala doslej zr nekaj *rtev. — V prenočišču okradtni. Zidar i van Jurjevič je prenočil v neki gostilnj n,^ Meljski cesti. V isti sobi je spal tudi čevljar Anton I>., ki je zgodaj zjutraj izgi_ nil iz prenočišča ter odnesel b sehoj Jur_ jevičev nahrbtnik, v katerem fe bilo za 400 Din rasnega perila in drugih drobnarij. Tatvino je Jurjevič prijavil polinii Z Ježke — Podmladek Jadranske straže priredi jutri ob 10. v dvorani Sokolskoga doma javno skioptično preda\saje _. Viktorja Pirnata: »Naša vojna mrasrlci . — Zelo nezadovoljni si» z n<>\ im ljubljanskim proračunom oni na>i bivši ob 1 ki so bili priključeni Veliki l.jul Ijani. Prvi lep pozdrav jim je bil plarilo pasje lakte. V prejšnji olićnii Jezica, so plačali po lV) Din od psa na 'etfo. v l.juMiani pa jim |e bilo obljubljeno, da za pea Nvaja ne ho treba plačati n(»b^ne t iksf. Kako pa *o debelo pogledah", ko jin^ je bilo n-\ n |f stratu rečeno, da so čuvaji samci psi 01 ;h his ki so 150 m ena od druj;o. Da pri današnjih težkih časih te pretirane lak^o ni lahko plačati, pričajo prerani ffoeevi miio gin naših psov čuvajev, ki so sli raui nje v neprostovoljno smrt. Novi povi-ain mestni davki pa ne zadenejo menda (oliko p-m. kolikor ljudi. Kaj pa bodo Ijmlj« n.ipravili v svojo rešitev, da ne BfOpnde domač!i hišni proračun, bomo videli kmalu. — Na volnharje se je te dni spravil naročeni specialist iz 2-irov g. Grošelj, ki je imel pri treh posestnikih pri v uspešen lov. Tudi je članom Sadjar, in vrtnar, podruž-nice. ki si je nabavila 16 žirov>ki'i pasti, rra vrtu g. Hafnerja P>edenk.i pokasal pn vil no lovljenje. — — O pravilnem sajenju s.iduegn dr< je 1. marca predaval v Prosvetneu; domu na Črnučah znani strokovnjak 2\ Lenaid Frido. Dvorana je bila polna in pozorno sledila 2 urnemu predavanju, spremljanem po odličnih diapozitivih. Oh tej priliki je nov skioptikon (epi- in dieskop) rent-rale Sadjar, in vrtnar, društva prvič obratoval in pokazal, da je prav dol er. Iz Rajhenburg a — Psi pofiiniaio. rnordii ra, sne nasie bolezni, ali txi jih kdo zasi-mr';a. Pred dnevi so našli ziutrai pred obči pisarno veMkeda volčv*ka mriveaa. V milu za tem ie poginila rudniškem.] rev iv-ra/tervu na Senovem pri Kainenour^u. 1«. Kodeliki krasna psi ca. Ustrelil se je Ljubljana. 7 marca. Davi malo pred 4. je službujoči stražnik Franc Strubelj začul str 1 iz samokrese, pa se ni mogel hitro orientirati, od katere strani je ZadoneJ. Kmalu pa je pri službenem obhodu opazil na Kongresnem trgu pred hišo št. 13 neznanega moškega, ki je krvavel iz ust in ni dajal <*1 sebe nobenih znakov življenja. Ležal jo na Isu snem boku. pod seboj pa je imel samokres s tremi še ne izstreljenimi naboji. Policijska komisija je ugotovila, da gre za 271etne2fa Ivana Len^ka Is Ljubljane, ki je bil' usružben kot občinski delovodja v Dolnji Lendavi v Prekmurju Truplo nesrečnega mladeniča je bilo na odrpdbo komisije prepeljano v mrtvačnico k Sv. Krištofu. Kaj je nesrečneža pognalo v smrt. še ni znano. SPORT — Xv. redni občni xh«r i k. Skale v Ljubljani bo 29. marca ob 9 \ leli dvorani hotela >Union« s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika. Poročili khlbovefS vodstva, 3. Poročila odsekov. 4 Poročila podružnic, 5. Poročilo preglednikov in absolu-torij. 6. Volitve novega odlom načelnikov odsekov, preglednikov in razscdi.^ča, 7 sa-mostojni predlogi. 8. Slučainosll. Vsi člani vabljeni. Odbor T. k. Skala Skot Mac Flac je hotel prodati svojega paa in res je dobil dve ponudbi Anglež mu je ponujal zanj 100 kron. Američan pa 200. Sflcot se je končno odločil za Angleže v o ponudbo, kar je Američana zelo presenetilo. Ko ga je vprašal, zakaj to, mu je ftkot odgovoril: — To je kaj enostavno. Moj pe-f se lahko vrne ie T~av na vesli. Narodovega reporlerja iščem, je dejal. Gorje moji grešni duši. sem pomisli L — Ali sle morda advokat? Možak me je nezaupljivo pogledal. — Zakaj bi naj bil? Ali ste morda vi? Oddahnil sem si. Torej ne ure interveniral zaradi kakršnegakoli razžaljenja časti ali popravkov! — Rad l)i d;>!)il kogarkoli v pest Tako me grabi, da l>i novinarjem kraUvOnialo začel trgali glave. Zak:ij ne pišejo več niti listi, ki so še nedavno vendar kaj povedali o lokalni ljubljanski politiki in najvažnejših dogodkih '■ — Oprostite morda so pozabili na kakšen jubilej? Ali je kje padel konj? In morda v vaši ulici rejo ne gori luč? Ali so vam kaj ukradli? Rcporterji pri na- niso |K)-el>-no - dalekovidni- Za božjo volio, kaj se ie vendar zgodilo? — Vam menda lahko zaupam. s;ij niste pri rasopisju. Ka' se ie zgodilo? Nič, in prav !•> je največji škandal. Cajtenge ne pridejo več z nobeno' možato besedo na dan. Saj ne pričakujemo ničesar posebnega!, toda ali ni sramota, da listi niso pokopali pusta; da niso proslavljali začetka ljubljanske dež^-ne dobe; da še vedno ni-o opisali nove mest' ne bolnice 7a nalezljive bolezni v Ljubljani; da ni«o pojasnili, kako je mogoče, da avto-mobilisl vidi štiri ponesrečence, čeprav je povozil le dva: da niso :" vedno pozdravili soglasno novega mestnega proračuna; da ni nihče niti zinil o splošnem veselju mestnih usluzi cncev zaradi napovedane regulacije plac in da ni časopisje s primernim pono~( ru zapisalo, da se veliki Ljubljani obetajo \Z'>-'-de na velikost) tudi velil<: trosai inski "predpisi? Kaj je še povedal mož. res ae veni v v. kajti taksne debate na ul»ci v Ljubljani so že cela revolucija. Morda je možak celo ušel iz... Toda, ko sem premišljeval vse to v zatišju uredništva, so se mi Ljubljančani zelo zasmilili Naj mi to Šteje v zlo kdor hoče, vendar je treba ugotovili, da wj| nas* ubogi m ščani zdaj že nekaj č;«sa brez mentorja, brez tolmača svoiili Čustev in najbolj intimnih duhovnih potreb. Lani je b#a ob tem času v Ljubljani nekakšna epidemija influence in ljudje bo se tolažili vsaj s Šnopsoni is z njim zadušili najbolj pereče probleme pod odejo. Zdaj je pa »deva mnogo boli tragična kajti nobenih problemov Bi več in niti nahod ne prihaja v po-štev, da bi bil lahko kdo upravičeno melanholičen. Nihče ne tihotapi žganja v mesto in nihče noče niti oboleli na nalezljivi bolezni. Menda se vsi lako koje nove bolnice. ln nihče ne godrnja nad draginjo In prenizkimi plačami, menda zato ne. da bi mu res ne povišali plače. Nedavno smo Kitali, da v Ljubljani nima ni kdo pravice '>r ti nezadovoljen, ha lahko sprevjdtmo, da si je tudi nihče ne lasti Ljudje so letos še tembolj srečni, kajti zdi se jim. da so preživeli zimo na francoski rivieri. Vso zimo so bili lahko bosi. vso zimo so lahko ležale zimske suknje v zastavljalnici ali visele v izložbenih oknih trgovin. Zato si lahko mislile da niso vede!i, kaj bi počeli z denarjem in da prevzeti pomladnih občutkov niso ni-li jedli Marsikomu se ie pa storilo inako. ker ni več nihče zabavljal ter si je želel, da bi zabavljalo vsa i časopisje, ki objavita samo popravke. Kronist se je zamislil nad vsem tem \<£T se ob pravem času spomnil, da prav za prav nihče ne ve, kaj se godi v Abesiniji. Rusija stoji budno na straži Blucher ima na Daljnem vzhodu 500,000 mož ter več sto letal in tankov glavnim štabom. po\eljnik armade Dalj. njega vzhoda, stalno naraščajoče oborožene raoii, ki ne da spati japonskim imperijalistom, iztegujočim roke po azijski Ru. siji. Lani poleti je imel Blucher 260 000 mož, 800 lovskih letal, 100 težkih bombar-derjev in 650 tankov. Zdaj ima TiOO 000 mož ter dvakrat toliko letal in tankov. To je posledica živahnega prometa na sibirski železnici. 1500 km dolga fronta na mandžurski meji je izpremenjena v jeklen pas utrdb in to je hrbtenica v3e fronte, šest kilometrov za to utrjeno linijo se vleče druga enako dobro utrjena. To je obrambni pas Rusije na Daljnjem vzhodu, o katerem pride v Evropo le mak) vesti in ki celo Rusom samim ni dosti znan. BKicher že več mesecev se razvija po sibirski železnici živahen promet Vlak za vlakom vozi proti vzhodu vojake, orožje, strelivo in živila. Cela armada delavcev gradi dru_ go progo, zlasti vzhodno od Jrkutska, kjer se odcepi od glavne proge nedavno zgrajena stranska proga do Amuraka. Vesti z Daljnjega vzhoda so od dne do dne bolj razburljive, treba se je požuriti. Objestnost japonskih in mandžurskih vojakov ob meji, vpadi na sovjetsko ozemlje, zgražanje zunanje Mongolije, vojaški puč v Tokiju, čigar organizatorji zahtevajo vojno proti Kitajski in Rusiji, vse to ne obeta nič dobrega. Rusija je budno na straži, prav tako pa tudi Anglija, saj so v nevarnosti tudi njeni interesi na Kitajskem, a morda tudi v* Sin ga poru :n Zadnji Indiji. Ruski strategi ne drže križem rok V Citi sedi ruski general Blucher s svojim Borodin Rusija pošilja na Daljnji vzhod svoje najboljše ljudi. Zdaj je* tam tudi Borodin, znani propagator iz Kitajske, p>leg njega če napralti iz Sibirije novo deželo. Ka. Frank Hlgham 2o Seržant Flips Roman — Kakšne roke ;e imel? Čakate no, sag se res spominjani... Zdelo se m: je čudnu, da vedno DOSi rokavice. tud; doma. Prav za prav njegovih rok nikoli nisem videl brez sivih usnjenih rokavic. Josua Fiips ie melanholično zmajaj z glavo in odšel. Zda: ie tore i sedel v enem izmed udobnih naslanjačev m temeljito* ogledoval elegantno sobo. Kmalu je vstal in stopil k omari, ki ie "imela brušena stekla, znotrai zastrta z zelenimi zastorčki. Počasi je FKps putar] vratca in se nzrl radovedno po vrsti pestrih hrbtov po policah naloženih knjig. Kar se je naglo sklon 1 in segel ni spodivo polico. Ko se je zopet vzravnal, je držal v roki dežnik. Bil ie velik rdeč dežnik, kakršne n r-sijo škotski farmarji. -0- Počasi je korakal seržant Fl p> po ulici Fssex. Na vogalu New North Rad e stopil v trafiko in kupil nekaj cigar. Ko je bil zopet na ulici, jc stopil k mlad ev-ču. ki je stal naslon en na kandelabar in z zanimanjem prebiral ilustriran 1'st. Flips je vzel tri cigare, jih po-moiil fantu pod nos in dejal: — Evo, dragi priijatelg. vzemi in kadi. Tako si boš krajšal čas. Dolgčas ti bo. kajtf tam gori imam dela za dve ali tri ure. Pri tem je pokazal seržant čez ulico na nasproti strani stoječo hišo. Mladi mož je radovedno ;n zač-iddno dvignil oči ter se ozrl najprej na cigare, potem pa na sefžahta. — Malo pjan. ka' ne? — ie deial potem drzno. - Samo omamljen, po zmag-: omamljen, dečko, — je dejal Josua Tli p:.. Vtaknil jc famu cigare v žep in se zarezal. Potem ie pa krenil čez ulico m izgini v označeni hiš:. Fant je do ušes zardel. Mislil e. da ;e napravi] to kdove kako sijajno, ko se K zjutraj prilepil detektivu na sled/zdaj :e pa naenkrat zvedel, da io je polomil. Ta vrao dečko ima oči tudi zadai. Tuda kai zdaj? Fant se je mrmosjed-3 ozr-na hišno številko in zavil počasi za n.': vogal. Misleč, da ga detektiv rte v di več. ve urno iztrgal iz svojega noteza listič in načečkal nanj nekaj besed Pred sosedno trgovino se ie zabavalo nekai fant^čcv s tem, da so draži* veliko navo mačko. Fant je poklical enega izmed dečkov in ga vprašal: — Ali lioo.š zaslužiti tri šilinge? pa Stalinova desna roka Kaganovič, ki ho-ganovič je organiziral v Rusiji težko in. duatrijo, nedavno je vzel v roke železniški promet, a zdaj se peča zlasti z gradnjo novih sibirskih železnic. Novi gospodarji Rusije so se z vso vnemo lotili dela, kakor da hočejo izbrisati vse sledove preteklosti in napraviti iz Rusije samo deželo jutrišnjega dne, vendar pa pri tem niso pozabili na včerajšnji dan Enotirna sibirska železnica je postala leta 1904. za rusko armado usodna, sanitetni vlaki z ranjenimi vojaki so zatrpali vao progo in tako ni bilo mogoče poslati na bojišče novih čet in novih zalog streliva. Zato zdaj grade nove železnice, obenem pa težko industrijo v Sibiriji, da bi bila armada na Da Injem vzhodu samostojna. Važno oporišče sovjetske armade na Daljnem vzhodu je Novosibirsk, sibirski čikago. kakor po pravici imenujejo to mesto. Rusi mu pravijo Sib-Cik. še nedavno je bilo tu veliki vasi podobno mesteee v širni stepi. Nekega dne so se pojavili in-ženjerji, odmerili so 125.000 ha stepe, določili ulice, kjer je še nekaj časa rastla trda stepna trava ter zarisali bodoče tovarne. In začelo je rasti industrijsko mesto s hitrostjo, ki bi presenetila celo Američane. Zdaj kipi tu življenje, 25.000 delavcev dela v tovarnah in sicer v treh izmenah Nova poslopja poganjajo iz tal Tu hočejo zaposliti v doglednem času 50 tisoči delavcev Pesem dela odmeva noč in dan. Moderne tovarne izdelujejo traktorje in moderne poljedelske stroje, pa tudi oklop, ne avtomobile, vagone in tanke za armado generala Blucherja ter velike vojaške avtobuse za novo cesto iz Irkutska do Ja_ kutska ter za zvezo preko kirgiške stepe. Sibirija se naglo organizira v samostojno taktično telo. Rusija 3e hoče zavarovati proti vojni nevarnosti, grozeči od vzhoda. čudna dežela je Sibirija. Tam žive ljudje, ki še nikoli niso videli železnice, da o avtomobilu in letalu sploh ne govorimo. Samotarji v širnih sibirskih stepah in pragozdovih nimajo pojma, da je nekje konec stepe, tajge in tundre, oni še nič ne vedo o svetovni vojni in revoluciji, do njih še ni prišla vest, da vladajo v Kremlu drugi ljudje. Imena Kaganovič in Blucher sploh še niso slišali in najbrž tudi ne vedo za one tisoče Rusov, ki so izkrvave-vali pri Mugdenu. da bi zadržali prvi naval po ekspanziji hrepeneče žolte rase. Toda pred njimi stoji kot mogočen jez nov svet, utrjeni pas na meji in prometne žile, po katerih so zvezane utrdbe s tovarnami in mesti v zaledju. Nova Sibirija je dežela patriotizma, tem globljega, čim dalje gremo proti vzhodu. V obmejnem pa. su se demonstracije proti Japoncem kar vrste. Rusija prisluškuje koraku zgodovine in budno sledi vlakom, vozečim vojni materijal proti vzhodu. Stanovanja filmskih zvezd V 01ympia-Hall v Kesingtonu v Londonu bo otvorjena te dni zanimiva razstava pod imenom > Idealni dom.c V enem oddelku bo razstavljena samo oprema stanovanj filmskih igralcev in igralk. Mae West, daudette Colbert, Shirlev Tempie, Norma Sharer, Jean Hark>w, Robert Montgomerv" in Clark Gable so poslali na razstavo modele svojih ameriških stanovanj. Izmed angleških igralcev in igralk bodo zastopani Ddana Napier, Merle Obenem C live Brook. Leslie Howard in še več drugih. Organizatorji pričakujejo, da da bo ta razstava, močno vplivala na modo stanovanjske opreme za prihodnje leto. Eden najodhčnejsih hony-woodskih dekoraterjev je WilUy Pogani, ki je opremil razkošno tudorako sobo Gliva Brooka. kjer se je odigralo že mnogo filmskih prizorov. Iz te sobe je prišel tudi znani fihn Covered Wagon«. Otroška soba Shirlev Templove bo vzor vseh otroških sob. Krasna hrastova knjižnica Rolanda Colmanna priča o njegovem okusu in zanimanju za literaturo. Norma Schearer ima vse pohištvo iz magnolije. Njen okus je izrazito ženski. Clark Gable navdušeno zbira starine. Njegovo stanovanje je pravi muzej. Izmed slavnih režiserjev sta poslala modele Cecile de Mille in Lubitach, ki bosta osebno prisostvovala otvoritvi razstave kakor tudi mnogi filmski igralci in igralke. TJtopistična in zato tem zanimivejša je oprema za film ^Bodoči svet« po Wellso-vem romanu, kf ga izdelujejo zdaj v Londonu. Tu vidimo osnutke najbolj nadarje- nih arhitektov Evrope in Amerike, kako si zamišljajo bodočnost stanovanjske tehnike, ki ni več daleč. Kateri londonski farnalrin bi ne Itotel zaslužiti treh šilingov? Dečko je tako navdušeno prikimal z glavo, da so bili v nevarnosti njegovi možgani. Radodarni mladenič mu je stisnil v roko listek in mu zašepetal na uho naslov. Potem mu je izplačal nagrado, češ, da •e stvar nujna in da naj se pelje z avtobusom. Za vsak slučaj ga je spremil do postajališča in počaka!, da je deček kupil vozni Istek in stopil v avtobus. Petem se ie vrnil na svoje mesto m zače1 veselo žvižgati poskočno popevko. Ko je prispel avtobus z mladim stan do postajališča Fast Road. ga je doh'tel majhen taksi in že na postajahšču Guid-hall se je pojavi! v avtobusu bradavica-sti obraz seržanta Flipsa. Ko ie pa sel v Greenwichu izstopit da bi peš nadaljeval svojo pot. ga je nekdo prijel /a rokav. — Al? poznaš tole? — ga je vprašal FIds in mu pomolil pod nos p -liciiski znak. I>ečko rti bil prav nič v zadregi, ko je odgovoril: — -Da. gospod detektiv ste. — Dobro si se c-drezal. — ga ie p ■-hvali F!rips in nadaljeval prijazno: — Zdai pa pazi. Zaslužiš lahko oet SKnR >v. če boš pameten. Naiprej m: dai listen, ki ti ga je izrooil v Fssex Roadu mladenič, da bi ga odnesel kamor ti .c naročil. Deček je segel v čepico in izročil Vremenske zanimivosti Ljudem, ki jih spravi slabo vrem s v slabo voljo, bi lahko b:'la v tolažbo misel, iia imajo prebivalci Londona samo 164 lepih dni v letu, da dežuje na otoku Evangelistov v Južni Ameriki 310 dni v letu in da znašajo padavine na nekem otočku v Tihem oceanu 600 palcev na leto. Na Maiš.lskih otokih na Japonskem imajo na leto samo 29 lepih dni, v Debundzi v Kamerunu pa znašajo povprečne padavine 370 palcev. To je najbolj vlažen kraj na »vetu. Izredno mno^o padavin imajo tudi v nekaterih krajih Chile, kjer ljudje niti zakuriti ne morejo. V južnih krajih Chile. zek> rado dežuje, v severnih imajo pa skoraj vedno lepo vreme. V Tripolisu so zabeležili doslej najhujšo vročino 73" v senci, v VVadi Halfl v Sudanu pa od leta 1S91 do 1900 ni padla niti kapljica dežja. Na zemlji so tudi taki kraji, kjer divja tornado s hitrostjo 140"—231 milj na uro. v antarktičnih krajih pa divjajo snežni meteži in viharji leto in dan nepretrgoma. Ti kraji so tudi skora* v megli. Krepostna oboževalka nagega telesa V Parizu je umrla znana lepotica, doktorica filozofije in plesalka Colette Andris V Parizu je omrki tc dru anana lepot -ca Ojlette Andris. stara -^ele 32 .ut. Kila je doktorica filozofije, izredno nadarjena tudi kot pisateljica. Nlem trije romani pričajo, da bi bila lahko ras love a tud* na literarnem polju, da se ni tako navdu'cva!:i za plesno umetnost. V 1'ari/u je tlovela kr,: naga plesalka, zagovornic* kulta lepote nagega telesu in nikoli m tajila, da jo je napotila na to pot sedanja pr m b il praškega Nerodnega gledališča Jelizaveta X! kolska, ko je kot zvezda FoPes—B erge res plesala v pariški revij« »In vent de Fol e« svtH st:li/irani pajčoianski ple«s. Po odhodu Nikolske i/ Pariza je Colette Andris ubrala njeno pot, samo da je med plesom redno odložila tudi pajčoi&n. bn kakor grške Puvrae nred sodn:k:. je tudi Colette Andris sprejemala v svojem razkošnem stanovanjvi na«Ja sv,;je goste i/ visokih literarnih m umetniških krofov. Njene ttva-lete. v katerih je zahajala v družbo, bi se bile pa dale epraviti v ročno torbico. Navzlic tcniii je bila pa Colette Andris zelo krepostna iq ostala je nedosegljiva /a dolgo vrsto svojih oboževalcev. Znano je, da se je neki indijski maharad/a v njo do ušes zaljubil in da jo je rotil, naj pride e krar k njemu, dt bi mu vrnila vsaj en njegov ob!ak pri nji. k; jih je bilo zelo mnogo. Pri volila ic toda njegove skrivne želje ni hote ■ razmnoži. Maharad/a ic od-- levil ca tisti večer vso svojo sluŽ-inćad. da bi bil sam / lepo plesalko. Andris je prala k indijakamu mogotca oblečena kakor ponavad*, na sebi jc ime! t [noeoiuu ooleko, ki ni prekrivala nobeneija njenega Sara. Toda V hipu. ko ji ie vročekrvni ori-jenta cc hitel vet blažen 'n |a/.prosrtih rok naproti, ga jc sp:c'a s hladnimi besedami: ,|)r mi sem samo eno mniuto pred Andrc- em. mojim možem«. Takoj m njo je pr^še! k manarad/i tudi njen mo/ Iti indijaki mo-•iotec j c mora! obrisati /a te/ko priča- kovani užitek pod aoaom \ sc bogast\ > mu ni nić pomagalo, lepa pK-sa'ka jc ostala 'icdostopna. Zanimivo je, da h* Uvela Colette Antlr< nav/i:c svojemu ku'tu lepote nagega telesa / možem, /nanim petrolejskim magn.i tom. \ zelo ireonem /akonu. \jcna lepota jc bila zadnje čase precej krhkj. njeno mla do teki ]v jelo zgubljati svojo prvotan pri-vl-ačno-st in čc bi bi i t iivela IC nekai dt bi se h'A kro,' njenih 5e*tilcev /e'i> «krČ'-l. Mae VVest nič ne ve Iz New Yorka so poslali v Los Angeles uradnika, da bi preiskal zagonetko poroke znane filmske igralke Mae VVest. Filmski igralec Frank VVallace je zahteval sodnim potom ločitev zakona, Mae VVest pa odločno trdi da ni omožena in da VVallaca sploh ne pozna. Ko so jo obvestili o tožbi, se je začudila: Kateri VVallace? Ali mislite onega prismuknjenca, ki me je nedavno povsod zalezoval in prišel za menoj s šestimi drugimi fanti, češ, da so vsi moji zakonski možje? Za prazen nič ste dvignili toliko prahu. Mar ne vidite, da gre temu prismuknjencu samo za reklamo. Nisem njegova žena in tudi nikoli nisem bila. Nasprotno pa trdi VVallace. da se je z Mae VVest leta 1911 res oženil in da je že opetovano zahteval ločitev zakona, toda zaman. Mae VVest, nima nobenega dokaza za svojo odločno trditev, Frank VVallace ga pa ima. V Milaukee so namreč lah i našli ženitno pogodbo, na kateri sta podpisana Mae VVest in Frank VVallace. Pogodba je bila sklenjena 11. aprila 1911. Kupuj domače blago! Američanka angleška kraljica? Ameriški tisk se peča z vprašanjem, ali bi angleški kralj in cesar Indije Edvard VIII. mogel najti nevesto v Ameriki. Morila prihajajo Amerieani s tem vprašanjem prepozno, kajti v Angliji se govori, da si je kralj že našel nevesto in sicer hčerko španskega kralja Alfonza Marijo Kristino. Ameriška javnost pravi, da ni tako nemogoče, da bi se kralj Edvard VIII. oienil v Ameriki, kakor se zdi na prvi pogled. Angleški kralji imajo med vsemi evropskimi vladarji privilegij, da se lahko ženijo kakor navadno ljudje. ć*e bi se oženil sedanjV> angleški kralj s to ali ono evropsko princeso, bi Anglija s tem ničesar ne pridobila, če bi si pa poiskal nevesto med deklet v angleških dominionih ali celo v Ameriki bi s tem utrdil vezi med obema narodom? angleškega jezika. ».n ju ;.'.-',,(.» iu refvada %'ari»i$ki Seveda se pa vsiljuje vprašanja, katera Američanka bi bila vredna tako visoke časti. Ameriški listi odgovarjajo celo na to vprašanje in imenujejo na prvem mestu hčerko pokojnega senatorja in sestro Land-berghove soproge Constanco AIonowo. da lje vnukinjo Johna RockeiVllerja st. Ade-laido Prentice, ki je študirala medicino in izvršuje zdaj zdravniško prakso. Kot tretjo imenujejo Morganovo vnukinjo Luiso Morganovo, končno pa le svakinjo Johna Jakoba Asto: ja Virginio Fn-nch. ki je med vsemi najlepša. Pet knjig za 20 Din vam da edino Vodnikova družba serzantu iz noteza iztrgan' listek. Flips je Čital: »S. F. nie je izvohal. Odšel je v hišo Esses RoaU št. 48 in tam ostane nekaj časa. PošJi:ie mi čiii.-prej Char!yia, da me zamenja.« — Kam 1> pa moral odnesti ka lisi A? Je vprašal Flips. — Nekemu Johnu Silverstonu. ki Nma trgovino za veliko plimirno. — Dobro, sinko moj! Evo tj listka nazaj n gle', da ga čim prei i/ročiš temu gosp:>du. Počakam te v Soutwarl Parku pri velik: ur; in tam tudi dohtš svejih D-e* šilingov. Ne smeš pa nikomur na svetu, najmanj pa remu Silverst^nu. povedani, di si dal nekomu prečkati, kar je napisano na tem listku, ali da iz :c spiofa kdo med pot'o ustavil Č'. črhneš o tem ie besed'eo. ne d:>biš ;i -bene nagrade, polef tega te na dam !ia pet k«t zapreti in dvakrat obesiti. Zdaj i>a urno na por. dečko. rn .^]-,:. đa '■»oš drža] jezik za zobmi. Oez pol ure ie imel deček svofh l šilingov v žepu, seržanr ie pa drvel a t-.ksJ.iem na vso moč zooo nr ti R«ex Roadu. Vožnio ;e preVni! sanfo akra: in sicer pri Towerskem mostu. Tu ie spregovori F;jps nekaj hesed Dred te-iefotiskim avtomatom, potem ie p Ainel.al napre\ Fssex R^-ad st, 4^ :>- v SDk>sn^rn Io znana prehodna liiša. ki vr.J: n;cn drugi izhod v Highbory in Flips sto- pil skooi Ta vrata, skozi ka4era ic bil pred dobro uro zapustil liso. Seveda Riti njegova senca ni o tem ničesar slu-.ila; Ko je pa Plips zaposlil hišo ofeijeh] ni miiče \'eč >:a! pri kiosku. Flips stopal počasi, iu pa tam se |e ustavil pred /ložbo in rao>j\'eulf3Škega v !>o:a-aičn vrt. debeluhast mofte. Gledal ni ne na desno ne na le\ ■ a ko e priše ostav/fl ')čividi!o mu x šele tedaj trH m :v> sei, da h lahko sedel !n res >edel na Jrugi konec k!op"ce. N\ b' « s ^7rl al; omenil za pol?cista, ' > privlekel \z '5ep i voic široke suk/v-e skorto kruha, ga /a-lel d- o t' in meta-; dr btinice vrabcem, k' so se zbrali pred n^im v cel»h •tali. - Za petami so vam seržairi Flips! Te besede so bi!e boli tzdhrtiene. ne-70 fzjfovor^ne n možic ki ;c Izjovor \ to svarilo i- bil pod ben ^u.'aeicmu z. prehaialcu. skr^ečemu /j lajne pt:č\'©. — Ni mogoče, se iL> zasmejal Jo-stia 11 ps veselo. Masarykova proslava na Viču Vič. 7. marca Kakor smo že iavili bo Sokol Ljubljana-Vič jutri slovesno proslavil rojstni juh i J? j prezidema ČŠR tir. T. ti. Masaryka Osvoboditelja, pri katerem bodo sodelovali razen domačih odsekov tudi solisti državnega konzervatorija v Ljubljani. Spored proslave je naslednji ■ 1." češkoslovaška Ln jugoslevenska himna, igra sokolski orkester. 2. Masarvkovo življenje in delo. i*ovor prosvetarja br. H. Ma-rinčiča, 3. Teče voda teče. ce^Ka narodna. Triglav, šlov. narodna, poja sokolski pevski zbor, 4. Smetana: Slavnost čeških kmetov in Salonska polka, igra na klavirju ga Os-terc-Valjalova. 5. Dvorak. Scnatina. violina solo br. Žižniond 6. Dvorak. Arija Kusalka, Xo\vo\vie.jski, Kod Janko. Adamič. Burja, poje gdč. Kristanova. 7. Dvofak. Dvospevt, pojeta gdč. Kristanova in Rudolfova. 8- f*e* ške narodne in Čerin, Lepa Mara. igra sokolski orkester. 9. Poklonitev Sokol-tva Ma-sarvku. alegorija. 10. Sokolska himna Mej, Slovani'. K proslavi ponovno vabimo vse sokol-ko članstvo in prijatelje velikega jubilanta, zlasti bratsko vabljena češka kolonija iz Ljubljane. Proslave naj se udeleži članstvo domačega društva v slavnostnem kroja, ostali v civilni obleki s sokolskim znakom. Začetek točno ob 20- Vstop prost- Zdravo- Iz Celfa Predavanje o zimski olimpijadi. Smučarski klub v Celju bu priredil v sredo 11. t. m ob 20. v dvorani hotela Skober-ne kulturno filmsko predavanje o IV. zim. ski olimpijadi v Garmi.sch Partenkirchnu. Posrečeni lastni posnetkj bodo nudili vpogled v vse prireditve na tej olimpijadi. —e. Nov izhod gradijo seda; na južni strani celjskega kolodvora. Ta izhod bo močno razbremenil sedanji dohod in izhod v kolodvorskem poslopju. —c Do smrti se je opekla v sredo v Bu. kovjei pri Laškem enoletna rudarjeva hčerka Anica Dornikova. Doma se je igrala z bencinom, ki se je vnel in ji zažgal obleko Deklica je dobila težke opekline po vsem telesu. Prepeljali so io v celjsko bolnico, kjer je v petek zjutraj izdihnila —c V celjski bolnici je umrla v četrtek 321etn.a dninarjeva žena Helena Tovorni-kova iz Sel pri Sv Lenartu nad Laškim, v petek pa je umrl oOletni najemnik Gašper Lipičnik iz Brezovice pri Vojniku —c Nedeljski nogomet. V nedeljo 8 t. m. ob 15.30 se bo začela na igrišču pri > Skalni kleti« izredno zanimiva podsavez-na prvenstvena tekma med 1 SSK Mariborom in celjskimi Atletiki. Sodil bn g. Ra_ movs iz Ljubljane. Ob 14. bo predtekma rezerv obeh klubov. —c Državna krajevna zaščita deoe in mladine v Celju je imela v četrtek zvečer v Narodnem domu svoj rednj letni občni zbor, na katerem je bil ! z vol jen dosedanji odbor s predsednico go. Elo Kalanovo na Čelu. na novo pa s»ta bili izvoljeni v odbor še soproga šolskega nadzornika ga. Pestevškova in gdč. Kalanova. _c Napad z nožem. v četrtek ob 17. je neki moški v. Kasaz^h pri Petrovčah v prepiru napadel 261etnega dninarja Andreja Cilenška iz Grjž pri Žalcu z nožem in ga hudo poškodoval po glavi Cilenšek se zdravi v celjski bolnici Vlom, o katerem smo včer-,j poročali, ni bil izvršen v prostore Hranilnega in posojilnega društva na Glavnem trgu, marveč v isti hiši v stanovanje blagajnika omenjenega zavoda g. Rudolfa Korošca Vlom je izvršil 271etni Jovan D. iz Vojnića v savski banovini, a so ga takoj zasačili in izročili stražniku. O ?aclevj smo se hoteli informirati že v četnik zvečer pri policiji, H. nismo prejeli njkakih i^ior. macij. ker policija ne sme brez izrecnega dovoljenja predstoiništva dajati novinarjem nikakih pojasnil, čudne metode. k> so jjh v tem pogledu uvedli nekateri ljubljanski uradi, se torej sedaj uveljavljajo tudi v Celju. Komu neki to koristi ?! —e Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 13. t m. lekavna Pri križu « na Krala Petra cesti. RADIO Točne sporede vseh domačih in inozemskih oddajnih postaj na kratkih, normalnih in dolgih valovih najdete v ilustrirani tedenski reviji za radio, gledališče, film »Naš val«. Mesečna naročnina Din 12. Zahtevajte brezplačno in brezohvezno na ogled en izvod. Uprava: Ljubljana, K nalijeva ulica 5. Nedelja. S marca 8: Ženska telovadb« (vodi g. prof. .Marjan Dobovšek).— 8.15: Moška telovadba.— S.oi: Napoved časa, poročila, objava sporeda.— S-4-"): VVagnerjeva dela (radijski orkester)._ 9.40: Versko predavanje (g. dr. Mihael Opeka).— 10: Prenos eerkvene glasbe iz stolnice sv. Nikolaja v Ljubljani.— 11: Prenos H. mladinskega koncerta Glasbene Matice v Ljubljani (iz Filharmonije) — 12.30: Napoved Časa. objava sporeda, obveslila.— 12.-15: Kar imamo, to vam damo (plošče po željah, oddaja do 14. ure).— 10: Kmetijska ura: Delo v vinogradu (g. ing. A. Flego*-16.20• Koncert godbe -10. Triglavskega pp. 17: Gospodinjska ura: Sna-a v družini (ga. Hočevar-Meuličeva).— 17.15: Koncert ijod- be 40. Triglavskega pp.— 17.40: Razvoj slovenske drame: X. ura: 1. Uvodno predavanje. II. A. Medved: Kacijamar. tragedija v petih dejanjih.— 19: Napoved časa. poročila, objava >j>oreda.— 19.3: Kulturna kronika: Ferdinand Seidl 80 letnik ua. dr. Angela Piskernik).— 10: Napoved časa, vremenska napoved, obvestila, poroMia. objava sporeda__19.90: Nac- ura.— 20: Mozartov večer.— 2-: Napoved č;*-a. vremenska napoved poročila, objava sporeda.— 22.15: Radijski jazz__ Torek, lSj. marra 11: Šolska ura. Pravljica o Vendskem kralju (g. Viktor PirnatK— 12: Pesmice iz naših in tujih planih (plošče).— 12.45: Vremenska napoved poročila___ 13: Napoved časa. objava sj.oreda. obvestila.— 13.15: Lahka solistična glasba (ploščV)— 14: Vremensko poročilo, borzni tečaji.— 18: Otroški kotiček (radijski orkester).— 18.40: Filozofsko predavanje (g. prof. dr. France Vener).— 18: Napoved časa. vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestili- — 19.30: Nac. ura— 20: Fr. MilČinski: Ptički brez gnezda, zvočna igra. Priredil Jakob Žvan. igrajo Člani rad- dram. druž__21.30: Plesna godba (plošče).— 22: Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda.— 22.15: Radijski ork;-s(er (vesel spored).— SOKOL — Skupščina Sokolske /upe Ljubljana. Uprava sokolske župi- Ljubljana hklicuje za nedeljo. 22. t. m. župno glavno skupščino, ki bo ob p. v mali dvorani sokolskega doma na Taboru. Poleg poročit župnih funk-elonaijev je na dnevnem redu razgovor o Kupnem sletu 1 1. junija t. I.. ki na njem* razvije župa svoj novi prapor, dar Nj. VeL kralja Petra II. Ker bolo na dnevnem redu tudi važna načelna vprašanja, naj smatra vsaka edinica za svojo sokolsko dolžnost, najnižjih conah dobite pri And lovu-. Komenskega ul. 34. *S37 VSE POHIŠTVO prodam zaradi odpotovanja. Ogledati vsak dan od 3-5 ure v viH Nasla : 4a Tržaška cesta SOS SEVALNI STROJI malo rabljeni in kolosa poceni na prodaj pri Promet . naspro-ti k rižanske cerkve. 807 BILJARD avtomatični, nov. prodam. l3o-stilna Martin/ Zg. Šiška Ljubljana. 896 POZOR! Vedno sveža štajerska jajca dobite edino le pri Haloh, Kolo-po nainižji ceni. SS4 dvorska ul. IS. (H EV ROLET 6 limuzino v dobrem slanju prodam. Ogledati Verstovškova nI. 13. SW KAPITAL Beseda 50 par. davek S- Din Najmanjši znesek 8 Din " IsčEM POSOJILO 6QtSC>.000 Din za dve leti pro t; vknjižbi na prvo mesto na večjo novo hišo. Sprejmem ludi knjižice. Ponudbe ua upravo pod ^Sigurno^ 904 RAzno Beseda SO par.-davek 3.- Din NalmanjSt znesek 8 Din ŠPORTNE pumparice posebno iolge in široke v ogromni izbiri, ter vsn oblačila odlično iz-ielaoa dobite po Lr^zkonkuren-ni eeni pri Preskerm. Sv. Petra cesta 14. B.K 50 par entlanje izuri ran je vezenje zaves, perila- monogramov. gumbnic. Velika zaloga perja a 6.75 Din. »Jnliianac, Gosposvetska 12. l/T TRGOVSKI LOKAL se odda na Ižanski cesti st 3. Izve se v gostilni -Ribiče Mihael Majcen. 739 SLUŽBE Najmanjši znesek 8 Din Beseda 50 pai. davek 3.* Din ŽENSKA MOČ stara 26 let, izvežbana za samostojno vodstvo trgovine, vajena tudi vseh pisarniških del in strojepisja išče službo v pi-ar-ni ali trgovini. Gre tudi za blaga iuičarko. Zmožna slov., hrv. iu nemškega jezika. Nastop lahko takoj ali pozneje. Ponudbe na upravo *Slov. Naroda.: pod Vestna in točna inocs 002 KUHARICA perfektna in popolnoma samostojna se išče za vsa dela. Pojasnila se dobe pri hišniku Beethovnova ulica 4. 001 GLASBA SLOVENSKE PLOŠČE šaljive, kupleti, petje z godbo, harmonike Že za Din 25.— samo pri OGLEJTE SI veliko izbero -civokoJes, otroških in igmeriih vozičkov, invalidskih vozil, prevoznih tricikljev, motorjev, šivalnih strojev, pneumatike in raznih delov. CENE ZNIŽANE! CENIKI FRANKO 1 »TRIBUNA« F. BATJEL, tovarna dvoko!es ir. otrofkib vozičkov, LJUBLJANA. Karlovška cesta 4 Strti neizmerne žalosti javljamo tužno vest, da nas je za vedno zapustila naša preljuba žena, mamica, hčerka, sestra in svakinja Favsta Vidic roj. Prijateljevu. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo dne 8. marca 1936. ob pol 5. iz mrtvašnice splošne bolnice. FILIP — soprog; ZLATKO, ADA in METKA — otroci in ostalo sorodstvo. Prevzem gostilne pri Blagajn. U so java si vsem cen j. odjemalcem, prijateljem, znancem in dosedanjim gostom naznaniti, da prevzameva V NEDELJO, DNE 8. MARCA 1986, staroznano gostilno PRI BLAGAJU aa Sv. Jakoba trgu štev. 8. Točila bova priznana prvovrstna vina iz vinogradov barona Lazzarinija in vsaki čas postregla tudi z gorkimi in mrzlimi jedili po nizkih cenah. Abonenti na kosilo ali celodnevno hrano se sprejemajo. Vino čez ulico pri litru 1 Din ceneje. Za obilen obisk se priporočata Pavel in Lenči Koienraa. SPECIALNO ZAGREBŠKO TOMISLAV PIV01§°|0 se toči v restavraciji HOTEL ŠTRUKEL Makulaturni papir proda uprava »Slovenskega Naroda44, Liubfiana Knaflieva ulica ftev. ? Inserirajte v„Slov. Narodu' Centralni trg češkoslovaške industrije PRASKI EKSPORTNI SEJEM od 5. do 15. marca 1936. takoj za Leipzigom. 50% popust na češkoslovaških železnicah — 2~> - .)0rr na inozemskih železnicah, parobrod i h in zračnih linijah. Nadaljne informacije in sejmske izkaznice dobite pri zastopniku praškega vzorčnega velesejma. A LOMA COMPANV d. z o. z. Ljubljana, Aleksandrova v. Z ČEŠKOSLOVAŠKI KONZULAT PUTNIK, Gajeva ulica (za nebotičnikom) ali direktno pri direkciji praškega vzorčnega velesejma, Praga Vil, velesejm&ka palača. Urejuje Joelg gupanClo. — z* »Narodno tiskarno« Fran jaserftea* — Za upravo in tnaeratni del Uata Oton Chiietof. m. Vat ?