Ab, ^ ^ Ate, fte Slovenske narodne vraže in prazne vere, primerjane drugim slovanskim in neslovanskim. (Spisal J. N a v ra til.) (I. dol; 1. dalje iz „Lotopisa 1885, str. 117— 183'). še nekoliko b o ž ič n ih vraž s l o v a n s k i h , kakoršnih ni med Slovenci, a če je katera, da pride morda po tem razglasu na d a n ! Rusi (ukrajinski in Belorusi) dajo na badnik kuram na­ rodne jedi: „kutiije ali „kutije“, ‘ 2 ) zato da bi bolj nesle. Afan. III. 744. Rusin (hišni gospodar), pa i Poljak v vzhodni Galiciji (nekod tudi v zahodni) vrže istega večera žlico kntije proti stropu ali pa podstrešju. Ako se ga prime rada, t. j. ako je obvisi mnogo na njem, mislijo, da bode drugo leto dobra letina ; če pa malo, — da bode slaba. Nekod sodijo po tem samo novega leta čebelarstvo: obilo a li pa malo meda. (0. Kolberg: „Pokucie“. Krakow, 1882. I. 85. Prim. Szujski: „I)ie Polen u. Rutlienen“. Volker Oesterr.-Ung. IX. 35. — Neki znanec (Poljak) pravil nam je, da se nahaja ta vraža, kakor smo popisali zgoraj po ust. por. — tudi okoli „Rzeszowa" (tedaj na Krakovskem). Po tem treba po­ praviti to, kar pravi Szujski o Krakovskem, rekši, da ondod ni te navade. ') Lepa, o čitna hvala vsem onim gospodom , kateri so nam priobčili na novo kaj pripravnega, sosebno p a gg. A ndreju Gaberščeku, u čitelja K oboridskem u, in K arolu Pečniku, šestošolcu Celovškem u, ki sta nam po ­ slala obilo red k ih slovenskih vraž, vsak iz svojega kraja. 2 ) K utija je n ek ak a k a ša : „pšenica, k u h a n a na m ed u “ (kolivo, ko- ljivo). N ekod rabi pa ru sk em u n aro d u za ono jed nam esto pšenice tu d i ječm en in laško pšeno, a nam esto m eda — m edova voda (syta.) Afan. III. 744. Rusi ni in Poljaki po vztočni Galiciji dodajejo pšenici in m edu tu d i m aka, a Velikorusi suhega grozdja. Malorusi (na R uskem ) poblodijo z m edom m aka, orehov in še kaj drugega (sladkega). Prim . tu d i starosloven. besedo „k u cija“. Miki. lex. il2r>. H anuš („B. K .“ 17) opozarja n a litv. kucos.). J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 63 Po istega znanca svedočbi inefejo Poljaki po kmetih okoli Rzeszowa, Przemysla (Preraisla) in Žolkiewa, a po mestih zlasti dekle, s kutijo vred ob strop tudi tako zvano slanikovo dušo („dusza ze čledzia1 1 Haringsseele), t. j. belo, srebrnasto kitico, ki se nahaja v slaniku ob hrbtišču. Če obvisi nit na stropu, bode dobro leto; če pa pade na tla, — slabo. Lahko, da so se Poljaki navzeli te navade od Nemcev (Saksoncev), a preroko­ vanje zasuknili po svoji kutiji; kajti po čudni staronemski veri, (po kateri je bil slanik ,božja jed1; W. II. 26) skoči potlej, pa še le po s t o letih — se stropa b e l konj brez glave. — Voda- novega belca mislijo si nemški učenjaki. II. 03. — Tudi ne­ kateri Dunajčani ovršavajo še to staro navado n a pepelnipo, pa zdaj brez kakega prerokovanja. Čehi prerokujejo bodočega leta vreme po vremenu onih „12 no6i“ od badnega (svetega) večera do sv. 3 kraljev (Reinsberg- Diiringsfeld „Festkalender“ 1864; 562— 563), a ne po onih „ 1 » d n evih " pred božičem, t. j. od sv. Lucije do božiča, kakor kranjski Slovenci v Črnem vrhu pri Idriji. „Letop.“ 1885; 16!). — Znan je pa Čehom tudi staj,-slovenski način (malo drugačen) z dvanajstimi izvotljenimi ,luki' ali čebulami. (Letop. 1885, 169.) Prim. Han. „B. Kal“ 37 in Reinsb.-Diiring „Festkal.‘- 1864. 562. Bolgari pekd, kedar se razgori na sv. večer „bddnik“ (izr. b'i>dnik) na tem ognju presen hleb t. j. prosto pogačo, ki se zove ,,bogovica“ ; v testo se vmesi srebrnih novcev (ne pravi se, zakaj) .... Nekoliko meda in sadja (jabolk, suhih sliv, orehov itd. pri­ pravljenih za večerjo) denejo v posebno skledico pod kipe (po- dobščine) ter shranijo kot najbolje zdravilo za bolezni. Afan. III. 737. Pepela, ki ostane od „bftdnika“, porabijo nekoliko za zdra­ vilo živinsko, a nekoliko ga posipljejo po njivah, pašnikih in vino­ gradih, trdno verujoč, da obrodi potem obilo. (Ondi.) Čehi pravijo svoji d e d : „Katero bode marljivo in pridno ter se postilo ves badni dan (,,štčdr^ den“), videlo bode na sv. večer zlatega prašička (,,zlate prasatko“), ki teka ondaj po steni. — Gospodar ali kdo izmed odraslih dela namreč pri luči skrivaj s priročnim zrcalcem na steni odsev, švigajoč sem pa tam. Me­ ščani kupujejo pa deci pozlačene lončene ali pa iz strdenja (,lecta‘) narejene prašičke. — Uže davno pred tem večerom veselijo se tedaj deca zlatega prašička. Zlasti na deco merijo po Reinsb,- Duringaf. 548 in 578, pa tudi po ustnih poročilili Hanušove be­ sede, da vidi na sv. večer zlatega prašička ta, kdor se je poprej postil. ,B. Kal.‘ 11. Med Nemci v Turingiji in na češkem postijo se pa na badni dan baš odrasli Ijnuje, zato da bi videli zvečer zlatega pra­ šička oziroma zlatega „morskega prasiilca“. „D. M yth“ I. 41.; in 3) T udi Moravci (Poved. K. P. iz Trebiča.) 64 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. F. A. Schmalfuss: „Die Deutschen in Bohmen.“ Prag 1851; 84. Lahko si mislimo, da so si nekdaj Nemci o tej dobi brke mastili s pravim prašičkom. Druga, Češko-narodna vera uči, da hodi o božiču Paruhta ali Panjhta ter razpara trebuh vsakemu detetu, katero se ni postilo; pobožni deci pa kaže zlatega prašička. ,P a r u lita ' je staro-nemška boginja Perahtv a, kesneje Perhta a li Beril ta, kateri se je pa odkazalo na Češkem v krščanski dobi drugačno opravilo, nego ga je obavljala doma. Prim. Grohm. 1 ; 1 — 6, in opazko na 1. in 2. stra n i; dalje letošnji ,,Letop.“ na koncu pre­ dela o sv. treh kraljih1 1 . Tudi za zlatega prašička dalo bi se — veli Reinsp. - I)ur. 579 — dokazati menda izvestno (,,diplomatisch“), da izhaja od bajeslovnega narašča (mrjasca) severnega t. j. germanskega ki je bil po nemški bajki „zlatih ščetin.“ Hanuš je pa trdil uže poprej (,B- Kal.1 11— 12), da je bajka o posvečenem narascu („o vepri posvatnem1 1 ) znana tudi Slovanom, in da koljejo ter jedo imoviti Srbi in Hrvati še dandanes o božiču po celega pečenega prašička ali celo prasca. (Gl. Vuk. ,,rječn.“ 498 pod bes. „peče- nica“ .) Isto tako i Novogrki, vsak po svojem imetku, v Macedo- niji, na Kandiji itd. (Po ustn. por.) Tem besedam dodajemo še to, da so uže stari Rimljani o tej dobi, praznujoč doma svoja „Saturnalia“ darovali v vsaki hiši prase] ali prašička. Prim. „D. Ul. Ztg.“ 1885/6 str. 374). Zato je mogoče, da izhaja nemška navada, srbski jako podobna: (da koljejo namreč o božiču skoro po vseh kmetskih hišah tirol­ skih itd. ter jed6 na božič s am o ,,s vinj sko g la v o ...'“), — zato, velim: mogoče, da izhaja ta nemška navada iz starejše dobe, nego si mislijo nemški učenjaki, trdeč, da so nekdanji Nemci klali prasce na čast poganskemu solnčnemu bogu Fro-ju („Fro“), kateremu je bil narasec posvečen. Prim. L. K lotz: „Oesterr. Tour.-„Ztg.“ 1886; str. 52 in Schmalf 83. Tudi Poljaki devajo na badni večer na mizo pred večerjo sena p o d p rt, in če najdejo po večerji pospravljajo z mize [slu­ čajno] pod senom kako zrnce ovsa, ječmena ali rži, ki se je utegnilo zatrositi, — prerokujejo po tem, da bode take vrste žito to leto rodovitno („že na taki rodzaj zboža rok pryszly btjdzie urodzajny“) ; ako pa najdejo samo kako zrnce senenega semena („nasienie siana“ ), bode to leto . . . obilo sena. 0. Kolberg , Lud“ XVI. 101 Prim. Letop. 1885; 179. V nekaterih kočah postavljajo po večerji v vsak kot izbe po snopku pšenice, rži, ječmena in ovsa, misleč, da jim bode blagoslovil [Bog] žito in živino (,,urodzaje, dobytek“). Kolb. XVI. 102. Rusini potresajo nekod na badnik pred večerjo slame po tleh, s en a (s koščekom česna spodaj) pa po m izi; nekoliko tudi pod mizo, a na seno pod mizo devajo jarem, zato da bi jim se J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 66 voli redili („aby woly im si< j wiodly“). ’) V kot malo dalje od mize postavijo pn žiten snop, ki inti pravijo d e d („diduh“) ter mu dado tudi kaj večerje. To je namenjeno kakega pokojnika duši. D ed ostajo v hiši do tretjega dne; potlej devajo dumo iz njega pod kure in gosi, zato da bi dobro valile, zrnja njegovega jim pa dajo zato, da bi obilo nesle. (0. Kolberg: „Pokucie“. Krak. 1882. I. 84. Slišali smo lani (gl. str. 180), kako pri Srbih na badnik („u oči Božiča“) domačica prostre po sobi ali po hiši slame . . . a v Boki da jedo se slamnice od „badnjega dne1 1 do „maloga Božiča1 1 (novega leta). Prvotni uzrok tem navadam je najbrže ta, da so poganski narodi pripisovali (kakor Skandinavci še dandanes) slami zdra­ vilno in oplodno inoč. R. Schulz. Biblioth. der Unterh. u. des W issens.“ 1877 VI. zv. 215. — Prim. Letop. 1885; 181. V krščanski dobi začelo se je pa na sv. večer nekod namesto slame potresati tudi seno, in ta običaj tolmačiti s krščanskim spominom na „ mladega Božiča“, ki se je rodil v hlevu . . . na slami ali senu. — Zabil se je s časom i ta uzrok; pametijo ga pa še mnogi Poljaki, n. pr. Varšavski, ki polagajo istega večera na seno (po posebni mizici razstlano) oblat (nopJatek“), ter mu pravijo tudi „Jezusek“, (Po ustn. por. nekega znanca Poljaka, ki je živel v Rzeszowu, Przemyšlu [Premislu], v Levovu, Žolkiewu . . . 2 ). Prim. tudi Kolb. V/l. 1‘ J l.) „Scno, slama postel tvd“ . . . poje o Njem stara pesem češka. Prim. „Svetozor“ 18Sti ; str. 39. Hrvati (čakavci) dolenje-avstrijski, ki žive po Moravskem polju (najbližji samo 3 ure od Beča), nastiljajo na „badnji večer1 1 slame po „tlu“ (tleh) ter spavajo vso „badnjo noč“ na nji, a ne v postelji, „zato fced (ker) je i Bog Je iu š ležal u j asi ti na slami." Tako mi 16/8. t. 1 . povedal 4 8 -letni delavec ,Kašpar Ždral1 iz hrvatskega sela, ki se zove „Poturan“ (Podturan, Engel- hartstetten) in to ondi na mestu 3 dni kesneje potrdil hišni go­ spodar Mate Peko vi č. Vendar ne pameti tega uzroka več vsak Hrvat tako dobro, kakor imenovana možaka. Povse neverjetna je tedaj slutnja Hanuševa. „B. kal.1 1 9. Serbi-Lužičani [gornji] pravijo dobi od 25. decembra do novega leta menda „mjasny god[y]“ s). Oni večer pred to dobo t. j. na ') P rim . „L eto p .“ 1886 179 (1. r.) a) T a dvojnati oblat, nam azan po obeh zn o tran jih stran eh z m e­ dom , prelom ita gospodar in gospodinja pred večerjo na dvoje, odgrizneta vsak po nekoliko, želita si srečo in zdravja, te r ga d ajeta potem vsem d ru ­ gim dom ačim po veljavi ali starosti, tu d i družini, d a si ga odlom ijo in po- vžijejo, te r si čestitajo k a k o r gospodar in gospodinja. To se p ra v i: „tom ač (tam ač) sie z o p tatk e m .” V endar teg a „ o p la tk a “ ne devajo več povsod n a seno. *) V Veckenstedtovi knjigi (nem ški) č ita š : „Mjas god Z eit“, tedaj = m esni (m rsni) čas. P rim . tu d i „gody“, v dr. Pfulovem slovarju „hody“ = božič. 6 66 J. Navratil: Slovenske narodue vraže in prazne vere. naš badnik mora se jesti vsaj po 9 (po 12) jedi, ali pa taka jed, ki se nareja iz deveterih stvari, namreč, iz: svinjine, prosa, vode, soli, korenja, čebule, kolerabe, pšenične moke in grozdovlja (su­ hega grozdja). Uzroka ni priobčil Veckenstedt, 435. Nemci mislijo, da treba na badnik po sedmero ali deve­ tero jedi (posebno leče, prosene kaše itd.) jesti zato, da bode novcev dosti vse leto pri hiši. W. II. 65 (78). Na Češkem prinašajo gospodinje ta večer na mizo med ja ­ bolka in orehe polne sklede tako zvane „muzike“ (jedi iz suhih in praženih jabolk, hrušek in češpelj). A kedar sede gospodinja za mizo, ne sme več vstajati, dokler ne odvečerjajo, drugače . . . ne bi mogla koklja mirno v valiti. Reinsp. - Diirings f. 548; ali bi pa kokoši ,zanašale1 . („Ččm.“ 1855. 332.) Tudi gledajo Čehi ta večer, sedaje za mizo, skrbno na to, da jih mora biti sodev t. j. na par (,,do paru“), sicer bi umrl kdo izmed njih. (Ččm. 1853.) — Ista vera je pri Moravcih. Če ji ti pa pri hiši ni na par, pomagajo si tako, da povabijo na večerjo še kakega rodbenika, ali pa pogrnejo samo . . . še z a jednega gosta na prazno, a drugi dan dado njegov del kakemu siromaku. (Trebič p. u. p.) V Plznu (Pilsen) pa pravijo, da mora biti liha t. j. nepar\ če ga pa ni, pavabijo hlapca ali deklo, da, celo kakega prosjaka (berača) z ulice, da prisede ter večerja ž njimi. (,Festkal‘ 1804. 555.) Če da katera lužička kmetica v tej dobi (ali pa o S rečn ici 2 febr.) presti za-se, pripeti se kakšna nesreča. Ako ima žena dete, umre ji, a pazdirje od onega prediva ]) pada mrtvemu detetu na oči, da nima pokoja v grobu. Veckenst. (ondi). Slovak: Kedar je prvi oreh, ki ga razkolješ na sv. večer „dober“ t. j. jeklen, bodeš zdrav; kedar je pa šupel (,,mrchav^“), bodeš bolan vse leto. — (Po ustn. p o r.a ). Moravski Vlahi zvedavajo na sv. večer po večerji, kaj je komu sojeno to leto, tako: Pred večerjo dene dekla na ognjišče živih in enolikih oglov toliko, kolikor je družine v hiši, prešteje jih ,nazaj1 (5. 4. 3. . .), ter nameni vsakemu po ogel. Po večerji hite vsi gledat, komu je ogel ugasnil; čiji je kateri, to ve pa sama dekla, ki prerokuje potlej, komu bode umreti „to leto“. (F. Bartoš. „Osveta“ 1880. I. 454.) Pri njih ostane miza tako, kakor so jo bili pogrnili na sv. večer, pogrnena do sv. Stepana; po vsakem jelu („jidle“) zmeto drobtine na prt („obrus“) poleg hleba. Stoprav na sv. Stepana dan po obedu pospravljajo z mize in nabrane drobtine razseje potem dekla po vrtu, da bi obrodili . . . „voničky“ (vijolice?) Ondi. ’) „Die Scheven von dem G espinst dieser T age." a) N em cem znači prvi Suplj i ali „g lu h i“ o reli (taube N u ss“) - smrt.. ( Rem sb.-Duringsf. 672). N ekateri pripisujejo to m oč sto p ram trem tak im orehom, zapored razklanim . (Ondi.) J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 67 Moravke peko nekod za božične svetke ter načenjajo na sv. večer tako zvani J ) krc-hout“ '), č rn , nizek in okrogel kruh, ki devajo vt.-nj različnih zeli in dišav, pa tudi sesekanega mesa. Tega kruha dajo po košku vsi domači družini in živini (tudi kuram), a nekoliko ga prihranijo za one goste, kateri pridejo o božiču v pohode. Po Hanuševem poročilu (,B. Kal.1 ‘ 235) zapekajo moravske gospodinje uže o sv. Lucije, ki je na Moravskem po­ močnica soper čare) v kruh („pecivo“) različnih zelf ali rastlin („bylin“), ter ga dajo po košku kravam do sv. večera . . . Jako je podoben temu kruhu pri moravskih Vlahih „pod- plamenniku, ki ga peko v imovitih hišah ljudem poseb, a živini poseb. Zapekajo pa va-nj onih rastlin, katere so bile na Telovo na oltarjih. „Osveta“ 1880. I. 453. Ta troji kruli me spominja štaj.-slovenskega „kuc-kruha“ in J u c ij š c a k a ki sta si po vsebini jako podobna. Cit. „Črtiee“ 11 — 13 in 93. Hrvati (okoli Karlovca) mečejo „na badnjak“ pod slamo, po mizi razmetano, novcev in žita vsake ,vrsti1 , da bodice, leto bolje rodi. ,,Arkiv za povj. jugoslov.“ VII. (1803); 240. — Pri Zumberčanih dene pa gospodinja na mizo najprej dve slamki navskriž („u znak križa"), nameče slame na mizo, pod mizo in po klopeh okoli nje; potem pogrne mizo s prtom („stolnjakomu) ter postavi na jeden ogel mize „božičnjak“ v rešeto2 ) , pod „bo- žičnjak1 1 pa ovsa ali kakega drugega žita, brus, ključ in krušnih drobtin, ki jih rabijo potlej pri raznih boleznih in nezgodah. (Oudi, str. 332.) Srbska: „Na božic neče niko nikoga pokarati u kuči, a kamoli udariti, niti smije iko oni dan naljutiti se, ili plakati, — jer inače vele — da bi ona (jodinu bio nemir i neka zloba u kuci“. (V. Vrčevič „Srbad“ . 1876; str. 12.) -- „Ako ko na božic koga, su (sic) čim mu drago, udari, one ce godine po njemu izidi Uri [tvori] ili nekakve druge bolestice.a (Isti, ondi str. 13.) Da ne bode naš spis preobilen, preskočiti nam je mnogo i zanimljivih božičnih vraž slovanskih (kakoršnih ni pri nas). Završujemo božične vraže in prazne vere z vedeževanjem o letini in z vremenskim prerokovanjem. Slovenske: Na b a d n i d a n treba vino zatakati, drugi dan ( « « božič) pa pogledati, je li okoli pilike suho ali pa mokro. ‘) T ako je dvakrat razločno izrek la to čudno besedo stara, zdaj uže m rtv a M oravka p red m ojim svec okom v Tajkovicah blizu Znojm a (Znaim .) Na njegovo vprašan je: Kako pravite k o lio u t? — odgovorila m u je sta rk a d ru g ič: „Ne, ne tako, nego „krc-hout." Pogrešam to besede v najboljših slovnikili čeških. s) S rbkinjam okoli Sabca rabi v isto nam en sito, v k atero devajo po več (m ajhiniti) kolačev različne podobo in vsakoterega žita, ter p u ­ ščajo v situ vse skupaj do večerje. („Glasn. srp s.“ X X II; 122.) 68 J. Navratil: Slovenske narodne vražo in prazne vere. Če je mokro, bode dobra vinska letina; če je pa suho, bodo suhi v jesen tudi sodi. Ako se ne varam, slišal sem to štaj.-slovensko vražo (ki jo čitam z drugimi besedami v „Crticah na str. 12.), za mladih nog tudi nekde na Kranjskem. Štaj. Slovenci pravijo: Ako je božično noč svetlo, bodo p ri­ hodnje leto žitnice in kleti prazne. „črtice“. 13. Kor. Slovenci pa.- Če je božična noč svetla, bojo temni skednji in svetli (prazni) ,kosti1 [kašte, kašče]; — če je pa temna, bojo svetli (prazni) skednji in temni ,košti‘. (Rož. Zapis. K. P.) „Zelen božič — bel vuzem." (Bel. Kr.) Prim. ,,0 božiču zeleno, o veliko noči sneženo.1 1 Črtice 13. i>eh pravi' ,,Zelene vanoce, bila velkonoc." Nemec: „Griine W eilinachten, vveisse Ostem". — „ 0 božiču pred vrati, o veliki noči (o vuzmu) za pečjo". Prim. „Črt,ice“ 14 in še nokoliko takih vraž in praznih ver (o letini in vremenu) ondi na str. 11 — 10'). Pri Srbih gleda domačica n a božic, s katere strani obe­ šeni kotel najprej zavre („s koje če strane prvo navješeni kotao uzavreti“). Ako zavre od vzhoda (,,iztoka“), kaže, da bode v hiši vsega več (,,svaki napredak); ako pa od zahoda (,,zapada“), bode vsega manj („biti če nazadak“) ; ako zavre od juga, kaže, da bode ono leto deževno; ako pa od severja, bodo po zimi strašni viharji in silni zamoti („strašni vjetrovi i golemi snjegovi“). V. Vrč. ,,Srbad“, 1876 str. 12. Še več narodnih ver srbskih nahaja se v Fr. Hubadovem zanimljivem spisu: ,,Božič pri Srbih" v Letop. Mat. slov.“ 1880, str. 274 2 ). Kakor ugibljejo ali prerokujejo nekateri Slovenci prihodnjega leta vreme po onih 12 dnevih pred božičem, tako se godi to pri naših Rusinih po onih 12 dnevih po božiču. (Szujski 36). Koleda (koledovanje), koledniki. Da je bila koleda nekdaj tudi slovansko-poganski običaj, ves drugačen nego sedanje ,,ko!edovanje“ , ki traje (po navadi) od Božiča do sv. 3 kraljev8 ), — • kažejo nam besede: ,,ašt,e kto v- r . a [1.] di.ni. jenuarja na koledu ideti>, jakože prbvoje pogani i ’) Največ vrem enskih vraž o božičnem večeru ali o božični noč im ajo m enda č e h i. Prim . „P rag n o sty k a sedlska" Reinsb.-Diiringsf. „Fest- K alend." 1864; str. 561 i. d . a) T ako zvani „lu k “ t. j. poseben kolač („kao mjosec ,“ ki se u Du­ brovniku daje o božiču poslom (Vuk. „rječn,“ 336, Ilub. 277), naj vza­ m em o v m isel s te m : da se daje i n a T iro ls k e m 1. dan po božiču deklam , odhajajočim iz službe dom ov, sabo poseben kolač („Z clten“ z grozdovljem , orehi, sladko skorjico itd n a trp a n ki m u se p rip isu je bajovna moč pri lju ­ bezni. (Prim . „6 sterr. T our Z tg :“ 1886; str. 52.) a) Šteje sc 12 dni, a to so strin ja z „dvanajsterim i (svetim i) nočm i". P o dol. Štajerskom hodijo pa koledniki ,,c.elč do Svečnico. „ č rtic e “ 69. Tako tu d i n ekod po Dolenjskem (K ranjskem '. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vero. 69 tvorjalm l). (Krmčaja XIII. veka; Miki. lex. 299. p. b. ,koleda‘). — Isto nam pravijo nekoliko drugače te besede: ,,kalan'j.di sutr> pri.vii vi. kojemi.ždo meseci di.nije, vi. nihže obyčaj be jeli- nomh= ) tvoriti žri.tvy.“ (Krmč.-Mih. 1262 leta, Miki. lex. 280 p. b. „kalam.di“ pl. m., naravnost iz grške besede Ondi čitas tudi ,,kalendovi> gen. pl.) Prim. polj. koleda ali ,,kolenda“ ; srb „koleda“ ; bolg. ,,koladi.“ ali „koleda“ (božič); ,,kolende“ ali „kolede“ (Milad.); rus. „koljada“ ; rom. „kolind’ i> “ itd. Prvini besedam (iz Krme. XIII. veka) pripada tudi to, kar piše Du Cange v svojem slovarju sredovečne in zadnje latinščine. (Glossarium mediae et infimae latinitatis): „Kalendae seu Festum Kalendarum . . . ita appellant Scriptores publicas illas ac super- stitiosas laetitias, quas Kaleudis Januarii, quibus annus aperitur, exhibuere primum Gentiles8 ), usurpavere etiam postmodum Chri­ stiani et quas utrique indecoris c h o r e i s , mulierumque aut fe- rarum assumptis formjs ac vostibus foedabant.u Vidi se iz tega, da so v srednjem veku ovršavali uže kri- stijani po vsi Evropi (a ne sami Slovani), vražne ali praznovrske veselice ,kolede‘, in to o ndvem letu. Brez prave Zgodovinske podloge, samo po slutnji Šafarikovi4), trdi Hanuš v ,,13. kal.“ 50, a po njem tudi Grohmann (,,Abergl.“ !).) in Reinsberg-Diiringsfeld (,,Fest-Kal. 3), da je bil tako zvani „Trulanski“ cerkveni zbor v Carigradu 1 . 091 posebno Slovanom prepovedal posvečevati koledo t. j. „kalendas“ , ,,vota“ t. j. obete (3. januarja pri Rimljanih) in „brumalia“ , o našem božiču6 ). V vsem dotičnem (!2. pravilu onega cerkvenega shoda, — ki sluje po latinskem im enu: ,,concilium quinsextum in Trullo“ 1 . G91, (po nekaterih pa stopram 1 . 70G), — ne čitaš ni besedice o Slovanih; govorjenje je samo o lmstijanih in poganih*). — Pre­ povedal je bil pa omenjeni cerkveni zbor kristijanom kolede itd. zato, ker so se ondaj po šegi poganski uganjale o takih prilikah nepristojne stvari: ker so žensko plesale očitno in pohujšljivo, moški oblačili se v žensko opravo, ženske pa v moško, z našem­ ljenim obrazom, ter tlačili grozdje s ,teski‘ (prešami), a toččč ‘) T, j k ak o r so iz prva pogani delali. a) To jo, poganom. P rim . Miki. lex. 1156: jclin*, m ?X X rjv paganus (supr. &c.) s ) G en tiles= p ag an i. 4) Slovan starožit.n. 1887; 587; v 2. izdaji (1863) pa II. 192. 5 ) „B rum alia“ po Georgesu iz ,b ru raal (b rev raa); skrajšek za „b re- vissim a“ (d io s)= n ajk rajši dan, tedaj, zim ski solnčni kros (W intev-Sonnen- \vende). Praznovali so jih stari R im ljani 24. in 25. decc ubra bogu S olncu n a čast. Zlasti t a dan zval se je tu d i ,,dies n a ta lis solis invicti1 1 t. j. roj- stveni dan neprem aganega solnca (ker ga ni prem agala ali končala zim a.) e) G rško rocilo ?X X r)cr: tolm ačijo n e k a te ri: ,,apud G raecos1 1 (p ri Grkih), drugi p a po sm islu boljo: „apud G entiles" (pri poganih). 70 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. vino iz sodov,v grohotali ae na ves glas ter klicali poganskega Baka1 ). — Citaj tudi Teodora Balsamona razlago 62m u pravilu istega „šest,ega cerkvenega zbora1 ' — izvirno (grško) v Miklošičevem prevažnem spisu: „Die Rusalien 1804 na 2. strani posebnega odtiska, ali pa poslovenjeno po Fr. Hubadu v „Letop.“ 1878; 16, a tu do malega ponovljeno: .„Navada je bila pri Rimljanih, da so praznovali ta spomin po (jršlci šegi in uganjali nesramne reči, kar se godi še dan današnji pri nekaterih kmetih prve dni janu- arija meseca, ne po rimljanski šegi na spomin kalendam in drugim [svetkom], ampak zato, ker se ponovi tedaj luna, in ker menijo, da ji je to temelj po istega meseca začetku in mislijo, da prejde vse leto srečno, ako darujejo iz početka.“ Imenitne so Miklošičeve besede (n. n. m. str. 18), da se niti po Balsamonovi razlagi ne more soditi, da so bili slovanski prebivalci po Traciji, Mosiji in po drugih deželah, Grkom podvr­ ženih, v sedmem veku uže kristijani. — Ovržena je tedaj ome­ njena slutnja Šafafikova. Res je pa, da so se bili uže rano na­ vzeli „kolede“ Slovani poganski in to najprej južni brez dvojbe od starih Rimljanov, ki so gospodovali tudi po njihovih krajih. Od juga prehajala je pa „koleda“ — i k drugim Slovanom, ki so vzprejeli tudi to ime. (Prim. L. Legerjev spis, preveden v „Slov. sborn.“ 1883, 444.) Kakor je bilo povedano uže na 103. strani, izhaja beseda ,koleda‘ (stsl. koleda iz besede „kalendae“ , — starim Rimljanom 1. dan vsakega meseca, — tu (po grški šegi) pa zlasti 1. dan januarja meseca. Poganski Rusi praznovali so koledo (,,Koljadu“) 24. decem­ bra meseca tako, da sta celo slavna zgodopisca ru sk a: Nestor pa Karamzin mislila, da je bil „Koljada“ bog ali božanstvo. Tudi sv. Dimitrij Tuletala jemlje v svojem „življenju svetnikov1 1 Ko- ljado v misel kot šestega boga, boga svetkov t. j. svetih večerov. A navzlic vsemu temu — veli M. Zabylin — ni to božanstvo, nego svetek, ki ga poosebljujo povesti in narodne pesmi. (,,Slovan. sborn.“ 1885; 45.) Levila se je pa po veliki cerkveni skrbi poganska koleda čim dalje, tem bolj, tako da je dobila na posled vse drugo lice. Uže 1 . 566 ukazal je bil cerkveni zbor Turonski (Tours), da treba poganske pesmi nadomestiti s krščanskimi ,litanijami1 . To mu pa ni obveljalo tako naglo; kajti poganska koleda bila je tako zakorenjena, da so jo na Francoskem še 1 . 1445. celo cer­ * ) Opozarjam o, da so po to p lih g rških k ra jih od nekdaj trg ali tudi po zim i, te r po k m etih praznično ovršavali trg atev iz prvine decem bra me­ seca (blizu našega božiča). To so bile ta! o zvane „m ale, kinolske D ionizije", Dionizu (B aku Baeclms) na čast. P rim . L. P re lle r: „G r. M yth.“ I. 419. in J. M inckwitz „M yth. aller V olk.“ 1878. 89. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazno vere. 71 kveni služabniki po imenu J a feste aux fols“ ovršavali na stari (poganski) način, ne hote posluhniti ni cerkvenih zborov, niti svojih višjih pastirjev, dokler ni prišel te m na pomoč sam kralj Karol VII. se svojim pismom 17. aprila 1445. — Gl. Du Cange p. b. „Kalendae“. Sosebno v Rimu hodili so v poznejši dobi dečki na staro leto („in vigilia Kalendarum") pod noč od hiše do hiše, žvižgaje in bobnaje na bobniče ali „kotle“ („sibilando sonant timpanum“) ter dobivali zato različnih darov. Na drobno .jo popisan ta običaj v Čerem. Rom. ad calcem Cod. Ms. eccl. Camerac. Priobčil Du Cange, (p. b .: Kalendae Ja- nuarii itd.“ : „In vigilia Kalendarum in sero surgunt pueri“ itd.), a po njem Ant. Matzen: „Cizi slova" 209; litanijam pa ni sleda v tem popisu. J eden izmed teh dečkov hodil je med drugimi še zmerom našemljen ter nosil na vratu kije,c. ’) To se sicer ne pravi, čemu ga je nosil; sodimo pa, da zato, da je ž njim trkal na hišna vrata; če ne v oni dobi, pa v poprejšnji. Nehote se spominjamo srbske narodne pesm ice: „ Božič bata N a oboja v ra ta 8. — (Vk. rjefin. 17) Pri slovanskih Kašubih ob haitijskem morju nosi na staro leto zvečer tekaje in ropotaje po vasi vsak deček zvonec, kle- petec 2 ) ali kako drugo ropotalo. Cim bolj kriče in ropočejo, tem bolje (bogatejše) bode — mislijo — novo leto. Tako ropotaje — po polju tudi streljajo — izganjajo Ka- šubi ,smrt‘ t. j. staro leto iz vasi. (Fr. Hub,; gl. Letop. 1878. 14.) Menda so si nekdaj mislili pogani, da je i ,staro leto* ( = smrt) sovražno bitje. Z velikim ropotom preganjali so namreč pogani iz prva posebno „b(';se“ ali z le d u h e. (Letop. 1885. 182.). Da so se tak6 t. j. z ropotanjem, pokanjem, trkanjem . . . v poganski dobi (kakor zdaj s cerkvenim zvonjenjem in strelja­ njem) oznanjali veliki svetki, to nam dopoveduje i stara nemška beseda: „Ankl<">pferleinstage“ ali „Anklopferleinsniichtett = Zwolf- niichte. Han. B. kal.“ 15 in 4 8 .3 ) ‘) ,,Q uidam eorum est larv atu s cum m aza in collo. Prim . Du C a n g e : 2. m aza, vox Italica, clava“ — in pri D robniču „ m a z z a : Stab, palica ; Schliigel, kijec, nabijač. *) Š taj. Slovenci pravijo „klopotec“ ; kranjskim Slovencem je pa „klopotec“ = z a p rte k . (faules Ei). 8) O tej sredoveSni nem ški šegi piše Chr. G Haltaus tako:.. . „da um die Zeit, der W eihnachten der Pobi in Stildten u. D orfern herum - 8chwiirmt, m it holzernen Hiimmerlein an die F en stert u T hiiren klopft und bestiindig G ut Heyl! G ut H eyl! ru ft In F ran k en geschicht solehes An- klopfen . . . an den li letzten D onnerstagen vor dem C hristtag, d a die K inder b ald einzeln, bald truppenw eise an den T hiiren anklopfen u. etliche Reim e dazu hersagen . . . (H altaus-S cheffer):„Jalireszeitbuch . . . E rlangen 1797. 162. 72 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Prvotni uzrok takemu ropotanja bil je po naših mislih ta, da so preganjali ž njim pogani — kakor smo rekli — z le d u h e, kar se je godilo zlasti o velikih ali imenitnih praznikih, oziroma o njihovem navecerju. Tako si razlagamo staro navado, da pokajo slovenski de- čaki nekod zvečer pred proščenjem („žegnanjem“) še z biči, pa i to, da „delajo Slovenci strašan ropot, želeč komu sreče za god.“ Prim. Letop. 1878. 1 4 1 ). Srečen in zdrav bode človek , — mislili so si menda naši poganski predniki, — čim se odženejo od njega „besi“; kajti mislil je nevedni pogan, da uzrokujejo vsako nesrečo, — sosebno pa vsako bolezen, — z l i duhi a li hudiči. To svedoči in potrjuje našo misel („Letop.“ 1885. 175. 11. razst.) prezanimljivi spis, ki ga je češki zdravnik dr. P. Dnr- d i'k o poganskih Indijancih Nijasovcih (na otoku „Nijas“, t. j. „Nias“, Sumatri na severozapad) po lastnem dvoletnem opa­ zovanju priobčil v Praškem „Svet.ozoru“ 188(i pod napisom : „0 bajeslovf a obradnictvf Niasoveu“ ; gl. ondi č. 4 (str. 5.5), č. 5 (str. 67) i. d. — Isti pogani izganjajo hudiča še dandanes sž strašnim ropotom, krikom itd. iz bolnih ljudi in (o kužnih bo­ leznih) iz vasf. (Ondi str. 58.) Po besedah poslednjega popisa rimske kolede, ki se je počenjala uže na staro leto zvečer z onim obhodom in ropo­ tom, hodila sta drugi dan (tedaj na novo leto) zarana po dva izmed malih kolednikov („dečkov“) od hiše do hiše, nosila v rokah olji ko vi n e pa soli („ramos olivae et sal“), ter pozdrav­ ljala v vsaki hiši gospodarja tako: »Veselje in radost bodi v tej hiši; toliko sinov, toliko . . . prašičkov, toliko jagnjet in vsega dobra.a ) Še pred solncem snedli so pa ti koledniki po sat meda („favum mellis“), ali kaj sladkega, zato da bi jim bilo vse leto prijetno („dulcis“), brez prepira in silnega („velikega1 1 ) dela". (Du Cange p. b. „Kalendae Januarii“ dalje.3 ) Kolik razloček med to koledo in med prvotno pogansko! Vsled mogočnega vpliva cerkvenega levila se je poganska koleda po malem, doler se ni prelevila povse, ter nekod s časom > ) Gorenjci pravijo zdaj tak em u ropotu „ o fre h t“ ; n ekateri Dolenjci p a ,/>freht“ tu d i „g o d h i kom u p red godovnom ali o godovnu n a čast — oboje iz „hofreeht“ = musik, stUndclien. Grim . IV. pod bes. H ofrecht (4‘ > . Tako ropotanje nam esto godbo biva mod znanci in dom ačo družino tu d i na Č ešk em in M o ra v sk e m : „vyhrilvati kom u“ t. j. igrati (svirati) . . . p ra ­ vijo tej narodni šegi po domačo. (Po ustn. por. m nogih Čehoslovanov.) *) „G audinm et laetitia sit in hac dom o; to t filii, to t porcelli, tot agni et de om nibus bonis . .! “ — Prim . črnogoisko čestitko: „Toliko bodi našem u dom ačinu dece, krav, ovac, ali novcev. . (Letop 188B. 166) in kašubsko (Letop. 1878 14.).. 3) .... ,,Mane autem surgunt, dno p u cri“ itd ...................do konca: . . . „sine lite et laboro m agno,“ (kakor je prepisal M atzen n. n. m.). J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 78 pokristijanila ali pocerkvenila tako, da hodijo po nekaterih krajih sloven sk ih zdaj koledovat samo še — za cerkev. V Strugah (pri Ribnici) in po okolici hodijo taki koled­ niki za cerkev pobirat od hiše do hiše še pred božičem, pa nič ne pojo, ampak samo p o z v o n e , kedar pridejo v katero hišo; — v Velikih Laščah začenjajo pa taki koledniki koledovati stoprav po božiču, ter pojo (za nove dobe orgla kateri tudi na priročne ,orglice1 t. j. na ,harmoniko4 ). Razun t e h (rekel bi „cerkvenih kolednikov") hodijo pa zdaj v Velikih Laščah i. d. po novem letu celo do Svečnice še drugi (rekel bi ^posvetni koledniki"), t. j. godci . . . zd-se koledevat. Tedaj ,se vrti* (pleše) tudi „ mlado ljudstvo" v vsaki hiši, kamor pridejo; ne pleše se pa ondod, kedar pridejo drugi (cerkveni) koledniki. (Po ustn. por.) Godilo se je pa to po Kranjskem — četudi ne povsod — še pred kakimi 50 leti. To nam poroča Murko v svojem „slovensko-nemškem besedniku" (1833) pod besedo: „KoIeda“. 1 ) Plesali so o Koledi tudi pogani, kar uže vemo. Vendar nismo mogli zdaj pri slovenski koledi oziroma pri kolednikih zaslediti več nijedne druge vraže, nego to, da hodijo štajersko-slovenski koledniki („dečki“) s a m o „v neravnem številu (aČrtice“ 69.) Navzlic vsemu čitanju in popraševanju nismo mogli zvedeti dozdaj, da bi se gledalo pri kolednikih, kderkoli med drugimi Slovenci, bodisi na ravno ali pa neravno število. Okoli Gorice hodita po d v a ,mala‘ dečka koledovat pred hiše, ,velikih' pa hodi po v eč skupaj; t i jemljo sabo tudi ka­ kega godca, da se „zavrtč“ v vsaki hiši z domačimi dekliči. Vendar se ne gleda na to , jeli kolednikom število ravno (par) ali pa neravno (nepar). (Povedal g. Fr. Podgornik iz Če- povana pri Gorici.) Po njegovih besedah hodijo mali koledniki še zdaj iz okolice koledovat tudi v Gorico — pred sloven­ ske in pred laške hiše. Gosp. Ž. Sežun, Vipavec, pa veli, da on za svoje dobe ni videl nikdar slovenskih kolednikov v Gorici, in da je v zadnji dobi nehalo koledovanje, kakor po več drugih k ra jih , tako tudi v Vipavi samo ob sebi, — zato ker ni hotel naposled nikdo ničesar več darovati malim kolednikom in kolednicam , ki so hodile poprej z dečki vred od hiše do hiše. ') Ondi č itaš: „Koleda, . . . (jotzt. n u r noch) in K rain der Om gang dev B auernbuben (kolednikov) m it M usik und Tanz von H aus zu H aus, um die K osten der K irchenbeleuchtung zu colloctiren.“ — Koroškim Slovencem v Rožu pa ni beseda ,ko led n ik 1 ni več znana, am pak ,šapavec‘ (šapati) in (p repe vanj e svotih 3 k raljev .1 (Zapisal K. Pečnik.) P o M u rk u : šap ati = tep e ž k a ti; zato šapavec u p rav = tepežkar. 1 74 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in pravne vere. Da se koledovanje močno zgublja tudi okoli Gorice, poro­ čal je pok. St. Kocijančič uže v „ Arki v za povjesfcnicu jugo- slav.“ 1854. 280, in to, uže dve leti pred natiskom. Po Goriškem hodijo v „ko!edo“ še zdaj posebno Bolčani, in to najrajši po trije »koledarji1 1 (godci), ki pobirajo samo za­ se, ter ne morejo biti brez „basa“, zato da jim mečejo ljudje da­ rila t. j. novce skozi f-luknji v bas. (To pa ni nikaka vraža, nego bas jim rabi za prigled ali „koiitrolo“, da ne izgine kaj v „krivi žep“.) Sicer pa pobirajo koledniki vse, kar jim kdo da. Vendar ni, da bi morali biti po trije; kajti bodita tudi po dva, „ce sta namreč oba prav dobra godca, da ne pogrešata tretjega (Zapisal g. A. Gaberšček, učitelj v Koboridu.)’) V gorenji Soški dolini hodi po božiču po p e t ali šest »koledarjev1 1 (godcev) „v koledo“ . . . Letop. 1882/3. 207 p. b .: Kolida. Nikakega števila kolednikov (godcev, oziroma mladeničev in deklic) ne jemlje v misel L. M. ,Krajne1 , poročajo o koledo­ vanju v Planinskem okraju „na Notranjskem1 * („Arkiv za po- vjestn. jugoslav." 1863. 315.). Za mojega detinstva (n. pr. od 1 . 1830—35) hodile so o božiču v Metliko koledovat še „žumberske devojke1 1 ... po 3 ali po 4. Nehal je ta običaj uže zdavna. Pred 200 leti hodili so, kakor nam poroča Valvasor, po Kranjskem koledniki (brez določenega števila) koledovat od božiča do sv. 3 kraljev. Za nabrane darove kupovali so si od (časa do časa) voska, napravljali iž njega po ‘/a sežnja dolge kitice ter obešali na svojo zastavo (bandero). Naposled so prodali vosek ter novce razdelili med-se. Voščene kitice spominjajo nas vošče­ nih svečic, ki so sijih stari Rimljani darovali o „Satum alijah“. (Glej dalje v predelu „o novem letu“.) — Srbsko koledo (pri „pravoslavnih") doletela je do malega ,zla sreča1; med „katoliki“ t. j. Hrvati traje pa ta običaj še zdaj (Vuk: »Život i obič.“ 6.) Za Vukovega detinstva popevali so Srbi še koledo, v ka­ teri žele, da bi bile krave »mlečne1 1 , zato da bi namolzli „pun kabuou (poln lcbbel) mleka: „Da okupam , koledo! Malog’ Boga, kuhdo! I Božiča, koledo!'1 (Vuk „rječn.“ 285; „Život i obič.“ (i.) Razlagajo se te besede tako, da mislijo [oziroma: da so nekdaj mislili] . . . tudi Srbi, da se rodi s o 1 n c e- („Bozič“) o božiču. Pr. Hubad v Letop. 1878. D . ‘) To se strin ja tu d i a K ocijančičevim poročilom v „Avk.“ 1854 n. n. m. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 76 Ker pa veh' pesem: „malog’ Boga i Božica" (a ne II’ = ili Božiča), zato sodim, da se ne smeta tukaj o b a („mali Bog“ in „Božičtt) jemati v po v s e istem smislu. Vem namreč izvestno, da je neki Jugoslovan prostak, pred kakimi 30 leti »maloga Boga“ imenoval razpelo, pred katerim je bil prisegel malo poprej.1 ). — Če pomislimo nadalje, da se v neki bolgarski in češki „kolediu poje, kako se je kopala Ma­ rija sama v reki, ali pa kako je kopala mati Krista v nebesih2 ) — preverimo se lahko, tla meri i srbska „koleda“ uže na krščan­ sko dobo, t. * j . da Srbi za Vukovega detinstva niso več mislili na poganskega, nego na krščanskega „malog Boga i Bo­ žiča.1 * Prim. Letop. 1885. 155 (ztlolaj) i. d. Iz početka (pri svojem postanku) ,viiila‘ je pa ta koleda — rekel bi — z jednim okom še na poljanskega, a z drugim na krščanskega ,malega Boga1 a l i ,Božiča1, velim „ali“, kajti po ra­ zumu je mali Bog = Božič. Ker sta pa v tej koledi o b a spojena z vezjo i, a ne z H ’ O H ) , zato treba soditi, da je bil on- daj med njima uže nekak razloček, t. j- da si je mislil narod srbski v oni dobi, (ko je postala ta narodna pesem), pri jednem imenu božanstvo pogansko, pri jednem pa krščansko. Omenjeno k 6 p a n j e ,,malog Boga i Božiča1 1 itd. ni pa nič drugega nego posnemanje narodnega kdpanja, ki se vrši — kar uže vemo — na jugu še dan danes o božiču . . . celo v mrzli vodi. Letop. 1885. 164 (8. r.) Nekateri Slovani prenesli so narodno kopanje ali oblivanje z vodo na velikonočni ponedeljek. Kedar pride t a na vrsto, on- daj zvemo še več o tem piaznovčrskem običaju (ki mu pravijo Poljaki dgngus, dzingus, szrnigus . . .) in o njegovem ,tobožnem‘ uzroku. Da Srbi niso gledali pri kolednikih („kolednjanih“ ali ,,ko- lendarih" Vuk, rječn. 285) na to, je li jim število „tdko ili liho“ (ravno ali neravno), kaže nam srbski rek: „čitava koleda “ t. j. mnogo ljudi' skupaj idočih.3 ) Isto tako ne gledajo pri kolednikih m Čehoslovani (Cehi, Moravci, Slovaki), m Rusi (z Malorusi ali Rusini vred), niti Poljaki na ravno a li pa neravno število. S knjižnem molkom o te m strinjajo se tudi ustna poročila. (Pri Srbih-LllŽiČanih potehinila je koleda povse. „Kvety“ 1884. str. 190.) Koliko je pa bilo krščanski cerkvi do tega, da se zatare koledi poganski pomen, vidi se po tem, da so hodili nekdaj ‘) Na drobno zvemo to, k ed ar bode govorjenje o krivi prisegi. 2 ) Krek: „Einleitg. in die slav. L itoraturgesch.“ 202. 3) N ekatere Slovenco p rem otila je tu ja beseda „glih“ iz nem ške „ g leio h -= g erad e), d a pravijo zdaj tu d i pri tak o zvanem „ančkanju° (ančica bobii); rglih ali sodu“ (za „par ali nepar“ nam esto: „lih ali sodev“ ( = ne- par ali par.) 76 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vore. krščanski duhovniki sami — pozneje pa z učiteljem vred — koledovat od hiše do hiše, popevajoč pobožne pesmi, v ta namen nalašč zložene, kakoršne ae popevajo še zdaj. (K. J. Erben: „ Slovanska sbornik* 1883; str. 109. Prim. tudi O. Ko lb e r g „Lud.“ V/l. 228.) V Slovakih jemljo koledniki (sama siromaška deca) na n 6 v o l e t o sabo v hiše leseno kačo. Dokler pojo pesem o E v i in A d a m u , dotika se „deček vodnik “ s kačjo glavo domačih, k a­ kor da bi jih hotel strašiti ž njo. (P. Dobšinsk^ 126 — 127.) Pri tem pa ni osčdobi nikake vraže. • Stari Egipčani pripisovali so kačam samopomladno in več­ nega življenja moč („eine sich selbst verjiingende und unsterblicli machende Kraft.1 1 Chr. Kuffner: „Spaziergang im Labyrinth der Geschichte.“ Wien, 1824. I. 153.). — V stari dobi ovršavali so Slovaki svoj običaj menda na badni dan (24/12), ko je Adamu in Evi god. Da je bilo tako zvano koledovanje („Weihnachl;ssingen“) za darove v srednjem veku in se poprej navadno tudi pri Nemcih, svedoči nam stari Haltaus v svojem „koledarju,“ uže na str. 70. in 78. navedenem, želeč, da bi se zatrla ta navada zbog pohujšljivih starih pesmic, kakoršne so popevali tedanji nemški koledniki (uči­ telji); n. pr.: „Ein Engel w arm t das Kisselein, und Josef wiii,m t das M iisselein.') M aria streich ts dom K indel oin “ itd Staro leto. Bodi tu povedano najprej, da kakor so stari Grki, Germani ali Nemci (le-ti še v srednjem veku) in nekateri drugi stari na­ rodi dan računali od večera do večera ali od solnUnega zahoda do zahoda*), — tako menda i stari Sloveni (Slovenci) oziroma Slo­ vani. Zato so začenjali tudi narodne svetke: božič, kres itd. pra­ znovati uže zvečer ali na večer3 ) pred temi dnevi. Ostala nam je ta navada iz one dobe. To se tiče i „starega leta“. Zadnjemu dnevu v letu pravijo namreč trdi Slovenci „staro leto“, (a ne ,,Silvestrov dan ali ve­ čer."), Poljaki: „stary rok,“ — Čehi: »poslednji den v roce“ ; * ) ‘) Mnss (sok, podm et); gostejšem u p rav im o : „m očnik“ ali belokr. „sukanec.“ ’) Glej dr. L. Ideler: „Handb. d. m athem . u. techn. Chvonologie I. (1825); 80. — Dr. H. G ro tefen d : „H andb. d. histor. Chronologie dos deutsch. M ittelalt." 1872. 42. — Za M uham edance in Žide velja to So zdaj. Znano je da začenjajo Židje svojo ,soboto1 posvečevati uže v petek večer 3 ) Od tod stsl. in rus. naveierije — vigilia, V orabend, Kusom zlasti „sv. večer.“ 4) Meščani češkir slavo pa uže „S ilvestra" (Silvoster-A bend). Po ustn . por. Neki pastir, Čeh od N im burka, rekel je temu dnevu 19/8 t. 1. pred m ano tu d i: „stary ro k “. Pis. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazno vere. 77 Rusi: „Vasiljev večer“ t. j. večer pred sv. Vasiljem = novim le­ tom ’); Srbi: „u oči malog’ Božiča" (književniki pa tu d i: „u oči Vasiljeva dne“ ; in „u oči nove godine“ prim. Miličevič: ,Glasn. srps.‘ 22 127 in 37. 132; Hrvati: „u oči mladoga ljeta“ ; Ma- lorusi: „Milanki“ (zato ker je po starem koled. 31. decem. sv. Melanije). Slovenci hodijo nekod na staro leto proti polnoči iz vasi „na“ take mejaše (mejnike), kder se strinja troja meja med vrti ali med poljem, devajo molče noge nanj — nogo na nogo — naslušajo, kaj se ,čuje‘ ter se vračajo potlej tudi molče do­ mov. Stoprav doma slobodno izpregovorč in pravijo, kaj so čuli. Ako je kdo čul n. pr., da se tolče a li režejo d rv a ’) v kateri hiši, ali da se kdo joče v njej, — znači to, da bode v oni hiši to leto smrt; ako se gode, bode p i r (svatba); ako se čuje, ,k o t da se je zrušilo kako stanje1 1 (poslopje), to ,znamenuje‘, da bode ogenj v tisti vasi, iz katere se to čuje. (Po ustn. por. iz Čolnarjev pri Kostelu, iz Suhorja pri Ranjiloki takraj Kolpe na Kranjsk. in iz Pedsten onkraj Kolpe izmed hrv. Slovencev.) Jako podobna tej vraži je štaj.-slovenska, ki se pa ovršava na sv. večer. („Crtice“ 13; 5 vr. i. d.) Kočevarji (poprej omenjenim Slovencem kranjskim in hrvat- skim najbližji sosedje) pravijo pa tako: Če hočeš zvedeti, kaj se bode godilo v novem letu, zlezi na staro leto po solncu na kakšen p l o t ,“8 ) — ne smeš imeti sabo ali ,na sebi1 nič železnega: ni ključa, ni železnega gumba na suknji, niti žeblja na škor- njah itd., pa zveš to po istih znamenjih, kakor oni S loven ci, Kočevarjem sosedje. — Povedal neki Kočevar iz Hornberga. Pa taka hoja ,na mejaš1 o polnoči po hrv.-8loven8ki na­ rodni veri ni brez velike ,opasnosti‘; kajti včasih prihajajo ,ljudi [mrtveci] brez glav1 , in kedar se približajo mejašu, začne od straha brusiti pete tem večji junak; 6ni za njim, — pa če ga dotek6, valjajo ga po tleh, da ostane malo živ. (Po ustn. por. s Hribca blizu Skrada.) Nekateri Slovenci m enijo: kdor si more o pravem času pribaviti „stelnega (praprotovega) semena* sam — pogrnivši v stelniku pod steljo bel robec ali plahto, — oni sliši lahko na sta ro leto, „kedar se deli leto od leta“, kako se razgovarjajo in prero­ kujejo goveda bodočnost domačim ljudem, sosebno gospodarju, pa tudi govedo govedu. („Suhor pri Banjiloki,“ kder se pripoveduje Po starem koledarju je 1. ja n u a rija m eseca tudi sv. Vasilja. N a­ m esto „Vasiljev večer“ čit.a se tu d i: r K anun novago g o d a ;“ kam in = osve- t.ek (Murko) iz grške besede /.avtov (canon) nam esto dom ače: „navečerije.“ !) N am esto tujko „ žagati" rab ila je lani tu d i dom ača beseda „ re za ti“ nekom u Laščanu, ki je hodil poprej „v H rvate (sicj lesa rc z a t“. a) Prim . W u ttk e, II. (izd.) 86. §. 107 pod napisom : „Zauberischo O rte“ (čarovni kraji). 78 J. Navratil: Slovenske narodno vraže in prazne vere. tudi znana bajka, o varnem hlapcu, ki je poslušal „božično noč1 1 volovski razgovor. ") s tem dodatkom, da se to ni zgodilo „božieno noč“ , nego ,,na staro leto, da je imel hlapec, poslušaje volovski razgovor, sabo ,,stelno seme,“ in da je bila gospodar­ jeva žena čarovnica, zato se je ,promeni!a‘ v kačo). Kdor gre na sv. večer, „na veier ob n o vem letu“ in pred sv. 3 kralji tako daleč od hiše, da petelina peti ne sliši, pravijo goriški Slovenci, da zve vse zgodbe bodočega leta. „Ark.‘; 1854. 281. Hrv.-slovenska: če gre kdo na »taro leto, kedar „se leta delijo1 1 , pa vzame sosedu skrivaj sena za svoje blago, bode nje­ govo blago debelo, sosedovo pa mršavo. (Podstene; po ustn. por.) Serbi Lužičani pravijo: Ako polaga kdo kravam mrvo, ki jo je na sr. večer nabral na treh sosedov polju brez njihove vedi, doje mu krave potlej obilo (Veckenst. 437.) Poljaki in Rusini: Kdor je srečen pri tatvini na sv. večer. krade brez skrbi vse drago leto. (Med priprostim ljudstvom po vsi Galiciji. Po ustn. por.) Prim. tudi Szujski 36. Nemci: Kdor si nakrade na s ta r o l e t » po noči drv, pa ga ne zateče logar („lovec“); krade slobodno vse leto brez skrbi; ne zasači ga nikdar. (W. I. 14 (15.) Slovenske deklice, katere bi rade seznale, je li jim name­ njen za novo leto ženili ali pa ne, mečejo nekod na s ta r o le to pred polnočjo črevelj „čez glavo proti vratom nazaj.“ če se ob rtu s prednjim koncem proti vratom, pomeni to, da pojde deklica pred letom (vdana) iz hiše; ako se pa obrne črevelj s prednjim kon­ cem v soho, ostane deklica to leto še (nevdana) v hiši. (Ajbelj in Suhor blizu Banjeloke na Kranjskem (Dolenjskem). Po ustn. poročilih 1 . 1882.) Ravno tako — toda z nogo — čez glavo proti vratom nazaj mečejo brezpetnik tisti večer zlasti deklice v isti nam en in z isto razlago tudi po Gorenjskem: v beli Ljubljani (zlasti dekle), v Šiški, v Radovljici, v Tržiču itd. (Po ustn. poročilih 1886). — Znan je ta običaj nekod i štaj. Slovencem, ki ga ovr- šavajo tudi o božiču. (Ljutomer. Povedal dr J. Babnik ml.) Mečejo črevelj stoječ, ali pa tudi sedeč na tleh. Ta n a ­ čin udomačila je (menda) neka dekla, Dolenjka, še le v novi debi tudi v Novem mestu v oni (jedini) hiši, v katero je bila priš a služit. (Povedal 13./6 1886. P —č.) Nekod po Kranjskem in Goriškem (zlasti po mestih in trgih) mečejo samo na ,,k re sn i večer1 brezpetnik (,,šlebedro“, ,,panto- felj‘•) po stopnicah ,,ob zadaj“ (v nic, čez glavo nazaj) in to, od zgoraj dol. če pade brezpetnik celo dol (pod spodnjo stopnico), ') Priobčil iz ,Bele k rajin e" L. Gojko (Gorenjec) v ,, K resu ‘ 1881 str. 241— 242. Prim . tu d i bajko o „radovednem gospodarju1 1 v Let.op 188u. 169 (7. r.) J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 79 — bode poroka še tisto leto; ako se pa ustavi ,na zadnji1 stopnici — drugo leto itd. (Za Vipavo povedal g. Ž. Sežun iz Vipave; o Holškem zapisal g. Andr. Gaberšček, učitelj v Koboridu.) „Na Koroškem mečejo pa slovenske deklice črevelj z nogo kvišku med vrati stoječ ali f> a crez c/lavo nazaj na , .K r e ­ sov in sv. T o m a ža v e č e r če kaže konec proti človeku, dobi deklica ženiha.“ (Podkrnos, Rožna dolina. Zapisal gospod dr. S k e t.) V Rožu t. j. v gornjem delu Rožne doline mečejo „na večer pred Kresom0 dekleta in fantje crevlje ali pa coklje med hiš­ nimi vrati stoje v hišo nazaj. Če obloži črevelj ali pa coklja s sprednjim delom proti vratom, pojde deklica ali pa fant od doma.“ (Rož. Zapis. K. Pečnik.) V Pokrčah, dve uri od Celovca, godi se to (menda istega večera) nekoliko drugače; ako pade namreč črevelj tako, kakor si je deklica mislila uže poprej, izpolni se ji želja; če ne, pa ne. — Hlapcem in deklam kaže pa prednji konec, kam, to je na katero stran jim bode iti še pred letom iz hiše v novo službo. (Poved. g. 0. R.) češke dekline mečejo nekod črevelj na sta ro leto z nogo čez glavo nazaj proti odprtim vratom. Ako zleti črevelj skozi vrata v u n , bode poroka; če ne, pa ne. (V južni Češki blizu Jin- drihovega Gradca med trdimi Čelii, v Klatovih itd. (Po ustn. por.) Moravke mečejo črevelj na sv. večer tudi čez glavo na­ zaj, a proti zaprtim vratom, če obleži s sprednjim koncem proti vratom, bode svatba še pred letom. Ako je pa prednji konec obrnjen proti vratom nekoliko po strani, kaže stran, s katere pride Ženih. (Po ustn. por.) Maloruske deklice mečejo na sta ro leto škornjo („sa- pog") čez glavo in čez hišo (hišico); kamor kaže golenica, tam t. j. na ono stran bode se deklici tudi vdavati („zamuž iti.“) Dragom. 388. Ruske ,device1 mečejo črevelj („bašmak,‘ ‘ „bašmačoku) na večer pred sv. !i k ra lji. (V. Zuko vskij: „Svetlana.“) Do malega taka navada, kakoršna je moravska, biva tudi na Nemškem; samo da mečejo nevdane Meldeneborke črevelj (,brezpetnik‘j na statut leto, a Tirolke na so. T om aža dan. W. I. 48 (72) itd. — V Šleziji, (kder se ovršava ta običaj kakor med koroškimi Nemci) na sv. Andreja večer, tolmačijo si pa Nemke to stvar narobe t. j: če gleda ,prednji konec“ v sobo, pride tisto leto ženili. (Ondi.) Da so vedeževali na tak način uže sredovečni Nemci, svedoči Chr. G. Halt.aus v svojem koledarju („Calendarium“) ; glej G. K. Scheffer jev nemški pre­ vod : „Jahreszeitbuch der Deutschen des Mittelalters.1 1 Erlangen, 1797; str. 161, (Ran. „B. Kal.“ 48.) 80 J. Navratil: Slovenske naiodne vraže in prazne vere. Med Nemci na češkem mečejo brezpetnik ali pa črevelj sedeč z nogo nazaj ter si prerokujejo ž njima različno. Prim. F. A. Schmalfuss, Prag 1851. 86 in Reinsb.-Diiringsf.: „Festkalend. aus Bolim." 18G4. 575. Uasi govori tudi ta samo o pretežno nemških krajih (Reichenberg, Warnsdorf, Komotau), kodar se nahaja še ta stara vraža, ne sodimo vendar po tem in po nave­ denih Haltausovih besedah, da so se nekod čehi in Slovenci navzeli nekdaj te vraže. . . od nemških sosedov, nego mislimo gledč na to, kako se široko tudi po slovanskem svetu razprostira ta praznoverski običaj, — da izhaja iz starodavne predkr­ ščanske dobe — iz občnega vira. ‘) Prim. tudi v „Letop.“ 1885. 174, kako mečejo pri Poljakih . . . na badnik . . . dečaki in deklice iz istega uzroka po ulicah star črevolj z nogo itd. Novogrške deklice devajo na .starega le ta večer na ogenj oljkino pero; ako se to deklici razpoči na ognju, znači da jo ljubi oni, katerega ima v mislih. (Kalirnos v mali Aziji. Po ust. por.). Vlivajo tudi svinec vsaj v Maced. (Po ust. por.) Srbi-Lužičani: Kdor pogleda na staro leto po noči skozi ključanico v cerkev, vidi vse one ljudi, katerim bode umreti v novem letu. (Vekenst. 437.) Štaj. Slovenci hodijo pa na sv. večer v ta namen gledat v hišo skozi srednje okno ali pa skozi okno od južne strani o polnočnem povzdigovanju. „ Črtice “ 11 (3. razst.) in 14 (zdolaj.) — Glede Malorusov in Moravcev prim. „Letop.“ 1885. 171 (4. in 6. r.) Rusi mlatijo na staro leto („na kanune Novago goda") stoječ v prednjem kotu snop ter dajo nainlačeno zrnje dečkom ,a) s6 slamo pa krmijo domačo živino ali pa obvezujejo sadno drevje. Alan. III. 744. Čehi nimajo po Hanuševih besedah na s ta r t» leto („na Silvestra*) — razun tega, da novo leto ob dvanajstih, t. j. o pol­ noči med starim in novim letom pozdravljajo po sedanji evropsko- gosposki šegi z dobrodošlicami ter si vzajemno žele sreče3 ) — nikakih drugih običajev. Pa to velja le o večjem delu meščanov; ‘) K er m ečejo nekod po severnih k ra jih nem ške deklice ,b re z p e tn ik 1 n a sv. Miklavža dan (6. dec.), ponuja noki Brezi meno vič v „D. llllu str. Z tg .“, 1886/86 na str. 181 to prisiljeno razlago, d a je nam reč Vodanov sin V idar (katerega naraeščuje zdaj sv. Miklavž), im el nam esto kozarca . . . čre- velj, iz katereg a so lju d je po velikem potopu pili čudotvorno p it te r se pre­ rodili („T rank der W iedergeburt.) O stala je — veli — ,b rezp etn ik u ‘ (vrže­ nem u n a sv. M iklavža dan) čarovna moč, da kažo zaljubljenim ljudem to, k a r uže vemo. — Ne zdi se nam verjetno, da bi bilo iz pitja nastalo metanje. . . . *) „M albčikam -posypalbSčikam .u ”) Nemci so nekdaj cel6 streljali o tej ponočni dobi, te r pravili te m u : ,,d as N eujahr anschiessen.“ Prim . Han. „B. K al.“ 60. — Z akaj, i&či ondi, ali pa tu na str. 70 (.10, razst.) in jJje to p .'1 1886. 192 (r. 7.) J. Navratil: Slovenske narodno vraže in prazne vere. 81 po vaseh (nekaterih) zlivajo pa še dandanes svinec („ sli vaji olovo“) na staro leto tako, kakor na božični (sv.) večer . . . z istim prerokovanjem. Prim. Han. „B. Kal.“ G 7 in nLetop.“ 1885. 157— 158. Poleg tega hodijo gledat tudi skozi luknjo („diro“) v vratih, pa če vidijo koga v hiši „brez glave“, t. j. če sedi za mizo tako, da mu se ne vidi glava, pravijo, da umre to leto. (Ronov itd. okoli Nimburka. Po ustn. por.)v— Svinec zlivajo kakor na sv. rečev, tako i na staro leto Cehi tudi v Klatovih, Klatt.au) . . . Nekod i Moravci. (Veliki Ujezd pri Olomucu. Povedal g. Libiček, učitelj. * ) Tudi Srbi imajo (menda iz istega uzroka kakor Cehi) malo narodnih običajev na sta ro leto, pa zato i malo vraž o njem. Miličevič priobčuje v prvi svoji zbirki samo jedno, uže zasta­ relo: „pevan]e prstenu1 1 ; gl. „Glasnik srps.“ 22. 127. Znamenito je pa, da si prerokujejo Srbi v Stigu vreme za vse leto t. j. za vseh 12 mesecev novega leta „u oči nove godine“ (na sta ro leto) z 12 „ljuskami“ luka (čebule) . . . skoraj tako, kakor štaj. Slovenci n a. b o žičn i večer z 12 takimi B pla- tiči“ (prim. „Letop.“ 1885. 109 2 ), „pa sutra na vovo leto treba sve pregledati: u kojoj ljusci Imde vlažno, onaj če mesec biti kišovit [deževen], ako letni, — a snežan, ako je zimni, a u kojoj bude suvo [suho], biče sušan mesec. Po Voličini vlage, misli se o količini kise ili snega. “ 3 ) Znamenito je dalje, da v okrožju Uži- čkem „u oči malog Božiča" (na sta ro leto) „unose badnjake onako isto“ kao i u oči velikoga (t. j. na b o žičn i večer). Prim. „Glasnik srps.“ 37. 132 in „Letop. Mat. slov.“ 1885. 161 Uže lani na str. 158 (2. r.) povedali smo, da vlivajo v nekdanji ,Srbski Vojvodini' olovo z Nemci vred — na svoje sta ro leto, t. j. „u oči nove godine“. Pri štaj. Slovencih prinese na sta re g a leta večer gospo­ dinja „stalnik“ [božičnik], ki je bil na „sv. biljo“ [sv. večer], pečen, na mizo, ter poškropi najprej hišo, potem pa tudi hlev in vsa druga poslopja z blagoslovljeno vodo. Tudi na polje mora kdo iti škropit, „da bi bil še tako velik sneg“. (Janko Vijanski priofcčil po „Glasniku“ 1 8 5 9 ;str.5 2 — brez dodanega uzroka. Prim. „Crtice“ 88.) I)o malega tako ovaršavajo to tudi v Rožu na Koroškem; božičnega kruha pa ne nosi gospodinja več na mizo. Zapis. K. P. Tudi kranjski Slovenci krope z blagoslovljeno vodo, pa tudi k a d č z navadnim kadilom, kakor na božični večer po ') Nemci n a Č eškem pravijo ,starem u lotu1 še zdaj „ stari sv. večer“ . (Schm alf. y 86.) s) čita j pa ondi v 30. in 31. vr. nam esto: „po 12 dnevih od sv L u ­ cije do božiča" sam o: na božični večer. 8 ) Blizo tak o vedežujejo i Čehi. H an „13 K al.“ 37 — tu d i Nemci n a božični ali sveti večer; Serbi v gornji Lužici pa na staro leto. P rim . „L etop.“ 188B. 1G 9 (zdol.) in 170. 6 82 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. hišah in po hlevih, nekod tudi po drugem poslopju. — Zdaj opravljajo to „po stari (pobožni) navadi“ ; a nekdaj so s tem brez dvojbe preganjali iz prva ,bese‘ (zle dulie), kesneje pa hudobne čarovnice, da ne bi mogli (mogle) naškoditi ni domači družini, n\t,i domači živini. Novo Išto. (Kako se ,novo leto1 zove v drugih jezikih slovanskih, glej m alo dalje, na str. 83.) Ni nam treba menda dokazovati, da stari Sloveni (Slovenci) oziroma Slovani niso šteli let po tako zvanem ,solnčnetn letu1; smemo pa soditi po prestarih vseslovanskih besedah (m. m .): Uto in zima, da so naši pradedi delili leto iz prva samo na d v a dela. ’) Ker je pa beseda Uto značila ter znači še dandanes uprav ,poletje1 (aestas, Sommer), zato se misli, da so stari Slovani za­ čenjali leto s ,poletjem1 . a ) Nam se to ne zdi verjetno. Premišljujoč in primerjajoč stare narodne navade in vere, vidimo, da so naši pradedi ovrše- vali o božiču (oziroma na badnik, sveti a l i božični večer) mnogo in še v eč takih navad, ki jih ovršuje narod zdaj o novem letu (oziroma na ,staro leto). Po tem sodimo, da so stari (poganski) Slovani novo leto začenjali . . . o božiču, to j e : o zimskem volnenem leresv, ko po­ čiti j a dan zopet rasti. 3 ) Našim mislim pritrjuje to, da se nekateri narodni običaji božič,ni ponavljajo o novem letu (dočim so nekateri obti­ čali pri poprejšnjem novem le tu : božiču, dasi niso v nikaki zvezi s tčm krščanskim praznikom), in da zove večina naroda srbskega novo leto še zdaj ,,m ali Jiožic‘‘. Da so se pa nekateri izmed teh običajev pomikali od bo­ žiča do sv. 3. kraljev, zakrivil je n<5vi koledar Gregorijev (1582); vendar pri tem ni „železne“ doslednosti, — kako je ni v vsi prirodi — kar je bilo z drugimi besedami povedano uže lani. Prim. na str. 164 (7. r.) in 165 (2. r.) ') Isto velja tu d i o sta rih G erm anih . . . P rim . ,D. M yth.‘ II.4 C29 *) Glej ondi! Grimm p rim erja ,,leto“ st.-v.-n. besedi ,lenzo‘ = n .‘V.-n. ,le n z ‘ ; tako i H anuš 1 3 . K alend., p a po krivem ; k ajti stslov. je »liTO (lčto), a n e : sa to (leto = lento). — H. Ebel misli, da je staroslo­ venski besedi „16to“ v rodu tu d i kelt. „la th e “ ali „ la ith e “ Idies, dan,) rekši da i gršk. o>?a [hora] znači „Jah ro szeit'‘ in ,,Stunde.“ Glej A. K uhn u . A. S c h leic h er: „B eitrage zu r vergleich. S prachforschung itd .“ 1861. 180. Po Miki. „Etym . W rtb .“ je stsl. lito istega korena k a k o r litv. lit us (dež). — P rim ; zim a, sansk. kima ( = zim a in sneg); F ic k : „V ersn ch “ 1868, zend pa zim , zima : zim a in leto (Jahr). ondi in F ick II. 369. a ) P rim . v en d ar tu d i H ubadov spis v „L etop.“ 1878; str. 1. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 83 Tako so se n. pr. neke narodne navade in vere . . . pri Slo­ vencih in drugih Slovanih morda po tujem vplivu . . . s časom od b o ž ič a ali n o v e g a le ta preselile k sv. A n d r e j a (30. nov.), ali k sv. T o m a ž u (21. dec.), ali pa — sosebno pri čehoslo- vanih — k sv. F i l i p u in J a k o p u (1. M aja)1 ). Vrnimo se k n o v e m u l e t u ! Tudi mlado leto pravijo mu nekateri Beli Kranjci s Hrvati vred, ki pišejo po južnem narečju „ljetou ; Srbi: „mali Božič" (pa tudi „nova godina“ in „novo letott celo v Srbiji2 ); Rusi: ,,novy god“ ; Čehy: „nov^ rok“ ali „nov<š lčto“ (Jungm .); Poljaki: „nowyrok“; g.-serb. (luž.) „nove leto“ . . . St sl. (strus.) „roždi>stvi>ni>i di.m. hrista i boga našega1 1 in rus. „roždenie Hristovo“ = rojstvo Kristovo, izhaja oboje iz krščanske dobe. Slovenske vraže: Kdor zgodaj vstane na novega leta dan, ta bo zgodaj vstajal vse leto ; kdor pa vstane y pozno, vstajal bo pozno vse leto. (Ljubljana. Povedal J. BI. T.) Če dobiš pri kaki igri (n. pr. pri kartah), dobival boš vse leto. (Ondi isti). Če na novo leto luči v cerkvi mirno gorč, lepo in veli­ častno, — tedaj -bo leto dobro, mirno in rodovitno; če pa gore slabo, — slabo viharno bo tudi leto. (Koborid na Goriškem. Za­ pisal g. A. Gaberšček, učitelj.) Ako imaš na novo leto dolg, ne iznebiš se ga vse leto. — če si dobil pri kakoršni koli igri, dobival boš vse leto .3 ) — Če si na novega leta dan vesel, -- vesel boš vse leto. (Ondi, zapis, isti.) Kdor je na novo leto priden, oni bo priden vse leto; kdor pa zločest, ta bo zločest vse leto, — pravili so mi pokojna mati, ko sem bil še deček.4 ) Ako srečaš na novega leta . . . „babou, nesrečen boš vse leto. Koborid; isti.) — Ako pride na „mlado leto“ baba prva v ,hižo‘, znači hrvat- skim Slovencem, da se bodo v oni hiži dogajale vse leto nesreče. (Varaždin. M. Valj. „Glasn.“ 1859. I. str. 85.) [Tudi pri Poljakih tako. Deklice se boje, da se ne bi mogle vdati, ako bi na novo leto stara žena prišla prva k njim v hišo. Zato naprosijo uže poprej kakega bratranca ali znanca, naj pride o n za jutra rano v pohode. (Levov. Po ustn. por.) — Prim. ‘) 1. m aja je N em cem tako zvani „W alpurgistag,“ a prod tem d n e ­ vom glasovita noč ,,W alpurgisnacht.“ (W alpurgis ni tedaj = W a lb u rg a : 25. febr.) a) M iličevič. .Glasn. srpa.1 37. (1873); 132. V Vukovem „ rje č n .“ (1862) čitaš nam reč n a str. 343 p. b „Mnjui I>0!KHh“ m ali božič) še to opom bo: „H0 U < ‘ jl>e'l'0“ (novo Ijeto) ist in Serbien u n b ek an n t “ 8 ) Prim . č e šk o : K dor im a na novo leto novcev („penize“), bode jih im el vse leto. Cčm. 1853. 492. — Tudi m oravska. (Po ustn. por.) *) Tudi pri Čehih in M oravcih ,,Jak se kdo v ten dcn chovd, ta k bude se cliovati po cely ro k .“ (Ondi in po ustn. por.) C * 84 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Češko: Vstoupi-li na nov^ rok do staveni (v poslopje) ponejprv ditž, panna (devica) nebo mladenec, prinese štžstf (srečo); ješ to vštšf štžsti' prinese — Žid . . . baba ale neštestf. Ččm. 1853. 492. — [Tudi moravska. Po ustn. por.] Slovenska: Kdor na novo leto pade, umrje še tisto leto. (Rož. na Koroškem Zapis. K. P.) Prim. „Črtice“ 87. — Tudi pri Srbih-Lužičanih. (Neues Lausitz. Mngaz.“ 1843 III-IV . 332.) Poljakom v Bielsku velja ta vera za ,,smrtno (tiho) nedeljo Kedar vržejo namreč „sm rt“ (iz konopnine ali slame narejeno) v vodo ter odpojo navadno narodno pesmico, — potlej teko domov; M or pade na potu, umre še to leto. („Letop.“ 1878, 3.) Slovenska: Kdor pride na novo leto najhitreje odv božje službe (sv. maše) domov, tisti bode najhitrejši vse leto. (Žužem- perg, Kostel... Po ustn. por.) Katero dete je bilo tepeno na novo leto, tepeno bode vse leto — vsaki dan. (Pri Kostelu.) Srbska: „Na Vasi Ij e v dan (m ali božič ali novu go- dlnu) narod pazi vrh svega, da mu se što ovi dan ne bi nepo- voljnoga dogodilo u kuči ili izvan kuče, zato što misli, da ce mu sva ona godina nepovoljna biti.“ V . Vrčevič. „Srbadija“ 187G; str. 13. Kruha, soli (in še nekakih stvari) dajo kranjski Slovenci v Čolnarjih pri Kostelu na staro (?) ali pa na novo (?) leto ‘) živini po stari navadi — brez znanega uzroka. — Hrvatski Slovenci (sosedje jim onkraj Kolpe) okoli Skrada dajo ,blagu1 na novega leta dan vjutro po košček ,župnika1 (božičnika), zato da bode vse leto zdravo. (Po ustn. por.) Pri Jugoslovanih na Laškem (v ,južni Italiji ) je ta navada: Kakor smejo tri dni po božiču moški — stari in mladi — vsako [kmetsko] žensko, katero srečajo, udariti z dlanjo po hrbtu, go­ voreč: „danes so niladenci",*) isto tako vračajo na mrvo leto ž e n ­ s k & moškim, ki tudi radi trpe take bolečine. — Je li to . . . golo (žensko) povračilo za (moško) posojilo, ali je temu ,novolet­ nemu tepežkanju“ morebiti kakšna narodna vera uzrok, — tega ne jemlje v misel J. Baudouin de Courtenay. [Ako se ,udarci1 smejo primerjati ,poljubcem‘ ] spominja nas ta navada nekoliko neke ruske šege. O veliki noči smeš namreč poljubiti vsakega človeka, če rečeš pri tem : „Hristos voskres (Kristus je od smrti vstal). Prim. „SIova,nsky sborn.“ 1884, str. 20. Med istimi Jugoslovani bil je nekdaj še ta običaj: Na novo leto o poldne hodile so ženske k studencu po vodo. Na- polnivši vedra z vodo ter postavivši si jih mahom na glavo, šle ‘) Moj svedok ni znal teg a dne izvestno. 4 ) ,,Innocenti“ = nedolžni [otroci], v Istri tu d i „d an svetih m ladenac" = tepežni dan (pam etva, šapavica . . .) J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazno vere. 85 so popevajoč in plešoč na trato v vas (Dorfplatz). — Pred njimi korakal je možak brenkaje na ,kitaro1 ali pa na tamborico (,man­ dolino1 ), a poleg njega ženska žvenkljaje z bobničkoma (tambu- relli“). — Ko so prišle ženske v vas, vstopili so se moški okoli njih v kolobar, a ženske so začele sredi njega plesati, držeč vedra zmerom na glavah in polivaje moškim obraz z vodo, za- jemano iz vedra z mednim (bakrenim) korcem do zadnje kaplje. (Gl. ondi.) Podoben je ta običaj nekoliko znanemu poljskemu „dyngusu“ ali „šmigusu . . ki se overšava na v e li k o n o č n i p o n e d e lj e k , ter kanimo zato na drobno govoriti o njem v predelu o ,,veliki noči". V razjasnilo bodi pa povedano uže zdaj, da se nekateri Slovani o n o v e m le tu ali o kaki drugi dobi (ki nameščuje morda p o- prejšnje n d r o d n o ali pa p r i r o d n o n o v o leto ), polivajo z vodo, ali se pa celo o b o ž ič u t. j. o poprejšnjem n o v e m le tu tudi kopljejo v njej pod milim nebom (prim. „Letop.“ 1885. 104; 7. r.); — to jim je ostalo od starodavne vere indoevropske. Očiščevali so se namreč nekdaj pogani sesam o vodo ,malih* in ,velikih* grehov. Stari Indijanci opravljali so ta posel t. j. očiščevali se iz prvine samo „malih grehov “ v posvečenih tekočih vodah (rekah) ali pa tudi v stoječih vodah (ribnikih) pod milim nebom, obra- čaje se z obličjem proti solncu. (Chr. Kuffner. Spazierg. in Laby- rinth d. Gesch." Wien, 1824. I. 48.) Raztegnila se je pa čiste vode moč s časom — na v s e grehe. V Birmi (na skrajnem polotoku indijanskem) polivajo se in brizgajo poganski prebivalci, moški in ženske, o svojem novem letu (aprila meseca) še dandanes zjutraj zarana iz hiš in po cestah iz lončičkov in brizgelj — štiri dni zapored z vodo, kateri se pa dodaje zdaj tudi kake dišave, kakor i po nekaterih deželah v južni Ameriki). Da se godi to res zarad očiščevanja ,starih grehov*, vidi se po tem, ker prinašajo rečeni pogani na novo leto tudi svojim duhovnikom vode v vrčih ter jih prosijo, „da bi jim odpustili v s e grehe, v starem letu storjene**, — da bi mogli tedaj prosi- telji novo leto začeti — povse ,očiščeni* t. j. brez greha. („Buch f. Alle“, Stuttg. 1882, str. 15.) ,Kolobar* okoli kropečih žensk značil je Jugoslovanom na Laškem o novoletni dobi morebiti mlado ali pomlajeno s o l n c e. Skazovali so namreč stari Slovani solncu največjo čast iz početka o b o ž ič u (prvotnem novem letu) in o k r e s u , njihovih največjih narodnih svetkih. Prim. B Letop.“ 1885. 156. 86 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Poljske dekline (kmetske) vtikajo si nekod na novega leta dan za pečo na glavi vejic cvetoče višnje („galažki rozkwit- 16j wišniny“). Tako napravljene hodijo v cerkev k dopoldnevni službi božji. V ta namen devajo namreč vejice uže poprej v steklenico z vodo napolnjeno. Kateri se vejice do novega leta razcveto , o tisti mislijo tovarišice, da je še devica. — Kielce. O. Kolb. „Lud“ XVIII. (1885). 1. del; 43. Češko dekline devajo višnjevih ali pa črešnjevih vejic uže na sv. Barbare dan (4. dec.) v kako posodo vode na gorak kraj, da se po marljivem prilivanju razcveto na sv. večer o polnoči. Ta­ kih vejic zatikajo si za nedrec, da bi privabile ž njih čudo- tvorno močjo k sebi mladeniča, katerega ljubijo skrivaj. (Han. #B. kal.“ 227.) Tudi med Nemci — celo na Dunaju med priprostimi ljudmi — nahaja se ta v raža, da vtikajo dekliči i. dr. take vejice ali šibice, odrezane o sv. Barbari, (ali pa uže o sv. Andreju: 30. nov.) z dolenjim koncem v vodo ter jih devajo v hiši na gorak kraj (blizu peči ali v kuhinjo itd.), da jim poženo ali se razcvet.6 do sv. večera; samo da si razkladajo ta prirodni pojav povsod dru­ gače. Prim. tudi W. I. 53 (82) in Reinsb.-Diiringsf. 527. Po dolenji in gorenji Avstriji bavijo se s takim vedeževa­ njem tudi zakonski ljudje, ki jim napoveduje ta nenavadni prizor o božični dobi — „srečo pri hiši“ (za prihodnje leto). Znana je ta vraža tudi Nemcem po Ogrskem: okoli Šoprona (Oedenburg) itd. (Po ustn. por.) Ruskim „devicam“ prerokuje vdajo (možitev) petelin ma­ hom po polnoči med starim in novim letom. Uže na staro leto zbira se po stari narodni navadi vsa družina ruskega kmeta na vesel praznik. Domače nevdane hčere povabijo tudi več prijateljic, čim odbije pol noči ter se začenja novo leto, vstopijo se vse deklice v kolobar, postavijo na sredo domačega petelina ter sučejo v jedno mer v okrog, dokler se na pol ne omami. Tedaj dene vsaka deklica pred-se na tla kupec drobtin, zrnja, sesčkanega mesa itd. S katerega kupca začne petelin zobati najprej, ona deklica se vda ,gotovo1 še tisto leto. („Buch f. Alle.“ Stuttg. 1881 ; str. 583.) Drugačen način takega vedeževanja (s kuro ali pa petelinom) i. dr. priobčuje nam prof. I. S n e g i re v v „Sborniku običajev rusk. naroda" Prim. „Slovansk^ Sborn“. 1885; str. 50.*) ‘) Po onih besedah sodimo, da obavljajo Rusi tako vedožovanje (z narodnim i igram i vred) vseh 12 svojih „ sveti h večerov" ali „svetkov.“ P rim . tudi pri S aharovu II. 2 — 3. — V endar utegne im eti prvi ,,sv. večer'1 t,bo­ žični), ozirom a večer ali noč pred „novim letom “ .... k o lik o r toliko p re d ­ nosti pred drugim i. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazno vere. 87 Žitno zrnje, ki ga po vsem ruskem cesarstvu na novo leto zarana dečki („malbčiki-posypalt>ščiki“ (gl. str. 80 ; op. 2) trosijo po izbah iz mešička ali pa rokavice, — pobirajo domači skrbno po tleh, hranijo do pomladi ter mešajo pri setvi tako zvane jarine (Sommerfrucht) z drugim semenom. Kedar pobero raztrošeno zrnje, ugibljejo po vsake vrste m nožini, katero žito bode bolje ali slabje rodilo bodoče leto. Včasih dajo tega zrnja kuram , in po njih zobanju („kli;vuu) prerokujejo, kako bodo rodile „njive“ (polja). Prim. Afan. III. 746. Ko jemlje ruska gospodinja na novo leto kašo“ (nalašč ku­ hano) iz peči, gleda, je li lonec („goršok“) poln, in je li se kaša skuhala lepo. Ako je bela ali če skipi1 ), to znači glad in vsako- tere nadloge; ako je pa rdeča („krasnaja“) ter navrela loncu ravno do roba, znači obilje in srečo. (Saharov II. 2—3; pri Afan. III. 747.) Pri Bolgarih hodijo na novo leto zjutraj rano od hiše do hiše z nešpljevirni3 ) mladikami in tepežkajo ž njimi gospo­ darja, želeč mu veselega novega leta, lepih (rdečih) jabolk na v rtu , obilo grozdja v vinogradu itd. — Afanasjev tolmači to II. 391 tako: „da pošlet tebe bog - gromovnik3 ) v grjaduščem godu1 ) vsjako(j)e plodorodie i dovoljstvo.“ Pri tem se oslanja Afan. na (rusko) obredno pesem (I. 283—4), ki veli, da hodi na novo leto sam Ilija gromoviti, potresa vejevje ter dela rodovitnost (potrja- saet pleteju i tvorit urožaj“). — — Pri macedonskih Bolgarih dregajo dečki, s protjem, sabo prinesenim v peč — v ogenj, govoreč: „Surava božo“ (novo leto = božanstvo), „daj toliko piščancev, dece in jagnjet [ kolikor isker]. „Moskovsk. Gazeta“ 1866. ,stat.‘ Karavelova; pri Afan. II. 391. Rusini posipavajo se nekod še na svojega novega leta dan se žitom (Getreide), govoreč: „Sij sja (sej se), „Rody sjfi (rodi) ,,žyto i pšenica (rž in pšenica), „H oroh i sočyvica (g rah in ,leča‘) itd. (Wasylkowce v vzhodni Galiciji pri Husiat,ynu, 2 uri od ruske meje. Po ust. por.) Nekod dodajejo Še te besede: „Za pjecom . . . m ali d ity “ , t. j. za pečjo naj se rode [„naj rodjat sja “J mala deca. (Prim. Sžujski ,Polen u. Ruthenen1 . 36.) ‘) „E sli kaša budet bSlaja ili vyl6zet iz g o ršk a,“ to predvčščajet go- lod i vsjakija bedy. . .“ ") N ešplja (r. „kizilj,“ m espiius, Mispel). s) Iz p rv a P e r u n, a zdaj sv 11 i j a (Elij a.) 4) To je : v bodočem letu (ki se up rav začen ja); prim stsl. ;,gre- d a š ti'1 ( = nsl. gredoč): veniens ali futurus. M iki lex. 148 p. b. rflACTH (gresti, greda.: grem .). 88 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Tako posipavanje se žitom znači tedaj rodovitnost: naj rodi žito, ter se zaraja (plodi) človeški rod! Serbi-Lužičani pravijo: „Ako gredo ,mladi dečaki1 in de­ kleta ono noč pred novim letom na kako razpotje ter se razidejo od tam na več strani, lahko jim je zvedeti, s kom se bode kdo izmed njih poročal. Dečak in dekle, katera se namreč srečata po­ nevedoma, bodeta potlej mož pa žena. (Veckenst. 438.) Drugi način njihov podoben je nekoliko ruskemu „s p e ­ telinom", ki ga pa nameščuje . . . racman. Temu zavežejo deklice ob istem času oči, postavijo ga na sredo izbe ter plešejo okoli njega, dokler se zavrtevši nekoliko krat — ne ustavijo. Ona deklica, kateri se po tem približa ta „slepa m iš“ t. j. rac­ man, vda se pred letom. (Ondi.) Na Laškem (Talijanskem) vstajajo nekod na novo leto žen­ ske t. j. žene in deklice laške uže pred solncem ter hite, dokler solnce vzhaja, z vrči na glavah po „nove vode“ k domačemu studencu (ki ga nališpajo mladeniči uže na starega leta, večer ter zakurijo pri njem po več kresov, „miichtige Feuer“). Za to vodo morajo pa ženske mladenčem podariti kaj m alega: peke, jabolk, orehov itd. — Sveta je bila voda studenčnica uže „starim “ ; malo da ni predrzni Nero skupil, ker je bil drznil kopati se ne­ kdaj v studencu ali izvirku. (VVoldemar K aden: „Skizzen u. Kul- turbilder aus Italien. Jena. 1^82.)'N ekod nosijo siromaki „nove vode“ bogatinom v hišo; tedaj se pripisuje na Laškem novoletni vodi, o solnčnem izhodu zajeti, posebna moč. Novogrška. Kedar se vrnejo ljudje na novo leto1 ) od rane službe božje, pečejo gospodinje povitico („pitou) ter zapečejo v njo kakšen novec. Kedar se prinese na mizo pečena, obrne go­ spodar podstavljeno ji ploščo trikrat okoli; potlej razreže pito na kose. Kdor najde pri obedu novec v svojem kosu, 6ni bode srečen to leto. (Macedonija, Kandija. Po ustn. por.) Glede na našo trditev o ropotanju in trkanju na vrata o velikih ali imenitnih praznikih (na str. 71.), vredno je vedeti i to, da trkajo po istih ustnih poročilih še dandanes novogrški dečki (koledniki) na novo leto — hodeč uže vjutro rano od hiše do hiše — s palicami na vrata, pojoč nekako koledniško pesem o sv. Vasilju2 ). Mnogo bolj nego pri Slovencih č a s tita j O ali ,,v o s č ijo “ si pri drugih narodih o n o r e m , le t u ne samo gosp6da, ampak ') T udi Novogrki pravijo, k ak o r njihovi verski sledniki Rusi, svojem u novem u letu po dom ače: „sv. Vasilij1 1 (Sft05 Bm t iV is Cit. novogrški : agios Vasilis; po knjigi p a Bx3!asio; izr. Vasileios; k ajti ngrški B ((3) je k a k o r ci­ rilski B == V). *) Začenja se s tem i b esed am i: St c o u (čit. Vasili, opu 6rheze), to je: V. od kod[ar] p rih ajaš itd. J. N avratil: Slovenske narodne vraSe in prazne vere 89 tudi priprosti ljudje t. j. človek želi človeku sreče, in to ne le na tihem, nego i „na besede* (ali pa ,pismeno1 ). Ta navada izhaja iz one dobe, ko je mislil priprost človek (pogan), da se to , česar kdo Sipo zaželi — zlasti o kakem po­ sebnem času, n. pr. kedar ne odpira nebo — zgodi tudi res­ nično. Glede na omenjene in druge pripovedke, mora so pa želja vselej tudi izreči t. j. povedati ,n a besede1; kajti živo izrečeni besedi ali želji — bodi si dobri ali pa zli — pri­ pisovala se je nekdaj ter se pripisuje še o sedobi ,posebna moč‘. (Na drobno o tem o svojem času na svojem mestu.) Vredno je spomina, da se je ta ,lepa šega1 ohranila bolj med gospodo in meščani nego med priprostimi ljudmi ali kmeti, dočim se drži praznoverje sploh bolj kmeta nego gospoda. Ven­ dar se živo ovršava še med priprostimi Numoi (celo med njihovo družino) na Češkem. Gl. Reinsb.-Diiringsf. 3—4. Pojemlje pa v novi dobi povsod med ,veliko gospodo1 in mladim zarodom.'). Navzeli so se menda te ,priljubljene navade1 Slovani z Ger­ mani vred od starih Rimljanov, ki so — kakor v Rimu, tako brez dvojbe i po vseh podvrženih si deželah — v spomin nek­ danje „zlate (presrečne) dobe“ Saturnove praznovali prevesela svoja „Saturnalia“ — iz prva po 1 dan (17. dec.), potlej po 3, naposled pa celo po 7 dni (o I 17. do neuštet. 24. dec.), tedaj do našega badnika. Prvi dan (oziroma prve dni) gostili in daro­ vali so Rimljani svoje sužnike; zadnje dni pošiljali so si pa raz­ ličnih daril2 ) vzajemno, ter se pozdravljali z besedami: „I-o Saturnalia! bona Saturnalia!“ Primerjaj tem besedam naš novoletni pozdrav: „veselo (srečno) novo leto!“ — Kakor je namreč več drugih starih običajev od božične dobe t. j. od prvotnega novega leta po­ tegnilo za sedanjim novim letom, — tako i ta. Poljaki pra­ vijo zdaj vsakemu novoletnemu darilu naravnost: „kol§da“ t. j. tako, kakor boSiHno-novoletni pesmi. V staroslovenščini (oziroma v stari ruščini) ni rabila ta beseda še za pomen kakega darila. C e h o m znači „koleda“ božični ali pa novoletni dar, a zlasti dar kolednikom (Jungm.). Darila, se dajo zdaj tudi o novem letu zopet bolj po mestih nego po ,kmetih1 . Na Francoskem darujejo se odrasli, zlasli gospoda še o božiču (na badnik), po navadi pa stopram o ') Glede Poljakov 6itaj O. Kolb. ,,L ud.“ IX. cz. 1 str 116. a) „S igillaria“ (podobice voščene, lončene i. dr) . Po M arcijalovih b e­ sedah darovali so se pa R im ljani o t e j priliki tudi z voščenimi svečicam i." — R azlaga se to tako, d a so se veseli spom injali prerojene Inči t. j. no v o ­ rojenega solnca, k ak o r d rag i Indoevropci o zim skem solnčnem kresu, priži­ gajo luči, [ozirom a paleč božične panje.] Prim . L. Preller: „Rom. M ythol. II*. 17. Niso li s tem i „voščenim i svečicam i" v k aki zvezi 6ne „voščene ki- tice“ , ki so jih slovenski koledniki po Kranjskem obešali nekdaj n a svojo zastav o ? Gl. n a str. 74; r. 6. 90 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. novem letu. — Nemci se darujejo še dan današnji „o božiču1 1 (na sveti večer); otrokom in celo odraslim pa pravijo zdaj, da jim je prinesel to Božic („Christkindla). — Tudi F r. E 11- guth misli, da je to pokristjanjena „Saturnovska šega“. („D. Illustr. Ztg.“ 1 8 8 5 -8 6 , str. 374.) Naši šegi, da se deva o božiču na mizo „božičnik“ z dru­ gimi božičnimi kruhi vred, pripada pa po naših mislili bolj ta razlaga: Predno so bili še prišli „3 kralji" iz jutrove dežele novorojenega kralja (Krista) v Betlehem darovat se zlatom, kadi­ lom in miro, darovali so Ju d je, Grki in Rimljani vsako dete po porodu. — „Božičnik“ (a na njem več domačih živalic, teste­ nih namesto živih) itd. darujemo tedaj ponevedoma ,Božiču1 t. j novorojenemu sinu božjemu. To, da devajo nekod ob isti priliki na mizo tudi različnega ali vsaj najboljega žita t. j. pše­ nice, in da postavljajo nekod vsaj po jeden ,žiten snop' v kot, ter se vtika celo jarem pod mizo, — to utegne biti pa vendar v nekaki zvezi s prvotno staro-italsko vero, da je bil Saturn zlasti ,bog setvam1 oziroma „vsemu ratarstvu ali poljedelstvu.Ul). Tudi Novogrki si častitajo, ter se darujejo o novem letu. Cim odbije na staro leto ura polnoči, ugasč v sobi luč (vse luči) v znak, da je minilo staro leto; potem jih pa zopet prižgo v znak, da se začenja novo leto, ter si žele vzajemno sreče, zdravja itd. — povse tako, kakor se to godi n. pr. v večjih društvih na Dunaju. Drugi dan vjutro prihajajo pa v hišo častitat rodbeniki in prijatelji, ki prinašajo sabo tudi daril. (Kandija. Po ustn. poročilu.) Pri Rusih vrši se očitno cerkveno castitanje ne samo cesarju in njegovi rodini, nego i vsemu ruskemu narodu: „mnogaja leta“ (tako vsaj v Moskvi) p r v o n e d e ljo v e lik e g a p o s t a („Le- top.“ 1877. II. d. 148— 149.) po naših mislih zato, ker se je za­ čenjalo Rusom nekdaj n o v o le to početkom m a r c a m eseca, a ta nedelja biva često prve dni marca meseca po starem računu. Med štaj. S loven ci darujejo pa o novem letu dekline vodi kakov penez a li pa rdeče jabolko pred solncem, zato da bi dala ,vodal vsaki moža. Prim. „črtic3a 88; nekod pa le oni „dekli“, katera za rana prej pride ter vrže v studenec jabolko, v katero je vtaknen rožmarin. Ondi 87. Po različnih znamenjih prerokuje se vreme za n o v o le to . Največ takih ,praznih ver1 nahajamo v češkem kraljestvu. Č e h i pravijo: „Je-li na nov^ rok hezky (lepo), jsou pak pekne žn6“ (lepa žetev), ččm. 1855; str. 182. — „Na novy rok obzvlašte napinaji pozornost, protože povetrnost (vreme) to ho dne ukazuje na s r p e n (avgust); jestli jen tolik slunce zasviti, co by ') S atu rn u s (tudi „ S a etu rn u s“) izvaja se ,a satu* ali ,a sa tio aib u s.' P v ol- ler: Rom . Myth. 409*; „a satu sive satione frugum ." Dr. K. E. Goorges. J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 91 vozka (voznik) bičem mrsknul (udaril), jest již dobre, srpen bude totiž (namreč) jasn^ a žne pohodlnč (žetev ugodna) .... Ondi str. 185. Znani „Fest-Kalend. aus Bohm.“ 1 . 1864. priobčuje na 8. str. praznoversko prerokovanje, kako vi bodo letni časi, in kaj bode rodilo ali pa ne, ako je n o r o le to v nedeljo, — v ponedeljek, — v torek, — v sredo, — v četrtek, — v petek — ali pa v so­ boto. Vendar ondi ni povedano izrecno, so li vse te ,prazne vere' češke a li nemške a li pa občne. S češko, malo poprej navedeno, strinja se nekoliko tudi ta, (menda) nem ška: „Morgenr<">the am Neujahrstage stellt Krieg in Aussicht, Sonnenschein aber lilsst einen schonen August, viel Fische und eine ergiebige Ernte hoffen. (Ondi.) Beli Kranjci načenjajo nekod na novo leto ,novoletnico‘ t. j. hleb belega kruha, ki je bil na mizi poleg ,božičnika‘ uže na badnik, a namenjen za novo leto. Tako je bivalo za mojih mladih let vsaj v Rosavnicah (blizu Metlike), pa tudi v domači hiši, zato ker mi je bila mati Rosavničanka. Kuroški Slovenci (v Rožu) snejo na novo leto »drugi hleb“ kruha izmed treh hlebov, ki jih postavijo tudi uže na sv. večer na mizo. Prinesejo namreč na sv. večer tri hlebe kruha na mizo in zraven še enega iz slabše moke. Prve t r i postavijo v ,trikot*; sred pa ,sv. m artro' (križ) in eno ,kandelo‘ (svečo). To blagoslovi po noči Bog. Prvi hleb se sne na sv. dan, drugi na novo leto, — tretji pa na ,pernahti‘ (sv. 3 kralje). Slabšega k ru h a, ki je ležal ,zvunaj trikota1 , pa dobi na sv. dan vsako živinče košček. Tako zvani ,mižnjak‘, ržen k ru h , o božiču samo za božič pečen in s , kočami nabulan1 (mit Klotzen gefiillt1 ), je pa spomin na 6no kamenje, s katerim so sv. Štefana kamenali. če sne kdo na božični dan s e d e m ,mižnjakov,‘ postane tako močen, „da lahko konja obrne“. (Zapisal K. Pečnik.) Gledč štaj. Slovencev in nji­ hovega „8talnikatt (^močnega kruhau ali „pomožnjeka“) prim. v predelu B o sv. 3 kraljih". Nemci (po dolenji Avstriji, sosebno Dunajčani) pravijo: „Na novo leto jej človek svinjski rilec, — pa bode imel srečo vse leto.u Ta uzrok pa ni znan več vsem , nego samo pojedinim ; mnogi delajo tako samo . . . po stari navadi. (Priobčil star Dunajčan 1 . 1884.) Prvotni uzrok strinja se pa vendar s tirolskim glede vživanje „svinjske glave“ . . . o božiču. Gl. na str. 63. Da bodo častiti čitatelji sodili lahko sami, zakaj novoletni običaji z narodnimi verami (vražami) vred prehajajo od dobe do dobe, podajemo jim tu po Grotefendu in drugih virih pregled, o ‘) Švabi pravijo tak em u k ru h u „H utzelbrot“ (W. II. 64. = k r h lja k ; k ajti „H utzel“ = k r h e lj; „h u tzeln “ = rezljati, rezati na krh lje. Gl. Cig.- Vodn. p. b. „H uzel“ in „hu zeln “. 92 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. kako različnih dobah se je (uradno) leto začčnjalo pri evropski h narodih še v srednjem veku, in to : I. januarja meseca po rimskem Julijevem (Cezarjevem) ko­ ledarju (uvedenem 46 let pred Kr. r.). Pa uže zgodaj začela se je zlasti krščanska duhovščina braniti tega letnega začetka zbog razuzdanih veselic Saturnovskili („Saturnalia“), ki so jih, pomno­ žene z Bakovskimi veselicami1 ), s časom ovršavali s pogani vred tudi kristijani 1. januarja . . . po imenu: koleda („Kalendae“) ; kajti razuzdane veselice poganske, popisane til v predelu o „ko- ledi“ (str. 68.—69 ) podobne so poznejšim t. j. pomnoženim „Sa- turnalijam “ tako, kakor jajce jajcu. Da bi se zatrle poganske „Saturnalije“, solnčnega boga roj- stveni dan, zapovedal je rimski papež Julijan stoprav malo pred smrtjo (f 352), da se ima ta slavnost namestiti s praznikom rojstva Kristovega, rekši ,solnca krščanskega1 , 25 dec. meseca. Leta 354 nahaja se ta dan (božič) p r v i č v zapisku krščanskih praznikov. V cerkvenih stvareh in v javnih pismih izpodrinila sta Ju- lijevo novo leto potlej res božič (25. dec.) in Marije oznanjenje (,ognjenica‘ : 25. marca); stoprav v prvi polovici 16. veka ob­ veljalo je zopet sedanje novo leto. — Najdalje t. j še v prvi polovici 16. veka držali so se božiča kot prvotnega letnega po- četka Nemci po onih krajih, po katerih so nekdaj prebivali S 1 oi vani: na Braniborskem (Brandenburg), v Šleziji in v Vratislav- (Breslau). Tudi Čehi počenjali so svoje leto — vsaj v srednjem veku vsakako okoli I. 1376 — o božiču . Prim. Hanuš. „B. kal.“ 6. I. marca meseca začenjali so stari Rimljani leto še pred Cezarjevo dobo. Ta letni začetek, ki je bil v navadi pri sta­ rih Frankih (Du Cange 1845. IV. 963), vzprejeli so tudi kristijani uže v petem veku. Še v osmem veku držali so se ga Fran­ cozi, potlej pa začenjali leto I, aprila*), dokler jim ni prepovedal (1. 1564) Karol IX. Tudi v starših letopisih ruskih nahaja se začetek marca meseca kot letni početek; stoprav kesneje (v 14. veku) zače­ njali so Rusi leta šteti od I. septembra ter jih šteli tako3 ) do- ') L. P re lle r: ,,R 6m “ Mytliol.“ 1. izd. str. 415. 8 ) Posnem aje m enda stare Grke, ki so pom ladni prazn ik ali ,pri- rodno novo leto' t. j. velike m eščansko „Dionizijo“ ( = B acchanalia,“ kajti D ionysos = Bncchus) ovršav&li po našem raču n u početkom aprila meseca. (J. M inckovitz „ lllu str. Taschenw ortb der M ythol. aller V olker.“ Leipz. 1878. 89.) P rim . tu d i L. P re lle r: ,.Griech. M ythol. I. 419* ali 529'* s tem , da je grški (at.) m esec (clafebolidn) obsegal drugo polovico m arca in prvo ap rila m eseca. K. Š c h e n k l: „G riech.-d. W iirtb.“ “) R ačunajoč z N ovogrki vred leta „od stv arjen ja sveta“ . (A dauctus V o ig t: „Gel. Gsft. in B ohm “ 1777. 3. Bd. 99.) J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 93 kler ni bil uveden Julijev koledar, zdaj „stari koledar1 1 imenovan. (H. Grotefend 1872. 26.) Moti se tedaj Reinsb.-Diiringsf. („Fest-Kalend.“ 18G4 na „VH.“ str.), misleč, da so Rusi iz prvine („urspriinglich“) za­ čenjali svoje leto septembra meseca, a ž njimi vred morda i Čehi. Začenjalo se je leto Nemcem v srednjem veku tudi o r e ­ l i k t n o č i, — dasi je ta svetek premičen. Pa tudi židovsko (judovsko) novo leto je po našem računu premično: kajti zdaj je koncem (včasih tudi v prvi polovici) sep­ tembra, zdaj početkom t. j. prve dni oktobra meseca. Bodi o tej priliki povedano še to, da je papeža Gregorija XIII. popravljeni koledar, zato ^Gregorijev1 1 ali „novi koledar" zv an , po katerem se ovršava novo leto tudi I. januarja, pa osedobi uže 12 dni poprej nego po „starem “ (Julijevem) kole­ darju,* — obveljal po talijanskih, španskih in drugih katol. deže­ lah še istega leta (1582), ko je bil razglašen, — na češkem pa stoprav 1 . 1584. („Festkal.“ 18G4; str. XIV.1 ) Staroverci: Bolgari, R usi, Malorusi (tudi „uniati“ ali zjedinjenci: „Rusini“), Srbi (tudi zjedinjenci), Grki, Romunci . . . imajo tedaj novo leto po našem računu ali koledarju stoprav 13. januarja, a božič praznujejo stoprav o naših 8V. 3 kraljih. Sv. 3 kralji. Da se o sv. treh kraljih (6. januarja) praznuje 1. spomin, kako se je zvezda prikazala 3 ,modrim1 . . .; 2. pa tudi k r- š če vanj e Gospodovo, — kažejo nam različna slovanska imena temu svetku: stsl: bogojavljenije, bolg. in rus. bogojavlenie Go- spodne (rus. tudi ,kreščenje‘ : theophania), srb. „bogojavljenije“ ( = epiphania domini); hrv. „sveta tri kralja1 1 (vodokršče); č. „den sviček“ ali „sv. tri kralftv“ ; p. „Trzej-krole; kor.-slovenski (v Rožu sploh): „pernahti“ (K. Pečnik); tako: „pernahti1 1 tudi rezi­ janski (Baud. de C ourt.: „Rezi.j. Katihiz. 1875. 39 a). Jako imeniten je ta dan tudi v bajeslovju. Ker so pa — kar uže vemo — stari Sloveni oziroma Slovani dan računali od večera do večera, zato nam treba uvaževati tudi ,navečerje‘ ali večer pred tem dnevom z nočjo vred, ki je znamenita tudi zato, ker se to noč pri mnogih Slovanih končuje sloveča (dva- ‘) V 18. vek u vzp rejeli bo ta (G regorijev) k oled ar celo protestanti. J) V srednjem vekn zval se je p ri N em cih sv. tre h k raljev p razn ik ,,g i-p erah ta n a h t“ t. j. svetla noč (leuchtende N acht) ali pa „ p erh tn ac h t‘‘ (iz toga slov. „p ern a h ti“ ], tu d i „b erh tac“ , „p erh tac“ ali „ p erch ten tag “ (u p ra v : Beril ti n dan, po nekdanji boginji P erti), k ak o r ga zovejo nekod po B a­ varskem in A vstrijskem še dandanos. „O esterr. Tom1 . Zt,g.“ 1886 ; str. 58.) Prim . tu d i G rim ., (W. II. 67) L ex cr: „M hd. W tb.“ 94 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne Vere. najstdnevna) koleda, a pri Germanih tako zvane „ dvanajstere noči“ (==rus. „sveti večeri"). Prim. „Letop.“ 1885, str. 150— 155. čas od božiča do sv. 3 kraljev posvečuje se pri [nekaterih] Slovencih rtako, da ne vprezajo te dni nikakor svoje živine. (Fr. Hub. pri Šum. 68). To velja tudi o Bolgarih v južni Ogrski. (G. Czirbus 1884. 374). Kakor na božični in starega leta večer, tako kade mnogi kranjski Slovenci Z navadnim kadilom 1 ) in krope (z blago­ slovljeno vodo) tudi xvečer pred sv. 3 kralji — isto tako „po stari (pobožni) navadi“ brez znanega jim zdaj uzroka Išči ga na str. 81; (5. r.); prim. tudi 1885. 171 3. op. in 176. Po mnogih krajih, zlasti po vaseh (pa tudi po manjših mestih) opravlja to opravilo po navadi gospodar sam s kakim pomočnikom, ki mu pomaga ,kaditi1 . Nekod se je pa opustilo kropljenje uže povse — vsaj v pojedinih hišah, in samo še kade. Tudi pri Čehih opravlja gospodar sam stare posvečene obrede („posvatn6 obrady“). Nekdaj so Cehi to noč svetili sv. 3. kra­ ljem ; od tod jim ime: „den svfček“ = „sv. tff kraluv“. Taka navada bila je do 1 . 1543. tudi na Pomoranskem, in to na otoku Uznojmu (Usedom), kder so živeli nekdaj Slovani. Zbog praznoverja, ki ga je prouzrokoval ta stari običaj v praznih „bučah“, zatrl ga je vojvoda Filipsen. (H anuš: „B. kal.“ 64 — 65.) V severni Belgiji prižigajo še dandanes zvečer pred sv. 3 kralji pred hišnimi vrati po tri luči, zato da ne bi mogli v stanišče zli duhi, in da bi ga branili sv. 3 kralji. (Reinsb.-Diiringesf. 17.) Po vseh slovenskih krajih — četudi ne več v vsaki hiši, je še stara pobožna navada, da pišejo2 ) uže zvečer pred sv. 3 kralji na notranjo stran ,hišnih vrat* njihova imena (samo s počet- nicami) in letnico s križi navm es; n. pr. :18 + G. -f M. + B, + 86.3 ) Ta napis ostaja pri Slovencih (kakor pri Čehih in Poljakih) po navadi do drugega leta.4 ) (Prim. tudi „Črtice“ 73.) 'i N ekateri samo n a božiini večer, in to sirom ašni ljudje s posveče­ n im i „m ačicam i“ in 6nim i (suhim i) cvetlicam i ali „rožam i‘, ki so jih nosili n a Telovo poprejšnjega leta za sv. rešnjim Telesom , m isleč, da so zato posve­ čene. (Poljanska dolina pri Loki. Po ustn. por.) N ekod devajo n a ogenj n a ­ m esto k ad ila ali s kadilom vred tu d i krušnih drobtin. (P ri K ranju. Po u stn . por.) Prim . 1886. 1 7 6 -1 7 8 . ,) P o K ranjskem . . . z navadno t. j. neposvečeno kredo *) Koroški Slovenci v Rožu pa v narečju tak o in po tej v rsti: -J- M. + B. + H. + t. j. „M olahar, B ovtežar, H ašpar“. (Zapisal K. P ečn ik .) *) Za m ojih m ladih nog hodil je v M etliki še stari učitelj pisat tako n a v ra ta ; po njegovi sm rti opravljal je pa to v vsaki hiši gospodar sam , ali k d o r je znal pisati pri hiši. — V novi dobi piše 3 kralje Cer­ kvenik M etliški, in to od Št. Jan ža po km etih (po vseh hišah), dan pred 3 k ra lji p a po vseh M etliških hišah od ju tra , a dalje popoldne ^Zapis. b ra t Anton). J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vero. 96 Dasi ne misli zdaj pri nas živa duša na kako vražo (na kako bajilo hiši na obrambo) pri tem, pa so mislili brez dvojbe naši predniki; kaj ti slovanski, (zdaj uže jako ponemčeni) Kašubi na Pomoranskem (Pommern) in ruski kmetje pravijo izrecno, da pišejo križe na v s a vrata in vratiča zato, da jim ne pridejo v hišo zli dulii, izgnani tega dne iz posvečenih vod. „B. Kal." 6G. (Znano je, da posvečujejo ali blagoslavljajo Rusi in vsi pravo­ slavni G . (18.) januarja vodo praznično po rekah, potokih in je­ zerih; ako je zamrznena, prebijo led.1 ) Tako in ob isti dobi kakor Slovenci pišejo „sv. 3 kralje" (s križi navmes in z letnico poleg .. . a li pa spodaj) po na­ vadi na znotranjo stran hišnih vrat tudi Čehi, Moravci in Slovaki, — pa vsi s pošveieno kredo (Mlada Boleslava, Ronov, Supi liora, Polička itd. itd. na češkem ; Velehrad, Trebič itd. na Moravskem); a Slovaki (kotlarji Trenčinski) opravljajo ta po­ božni posel sem pa tam celo po češkem kraljestvu, popevajoč „trikraljevsko“ od hiše do hiše, (da dobe kaj na dar). Sicer si pa ,pisevajo‘ češki gospodarji ,sv. 3 kralje' sami, in to po v e­ likih hišah na vsa vrata in vratiča: na velika vrata od zunaj in od znotraj, na druga vrata ali duri (dveri) pa od zunaj ali pa od znotraj, kakor se nameri gospodarju hodečemu od vrat do vrat. (Po ustn. por. iz južne češke, iz velike slovanske hiše.) O tej priliki češki gospodar po vsi hiši, tudi v hlevu, — nekod z navadnim, a nekod s posvečenim kadilom kadi in s po­ svečeno vodo kropi.) Po mnogih krajih (čeških in moravskih) prepeva ž njim tačas vsa družina trikraljevsko pesem). Po manjših vaseh čeških piše „sv. 3 kralje", kadi in kropi' na isti način še po starem učitelj ter prepeva s Cerkvenikom ali se svojimi učenci („školaci“) ; inalokod prihaja še ž njimi po davni šegi s ■posvečenim kadilom kadit in s posvečeno vodo kropit — d u ­ hovnik. — V Skuču na Češkem godilo se je nekdaj tako sto- prav prve dni po sv. 3 kraljih. (Poved. g. Ant. Rybička.) Poljaki po Galiciji pišejo na sr. treh, kraljev dan dopoldne po veliki maši njihovo znamenje (s križi in letnico vred 2 ) na notranjo stran hišnih vrat in to, kakor čehi, vselej s posvečeno kredo, — v novi dobi tudi brez križev, brez nekda­ njega kajenja in kropljenja. (Stanislaw6w, Rzeszow itd. Po ustn. P°r’ ) Nekod po Krakovskem kadi pa o tej dobi hiše še duhovnik s kadilnico ter zapisuje s kredo n a d vrata poleg letnice: „G. M. B.,“ ali pa letnico (namesto križev) navmes. (O. Kolb. „Lud.“ V. 248.) > ) Istega dne ovrš&vajo „kreS6enje“ tu d i zjedinjeni Rusini, ki m u pa pravijo „Jo rd an sk ij p razn ik .“ (Po ustn. por.) a) V novi dobi p a tu d i uže brez križev. 90 J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. Nekdaj je i pri Poljakih zapisoval učitelj („organista“) sv. 3 kralje1 1 nad vrata, in to s posvečeno kredo. (Ondi X. cz 2. 187.) Po verjetnih ustnih poročilih je sem p a ta m tudi še med čehi in Poljaki taka vera ali vraža, da se delajo križi na hišna vrata zato, da ne more taki hiši nahuditi . . . hudič (češki: „čert“ ali „d’abel“ ; poljski: po starem „dyabel“, po novem pa „diabel“ ali „djabel“). Baš zato, ker se ta vraža nahaja zdaj samo sem pa ta m t. j. malokde, odmajujejo in zanikujejo strmeč oni, katerim ni znana, akojih vprašaš, je li to resnično? — oziroma, če koga vprašaš, mislijo li v njegovem kraju vsaj priprosti ljudje pri tern na kako vražo. — Tudi več Čehov odgovorilo mi je na moje do- tično vprašanje, da ne. Ko sem pa vprašal „Slovanske Besede“ Dunajske postrežnico (iz Ronova na Češkem), pišejo li v nje­ nem rojstnem kraju ob omenjeni dobi tudi križe na vrata in zakaj, — odgovorila mi je 10/6 188G pri tej priči: „Ano [da]; nekteff, a zvlašte stare babičky rikaji' u [pri] nas, že [da] nema d’a b e l moc(i) k takovemu domu“ . ]) Ker so vzlasti ženske glave udane praznoverju, zato pame- tijo take stvari tudi mnogo bolje od moških. Tako je znal tudi jeden izmed poljskih znancev mojih to, česar niso znali vsi drugi skupaj, zato ker se je uže za mladih nog (živeč v Rreszovu, Stanislawow in drugod v Galiciji), zanimal za poljske narodne običaje, ter zvedel mnogokaj takega, česar drugi meščani ne vedo, tudi po kmetskili poslih, ki so služili njegove roditelje. Zajemal sem iz takih, živih virov posebno tedaj, kedar nisem mogel ničesar pripravnega zaslediti . . . v knjigah; kajti p o ­ vedal sem bil uže iz početka (1885; 121), „da se košati neka­ tera vraža v istem kraju, — v isti vasi samo še po nekaterih hišah ali morda v jedni sami hiši itd. — z drugimi besedami: morda v jedni sami... ,s tari1 — sosebno pa . . . v ž e n s k i g la v i.-------- C esar moški vselej ne vodo, To ti včasih ženske poved6. Med Nemci na Češkem hodi na sv. 8 kraljev dan učitelj z nekaterimi dečki (jeden mu nosi kadilnico) od hiše do hiše, po­ peva ž njimi pesem o svetih 3 kraljih, napiše potlej s posvečeno kredo na vrata znani napis (C. M. B. z letnico vred), p o d njim ‘) N ekateri Čehi (in M oravcll pa m islijo zdaj, da stražijo ali čuvajo potloj sv. 3 k ralji hišo. (Po različnih ustn. poročilih.) Prim . tu d i ččm . 1855. 182. (8. r.) P a „n u lla regula sine except.ione.“ To velja posebno pri vražah. V „Ččm .“ 1865. 382 (v zadnj. razst.) čitam o n am reč: ,,V n žk tery eh k ra ji­ n a h sm aže hopodAr brzy jm šn a sv. T fi krilili se dveri, ponfvadž by p r v slepice [kure] — ncnesly.“ J. Navratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 97 pa vselej 3 križe ter okadi vso hišo, zato da ji ne more potlej nahuditi ni zla moč, niti nalezljiva bolezen („wodurch es vor bosen Einfliissen u. ansteckenden Krankheiten bewahrt wird“). Nekdaj je hodil ž njimi tudi duhovnik v mašni opravi ter kadil in kropil po hiši in po hlevu. (Schmalfuss 86—87.) Da pripisujejo mnogi priprosti Nemci1 ) — celo protestanti — napisu, s posvečeno kredo in s ,tremi' križi napisanem u: C. f M. f B. f večinoma čarovno moč („Zauberschutz“), priobčil je A. W uttke uže 1 . 1860 (1. 79). Posebno navado imajo goriški Slovenci (pa v jedini vasi na Kamnu, uro od Koborida). Zvečer pred sv. 3 kralji skuhajo skledo močnika, prineso na mizo, a poleg sklede polože tri žlice. Drugi dan pa je vsak izmed družine z vsemi 3 žlicami — v spomin treh darov sv. treh kraljev1 1 . (Kamno. Zapisal g. A. Ga­ beršček.) — Dozdeva se nam, da je bila to iz početka daritev, namenjena sv. 3 kraljem. Na Kranjskem moli [nekod] na sv. 3 kralje slovenski go­ spodar z vso družino . . ., potlej prereže božičnik na dvoje ter razdeli (do malega) jedno polovico družini, jedno pa živini. Ne­ koliko tega kruha puščajo za prijatelje in goste, a nekoliko za živino, kedar oboli. (L. Ilič 1846, 109 po nemšk. roko­ pisu, ki ga je zapustil Andr. Dremelj: „Gebrauche in Krain“ .) Tudi po mnogih drugih kranjsko-slovenskih krajih -dajo živini [tudi konjem] božičnika ali poprtnika, načetega stopram o sv. 3 kraljih (n. pr. v Metliki, v Hinjah pri Žužemp. i. dr.; — okoli Ribnice, zlasti v Goriči vasi itd. pa ,,župnika“ , nekod za sv. 3 kralje posebe pečenega3 ) . . . po ,stari navadi1 , kakor o božiču, ne vedoč več pravega, prvotnega uzroka, ki je pa brez dvojbe isti, kakor o božiču t. j . : da ne bi mogli živini na- škoditi „besi“ (zli dulii) oziroma ,,čarovnice“ . Prim. 1885. 174 (7. r.) — 178. V Dobrepoljah (na Kranjsk.) dajo ,na sv. 3 kralje' žup­ nika tudi kuram ; pa tudi ne vedo več, zakaj. (Po ustn. por.) Koroški Slovenci v Pokrčah dajo živini [tudi konjem] na­ vadnega ,belega kruha1 in ,posvečene soli1 — kakor na novo leto, tako i na sv. 3 k ra lje .. . (Prim. 1885. 175). V Čolnarjih na Kranjskem menda samo na ndvo leto. (Po ustn. por.) Isti običaj je o sv. 3 kraljih tudi pri Nemcih, in to samo še pri Švabih, ki pošljejo poprej (s kredo vred) v cerkev po­ svečevat tudi kruha in soli. Kolikor ostane tega pesvečenega kruha in soli, to se spravi za nekatere živinske bolezni (kakor nekod po Kranjskem). Dr. T. Bodin: „Illustr. W lt.“ XXIII. str. 216.) ') Das „Volk“ . *) Gl. 1886. 17B. (2. op.) 7 J. Navratil: Slovenske narodne Vraže in prazne vere. Švabom ne zadosčuje tedaj več kot ,bajilo‘ navadni lcruh, nego mora biti posvečen, kakor sol in kreda (s katero se piše potlej na vrata znani napis). Prim. 1885 na str. 178 (1— 3. r.) 0 goriških Slovencih poroča se nam nadalje ta k o : ,,Na sv. večer (,k božiču*) napravi se na mizi s kredo ,znamenje sv. križa1 , pogrne s prtom, a nanj se dene hleb ,belega1 kruha, ki se zove ,prtnjak‘. Ta hleb se ohrani še za o b a (druga) ,sv. večera, t. j. ,k novemu letu1 (za starega leta večer) in ,k sv. trem kraljem1 , ter se prav tako ponavlja. — Na .sv. 3 kralje odreže si pa vsak izmed družine po jeden kos. Zakaj to delajo, nisem mogel zvedeti. (Kamno pri Koboridu. A. Gaberšček.) Pri staj. Slovencih prinese gospodinja božičnik („stalnik“, „močni kruh“ ali „pomožnjek“ ') o sv. treh kraljih vjutro zopet na mizo, in še le zdaj ga razreže gospodar. Zbere se vsa družina; gospodar molf vsakemu kos tega kruha proti stropu, tako da mora vsak visoko skočiti po-nj. Cim više skoči, tem više bode vzrastel . . . „0d več hiš ko stalnika, pokusiš, tem močnejši boš1 1 . Tako J. Vijanski v ,,Glasn.“ 1859. na str. 52. Prim. „Črtice“ 73. — Pri Konjicah (v Tepanjskem vrhu) pravijo, da bode (po­ sebno) močen, kdor je „pomožnjeka“ (sic) od devetih h iš .a ) Zato ga zamenjujejo tam posebno deca med sabo, dokler ga ne dobi vsako ,od devetih hiš1 . — Tega kruha daj6 Konjičani o sv. 3 kraljih tudi živini. (Povedal isti; gl. op. l). Menda tudi zato, da bi bila močna? Serbi-Lužičani pekli so nekdaj pred novim letom in pred sv. 3 kralji iz testa različnih živalskih podob: krav, ovnov, gosi itd. ter jih pošiljali po deci njihovim botrom, ki so vtikali to potlej v klajo živini, zato da bi odebelela. („Kvety“ 1884; str. 190.) Svoje dni so štaj. Slovenke pri sv. Jurju za Ščavnico pekle ta dan pogačo iz bobove moke, kar so imenovali „bobovega deda“. „Črtice“ 73. To nas spominja sredovečne navade, ki je Nemcem znana sedaj po imenu bobov kralj („Bohnenkonig“), ter se nahaja še dandanes sem pa tam med južnimi Nemci, a na Francoskem ovrsavala se poprej celo pri kraljevem dvoru. * ) T ako v T epanjskem v rh u p ri K onjicah n a M ariborsko stran. P o ­ vedal vč. g. dr. M. Napotnik (1886) s tem dodatkom , da m ora biti v tem k ru h u , iz ,bele m oke1 um ešenem, vendar orehov ali pa olešnikov, tak o da ni v e s bel; a jč r tie e 1 1 pravijo n a 74. str.: „Močen k ru h 1 ' je navadni pšenični k ru h , sam o da je nenavadno velik.1 1 — Ja k o navadne so mod ljudstvom tak e razlike, da je nekod bistveno to, k a r je drugod nebistveno. P rim eri dodatek na str. 106. s) Drugod velo: ,,od sedmih h iš.1 1 ,,Č rtice1 1 ondi. Prim . tudi kor,- slovensko božično vražo o sedmih „m ižn jak ih 1 ‘ na str. 91. (5. r.) J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. 99 Vmesilo in zapeklo se je namreč vsako leto na sv. tri kralje v posebno pogačo * ) jabolko ali pa bobovo zrno; pa kdor je našel to zrno v svojem kosu, oni je bil „bobov kralj“ ter imel pra­ vico, izvoliti si svoj ,kraljevski dvor t. j. vse potrebne služabnike ali podložnike ki so ga tudi darovali. (Haltaus- Scheffer; Han. „B. Kal.“ 17 i. dr.) Po Fr. Ellguthu izcimila se je ta navada iz starorimske šege, ovršavane o „Saturnalijahw , ko so si tudi goščeni sužniki (in to kockaje s predragimi ,kockami1 ) izbirali ,pojedinskega kralja1 („D. Illustr. Ztg.“ 1885/86; str. 374), — ,stola ravnatelja1 — rekel bi Hrvat. Nekako zrno3 ) vmesijo in vpeko slovenske gospodinje tudi v vasi Žeče ('/a ure od Konjic proti Celju) u že n a badnik v poseben božičnik, ki ga denejo prvič še tisti (sveti) večer na mizo, ter pogrnejo z belim prtom, načno pa stoprav na sv. 3 kraljev jutro po rani maši. Kdor najde zrno v svojem kosu, oni bode vse leto zdrav in močim, tako da bode premagal v vsakem boju, — tudi na vojski vse. (Povedal g. dr. Pukl 1886.) Nemška (Dunajska): „Na novo leto jej človek svinjski rilec, na sv. 3 kralje pa — rep. (Sam slišal 9/4. 1886). Uzroka mi pa ni znal povedati dotični Dunajčan srednje d6be, kakor ga je znal oni starec za prvo polovico te nemške vraže. Gl. str. 91; 6. r. Štajersko-slovenske dekline, (katere bi se rade omožile o prihodnjem pustu), hodijo ta dan nekod ,,na vse zaran“ po vodo v bližnji potok, tudi v največji zimi. S to vodo se morajo umiti vsi, kolikor jih je pri ,hramu' (hiši), zato ker ima ta voda po narodni veri posebno zdravilno moč v sebi, da se ne primejo človeka potlej gobe ali pa kaka ,nalezljiva' bolezen. „Črtiee“ 74. 0 Srbih piše Vuk v svojem „rječn.“ 33 p. b. ,,bogojav- ljenje": „Mnogi se na bogojavljenje ujutru prije sunca [pred solncem] kupajn u potoku ili v rijeci (ako je voda smrzla, a oni probiju led). Praznovrskega uzroka ne jemlje Vuk v misel. Hrvati (Slavonci/, ki se kopljejo isto tako v rekah uže oni večer pred ,,vodokrstjem“ , 3 ) pa vele, ,,da onda šugah [garij] cele godine dobiti neče. (Ilič 106.) Češka: „Kdo se na den sv. Tri kralft v reče vykoupa, po cel^ rok zdrav zustane. ččm 1855. 182. Uže lani smo pravili (na str. 164— 166.) o nekaterih štaj. Slovencev in vseh drugih Jugoslovanov (Bolgarov, Hrvatov in Srbov) veri, kako se odpira to n o č nebo, in da podeli Bog vsakemu to, lesar ondaj zaželi, — (,,samo da ne ište" — veli Vuk ondi — više nego j e d n o " ). ‘) F ran co sk i: „g ateau des rois“ (kraljevska pogača), podobna belo­ k ra n jsk i „p rosti pogači". J) Prim . d o d atek n a str. 106. ") P rim . p ri V uku (69) p. b. „vodokrSče"; — „vodo-kčrštje“ (Han. „B. k a l" 67); 3 p a ne p rav i ni jugoslovanski, n iti ru sk i n d r o d . 7* 100 J. N avratil: Slovenske narodne vraže in prazne vere. B o lg a ri verujejo nekod vrhu tega še to, da vidi človek ondaj. kedar se odpre nebo, lahko tudi Jezusa, vse svetnike in vse rod- benike. (Trnovo. Povedal Bolgar g. Jordan Georgijev letos v Beču.) Posvečeni 3-kraljevski vodi (ki se posvečuje pri drugih Slo­ vanih oni dan pred sv. 3 kralji, ali pa na sv. 3 kralje) pripisujejo Slovani in Germani posebno — čudotvorno moč: Na Ruskem pri „kreščenju“ (ki se vrši v Petrogradu na hv.S kralje opoldne mahom po 12tih pred vso cesarsko rodbino), zajemajo ljudje zlasti po kmetih te vode s6 sklenicami in skle­ dicami za zdravilo, kedar nahudi človeku kako telesno ali pa dušno zlo. O „kreščenju“ blagoslavljajo po vsem ruskem cesarstvu tudi vojaške zastave. (Po različn. virih.) V S la v o n iji (kder se blagoslavlja voda „u oči sveta tri kralja1 ' t. j. 5. januarja), „spomenute si vode svaka kuča u posudi donese, marvu [živino] i stanja, zatim vinograd i oranice njom šk ro p e/ (Ilid 105.) Brez dvojbe ,biva‘ tako tudi drugod — četudi ne povsod — po Hrvatskem, ali je vsaj ,bivalo1 nekdaj tudi ondod, kodar zdaj več ne ,biva‘. „Na vodokrstje okolo osam ili devet ,satih* sledi zajutrak. Od Božične zaoblice [cele pečene ovce ali koze] glava, kod nčkojih i pleče, i pol pogače, nesmie faliti sa izdubenim sirom. Od ovoga daju i matvi, osobito mrvoljice [drobirja]. Lopaticu od plečeta iliti kost meču u šljivik [slivnik]. Posle pol dana obide gazda njive, vinograda i livade, da je poškropi. Pčelari do ove vode mnogo drže, osobito, kad se pčele roje. Stare žene čuvaju blago slovite vode od deset i više godinah.“ (Ilič ondi.) Nemci na Češkem („čeho-nemci“) pravijo, da traja ta voda sedem let brez dušca in gnjilobe. „Festkal.“ 18G4. 13. Tako mislijo tudi nekateri Čehi (,Supi hora‘ ; po ustn. por.) ter pripisujejo tej vodi posebno moč, rabeč jo za ,stotero po­ treb1 . ččm. 1855. 182. Tako moč, kakor ta (v cčrkvi posvečena) voda ima po narodni veri tudi voda pred sv. 3 kralji o polnoči iz studenca zajeta in po narodnem načinu posvečena. Prim. ondi. S loven ci trdijo nekod isto o vodi, na vililco soboto posvečeni: da ostaja namreč dobra sedem let. Slišal sem to vsaj v Metliki za mladih let. Po maioruski in češko-nemški narodni veri izpreminja se tudi voda v vino oni večer (oziroma ono noč) pred ftv. 3 kralji, in to pri Čeho-nemcih o polnoči dotle, dokler bije ura. Prim. „Letop.“ 1885. 172. Slovenska: „Kdor se od sedmega leta posti sv. trem kra­ ljem (da j& ob samem kruhu), ta ve, kateri dan bode um rl.“ (Dutovlje. Zapisal g. L. Žvab), ali: „Kdor se posti od onega časa, ko se počne zavedati, na sv. 3 kraljev dan do sedmega leta, J. Navratil; Slovenske narodne vraže in prazne vere. 101 temu pridejo sv. 3 kralji t r i dni pred smrtjo povedat, kedaj mu bode umreti. (Zatičina. Zapis. A. Hudovernik.) Tudi vreme prerokujejo Slovenci^ po kakem znamenju o sv. 3 kraljih, sosebno po mesecu. Gl. „črtice“ 74. Pri drugih Slovanih nismo mogli zaslediti do zdaj ničesar takega. Ker se je pa še pri sredovečnih N e m cih završavala doba tako zvanili »dvanajsterih noči“ o sv. treh kraljih , ter so vplivale dotične nemške vraže kolikor toliko i na sosedne Slo­ vane, zato naj priobčimo zdaj Haltausove „besede o tej zna­ meniti dobi“, in to v izvirnem (latinskem) jeziku, kakor jih či- tamo v Scheffer-jevem nemškem prevodu (»Jahreszejtbuch der Deutschen des M ittelalters.“ Erlangen 1797) na 161. strani i „Sunt, qui in his XII nočtibus multas vanitates exercent, „qui cumulos salis ponunt, per hos futura prognosticant1 ), qui »calceos per caput, jactant2 ) qui arbores stramineo vinculo cin- „gunt8 ), qui cum micis et fragm entis, quae tolluntur de mensis „in vigilia Nativitatis Ghristi sua sortilegia exercent4 ), ex umbra „accevsae cmdelae mortis, ex XII dierum tempestate futura totius „anni auguria capiunt*6 ). Vsak (kdor zna latinski), vidi iz tega, da smo vse te sredo- recne nemške vraže (razun jedne6 ) zasledili med današnjimi vra­ žami , bodi si nemškimi ali pa slovanskimi — razun j e dne: predzadnje). Dodajemo razpravi „o sv. treh kraljih1 * iz neprehvaljene Pr. Erjavčeve »popotne torbe“, in to iz »Letopisa" 1882—83; str. 222 še ta zanimljivi podatek, ki ga je vrli gosp. nabiratelj zasledil v Bolcu. Ondod pravijo namreč, da hodi „na dan p o sv. treh kraljih“ P e r t a , ki ima sekiro, in da strašijo z njo otroke. „To je “ — čitaš ondi dalje — »nemška: Berchta, znana tudi po Gorenjskem dolu do Tržiča, koder jo imenujejo Pehtro ali: Pehtro babo." S pravo razlago tega bajeslovnega imena zvedeli smo pa i to, da Gorenjci temu ,ženskemu demonu1 ne pravijo: ,"V elitr^‘ — nego ,Pehtra b a b a 1 . Temu pritrjuje tudi odličen Tržičan: vč. gosp. o. P —k na Dunaju. ‘1 P rim . W. II. 21G (329).' а) Gl. tu str. 78 i. d. ») „L etop.“ 1885. 181. (2-4. r.) 4 ) Ondi na str. 174 (4. r.) s) „L etop.“ 188B. 169. б) Da so nam reč Nemci v srednjem voku tu d i po prižgane mrtvaške sveče senci prerokovali vreme za vse leto. 102 J. Navratil: Slovenske narodne vražo in prazne vere. Slovensko ime Pihtra kaže, da ne izhaja iz st.-v.-n. lica ,,Perahta“ ‘), nego po predevku (methatesis) iz mlajšega sr.-v.-n. lica „Perhta“ ( = Berhta). Po nemških učenjakov dokazovanju zvala se je ista boginja pri starih severnih Germanih (Skandinavcih): Freija, Freia, Fria, Frea, tudi Frouwa t. j. gospa (Odinu soproga); pri dragih se­ vernih Nemcih: Frigg ali Fride (Vodanu soproga); večinoma po sredo-nemških krajih zove se še zdaj Holda, „Frau Holleu ali H ulle; na ju g u : Berchta,(-e), Perta ali Bertha, Perchta ali Perchtel, tako ali onako zlasti po Bavarskem, po gorenji Avstriji, po Solno- gradskem in Tirolskem, po gorenjem Koroškem in gor. Štajarskem. Od ondod se je po naših mislih pritepla najprej med so­ sedne koroške in štajerske, potlej pa i med najbližje jim gorenj- sko-kranjske in goriške Slovence, ki so si prikrojili vsi skupaj njeno ime za svoja usta: „Pihtra“ ali „Pihtra baba*, — v Bolcu pa Pirta, po najmlajšem licu: ,Bertha1 ali , Pertha1*) ,Perth' ( = Pertha) pravijo ji še v Linču; nemški Tirolci „Stam pa“, laški (južni) pa „Stria“, ki je po pomenu uprav ,strega‘, (striga) = čarovnica, po opravilu pa = Torka ali Torklja. To ji pa niso še v s a imena. Prim. W. II. 24 in 29, oziroma „Illustr. W It.a XXIII., str. 210, „Oesterr. Tour. Zt,g.“ 1880 str. 20., a zarad „Strie“ ondi 1 . 1884; str. 154. Kakor Vodan, tako je po nemški bajki i Perhta hodila na (divji) lov8 ) vse ^dvanajstere nočiu, po navadnem računu po­ slednjič ono noč pred sv. tremi kralji. Kakor so se nadalje nekateri imenitnejši poganski bogovi v krščanski dobi s časom po silnem vplivu krščanskem izpremenili v grde pošasti ali strašila, če ne v samega vraga, — tako se je i nekdanja boginja Perhta izprevrgla naposled nekod v stra­ šilo, d&, celo v hudobnega duha. Povedali smo uže na 063. strani, da hodi po Češkem Perhta („Paruchta“ ali „Pa- rychta“) o božiču in da razpara trebuh vsakemu detetu, katero se ni postilo (na badni dan). Isto velja o češki Peruti (— Pčrti). Prim. Ččm. 1850. 08. Nekaterim Moravcem izpremenila se je Perhta v hudob­ nega duha, ki mu pravijo „Šperechta“ ; ta hodi po vaseh od hiše do hiše na badnik, moleč rdeč jezik iz gobca kakor ,hudič1 , nosi sabo sveder ter razpara z njim popek vsakemu detetu, ka­ tero je snedlo uže 6ne dare (jabolka in orehe), katere mu je bil pri- ‘) P e ra h ta = S vetla ,die L euchtende,1 [die G lilnzende]; prim . Selene ali Lucina, D iana ali A rtem is. (Grim. D. M yth.‘ III4, str. 88: 226) iz st v.-n. p e rah t“ ali „ b e ra h t“ ( = sr.-v.-n. ,pei-ht' ali ,b erh t‘) glanzend. O. Schade; M. Lexer. s) Da je s Perahto in Perhto vred tn d i Berta = Svetla, svedoči njeno po- latinjeno im e „C larina“. (Grim ondi.) s) Zato jo prim erjajo rim ski Diani. J. Navratil: Slovensko narodno vraže in prazno vere. 10.H nesel , Miklavž1 , pa tudi razuzdanim, nepobožnim in nemarnim otro­ kom. — Po drugih čeških kraj ih nosi ,Šperechta‘ sabo n o ž in s o 1 i , odrezuje zločesti deci . . . podplate (na nogah) in vtira va-nje soli, kar strašno boli. Tudi sicer strašijo po češkem hudobno deco s to pošastjo (Grohm. str. 1; 3— 5), kakor v Bolcu s Perto. Okoli Budejovic (Budvveis) hodi pa Perhta na sv. t r e h k r a l j e v dan, ter se grozi, da predere se svedrom vsakega, kdor j i ne dd tega, cesar hoče imeti od njega. Vrhu tega hodi okoli Budejovic o b o ž ič u tudi „sc. L u c i j a ", strašno napravljena, pred vrata, ter poprašuje, so li dekle doprele. Ako niso, tepe jih se šibo, Hodeč pa nosi sabo kodeljo in p r e d e v jednomer — na videz. (ččm. 1834. 187; pri Grohm. 1; G). — Okoli Domaž- lic (Taus) na Češkem hodi „sv. Lucija" v slamo zavita z raz- kuštranimi lasmi ter straši otroke. („Skola a život" 1857 v dokladi str. 78.) Prim. tudi: „Lucka med Slovaki" . . . tu zdolaj! Opozarjamo, da slovenska (Bolška) Perta (namesto svedra ali noža) nosi sekiro v loki, kakor na Gorenjskem oni „šepasti mož‘, ki teka za „divjo jago" (ponočnim lovom). Ta „šepasti mož" n i tedaj glede na str. 150 — 153 (1885) nikdo drugi, nego P e rh t i n soprog Vodan, bivši prvak izmed germanskih bogov, krščanskim Slovencem zdaj . . . „šepasti lmdič“. Po nekaterih nemških krajih hodi Perhta („Bertha“ ali „Hulda“) v belo oblečena, z Miklavžem (Vodanom) ali Ruprechtom (,parkeljnom‘) vred na s v . v e č e r in daruje pridno deco z ja­ bolki, pozlačenimi orehi itd .; po gorenjem Štajerskem i s t i v e č e r tudi sama1 ); po gorenjem (nemškem) Koroškem oni večer pred s v . 3 k r a l j i '1 ) ali pa o M i k l a v ž e v e m (r Letop. “ 1885. 154; 5. r.) Ondi čitaš (v 2. r.), da opravlja pri Slovakih nekod Miklav­ žev posel isto tako , L u č k a * (Lucija8 ), — ki pa ne opravlja tega posla o Miklavževem, nego kot v belo oblečena ženska, hodeč tudi po hišah z darovi za deco od navečerja s v . L u c ije celo do b o ­ ž ič a kedarkoli. (Dobš. 179). Tudi po Češkem hodi nekod ta „bila (b&a), dloulia, rozcuchana žena" (Lucija), neposlušni deci strah, na sv. L u c i j e ( la n . (Bo­ žena Nšmcova: „Sebr. sp." 1 178.) Glede štaj. Slovencev primeri „Črtice" 93, kako Lucija tistim otrokom, kateri radi molijo, deli' ,koruznice‘ ; kateri ne mo­ lijo, tistim pa koplje oči . . . Po Dobšinskega poročilu (179) ,Lučka* med Slovaki otrdle ne straši, kakor med Čehi, nego jih samo daruje kakor Miklavž. — Tega ni ovrgla Bož. Nemcovd sft svojo pripomnjo4 ) ‘j Als „ P n d e lm u tte r“ (W. II. 28 ; 2. r.) 3) Am V orabend des „P orchtentages“ lOndi.) s) Tudi Cehi jej p ravijo po dom ače ,L u čk a1; vsaj na ju gu. (Po ust. por.) 4) ,,I n a Slovensku (na Slovaškem ) povera ta zn&ma, že [daj Lucie rozsochatft, (sic) v plach tč zaobalena žona, rešeto na hlav6, chocil po mesti “ (M enda nosi v rešetu baš darove, p ridni deci n am en jen e.) 104 J. Navratil: Slovensko narodne vraže in prazne vere. Za krščanske dobe zamenila je tedaj pri nekaterih čfiho- slovanih in štaj. Slovencih Parah to, oziroma Pehtro babo, s ča­ som „Luckau ali Lucija. Da je ta ,Lučka1 ali Lucija istovetna s Perhto (Svetlo), kaže nam tudi njeno ime; kajti lat. ,Lucia“ iz­ haja iz ,luceo‘ (svetiti, svetiti sp) , kakor rimska Lueina = bo­ ginja svetlobe, ,Lichtgtittin‘, oziroma ,Lichtbringerin‘ t. j. ,an das Lebenslicht fordernde Geburtsgottin1 . (Georges, Minckwitz.) Štaj. slovenska Lucija je sicer „črna“ ; zato ji je pa strež­ nica bela (belo oblečena), in ima tudi veliko sekiro . . . . Štaj. slovenska bajka o Luciji (strašilu otrokom) kaže očito , da je bajka o Pehtri in „beli ženi“ zblojena z legendo o sv. Luciji. W. II. 29 piše po Kuhnu: „Ztschr. f. D. M yth.“ 3, 368: „Die meisten Erinnerungen an Frigg oder Holda sind in den „durch ganz Deutschland gehenden Sagen von der Weissen „Frau, welche oft Betihn heisst, (auch in Bohmen1 ), u. theils „als Gottin des heitern Sonnenscheines sich bezieht“ itd. Ondi čitaš tudi te besede: „Manchmal ist sie halb weiss, halb schwarz, auf Tag u. Nacht deutend, iiber welche die Him- melsgottin w altet“. Prim. zgoraj: „Črna Lucija pa bela strež­ nica" pri štaj. Slovencih. Davorin Trstenjak veli, da je po slovenskih narodnih pripovedkah „Pehtra“ ali po njegovo: „Vehtra baba" bila kraljica belih žen2 ) (Glej „Glasn.“ 1859, III. 78. ali pa „črtice“ na 2. strani, kder čitaš na dalje: „Naj rajše stanuje v log ih in bre­ govih, po letu tudi v globočinah jezerskih. Po zimi dela sneg, tako imenovano ,babjo kašo4 . Po zimi tudi rada spi v kakšni gorski duplji, in n e trpi ,pasjega lajanja4 . »Tudi p r e d e rada po zimi, „in če jej pastarice po letu namečejo lanu, jim blagoslovi črede. „Pastirji pravijo, da jo večkrat v mraku vidijo hoditi po naj- „višjih bregovih; v rokah drži ali zlato ročko ali pa vehtro „ ( = Wanne, Janežič-Kleinmayr 503). Tudi na kravicki jo je videl „nek pastir domu jahati . . .“ Vse to se do malega strinja z nemško bajko, ki pravi, da živi Perhta (Frigg, Holda ali Bertha) jako rada v bregovih t. j. gorah, razvalinah itd., pa tudi v jezerih in vodnjakih, ter vlada zlasti po tako zvanih otročnjakih (,Kinderbrunnen‘) ali živih stu­ dencih (,Oueckenbrunnen‘), v katerih se rode otroci, da je Perhta tedaj ,vesoljna m ati1 vsem ljudem ; iz vode pa prinaša novorojene otroke njena tiča: ,štorklja ali ,štrk‘3 ). — Včasih je pri njej ve­ ') No sam o Čeho-nemcom, nego i Čehom znana je b61a žena („blld p a n i“). P rim . „B. K al.“ 07. in 76. a) Neznana (kot, kraljica) . . . koroškim Slovencem v Rožu. (Zapi­ sal K. P.). — S trin ja se pa ta pripovodka z dolenjo-avstrijsko, ki pravi, da nosi sv. V alpurga kot ,,bela žena“ . . . ,zlato k rono1 na glavi. W. II. 31 (32). 3 ) Nemci pravijo nevedni deci §e zdaj, da prinaša deco štrk (W. II. 26); — Slovenci: da jih p rin aša voda; v M e tlik i: da jih p rin aša babica izpod velikega kam na, ki stoji v vodi O brhu blizu ;zdenca.‘ J. Navratil: Slovenske narodne vražo in prazne vere. 106 lik (črn) pes z neizrečeno velikimi ognjenimi očmi, ali pa tudi kača; (oboje znači po učeni razlagi blisk); oni pes jo spremlja tudi . . . v ,divji lov‘, v kterem psi lajajo, da je strah.') Nemška Perhta (Bertha = Harka ali Harke) pazi tudi na domače gospodinjstvo ter gleda posebno na to, da se p r e d e in tke v vsaki hiši marljivo. Meklenoborci in dr. pravijo, da hodi ,Har- k a ‘ zlasti o ,dvanajsterih nočeh* po deželi, in ako dekle ne do- predejo do s v . S . k r a l j e v . . . ., da jim razpraska obraz in ponesnaži kodeljo . . . s konjskim govnom , ali jih pa opljuska tako, da se jim znajo prsti na licih vse žive dni. Kdo se ne spominja nehote slovenske, še strahovitnejše Torke ali Torki j e. Prim. „Glasn.“ 1864; str. 353 in „ črtice" 238— 239. Laška (južno-tirolska) „Stria“ kaznuje pa gospodarja, če ne doprede gospodinja ali dekla do večera* pred sv. 3 kralji: .sp r e d e namreč po noči vse ostalo predivo sama, naposled pa . . . gospodarjeva čreva. (Pr. Ivanetič: „Oesterr. Tour. Ztd.“ 1884; str. 154.) Nemška Pehtra baba, ki se je izvrevrgla nekod v „bčlo ženo“, molze kot taka včasih (v Turingiji) tudi bilo kravo, to je: deževni (dežujoči) oblak, kakor razkladajo nemški strokovnjaki). Prim. zarad vsega tega W. II. 24— 44, W. I. 238 ali Kuhn: „Miirk. Forsch.“ I. 24, a glede poslednje točke o ,deževnem ob­ laku' tudi planinskih pastirjev slovenskih pesmico v istih „č r ­ ticah", 2. — Drugo pastirsko pesmico („ črtice 2): „Veht.ra baba daj pšenice, Moji kvavički tra v ic e ' razlagamo si tako, da je bila prvotna Pehtra baba t. j.: Perhta ( = Holda, Holle itd.) redilna, rodovitna priroda, oziroma tudi p o ­ ginja Zemlja‘ („Erdg6ttin“). Prim. W. II. 24 in „Letop.“ 1885. 182 (2. razst.) Trstenjakovim besedam: „Vehtro babo poznajo od Tr­ žiča prek Kamniških planin tj e do Pohorja“ — dodajemo iz .svoje torbe* še to , da je „Pehtra baba*1 znana tudi koroškim Slovencem — če ne vsem, a vsaj nekaterim ; n. pr. v Pokrčah, pešcu dve uri od Celovca; (povedal 1 1882. O. Repič), pa tudi v Rožu; (zapisal K. Pečnik 1 . 1885). Prvi je znal o njej samo toliko, da hodi menda o postu ter straši otroke, a li: da strašijo ž njo nemirne otroke, in neko pripovedko, zakaj pravijo v ,Bučinji vesi* pri Pokrčah „ Pehtra baba“ nekakemu kamenn, podobnemu okamneli „kravarici.“ Drugi nam pa piše iz Roža tako: »Tukaj si mislijo Peh- „tro babo stanujočo v pečinah. N a v e č e r p r e d s v . 3 k r a l j i „(„pernabti“) prileze iz svojega brloga ter gre proti seliščem. ‘) V tem se tedaj n em šk a b ajk a ne zlaga se slovensko, 106 J. Navratil: Slovensko narodne vraže in prazne vere. „Hudobne otroke strašno strahuje; prereze jim namreč črevo, a tem „bolj se je smejo veseliti pridni otročiči, ki zavoljo tega tudi pojo: P eh tra b ab a daj vorih (orehov) Povh’ n Žakelj pa an mih (meh). „T i dobivajo od nje posebno orehov, (manj dragih reči). Pehtra baba prihaja kot ,stara ženka! z dolgimi sivimi lasm i, a v rokah nosi ,pečne v i l e 1 , s kterimi strahuje hudobne otroke. Tudi tem usuje na mizo orehov; ko jih pa hočejo vzeti, plane z vilami po njih.“ Dolenjcem (kranjskim) inNotranjcem je Pehtra baba po prejetih poročilih popolnoma neznana. Izpregovorit.i nam bode o njej nekoliko besed še sredopostno Sredo, pa tudi v II. delu. (Ondi pridejo še na vrsto i sloven­ ske „bele žene“, ki jih zovejo koroški Slovenci tudi nžalik“-ali „želik žene“, štaj. Slovenci „žar-žene“ itd.) Dodatek. Na stran 98. ( 1. op.) in 99. (3. razst.). Potem ko je bilo to uže natisneno, priobčil nam je gosp. dr. Radoslav Pukl na Dunaju iz posebne ljubavi slovensko pismice, ki mu ga je bila 12./9. t. 1 . iz Konjic poslala vrla Slovenka, gospodična Ju ­ stina S lu ga, ondi poštna opraviteljica. Ta piše v njem tako: „V močen ali prte n kruh, ki ga pečejo večidel iz pšenične moke, devajo nektere (slovenske) gospodinje neko zrno, ki se ime­ nuje „sesam.“ l) Tudi divji hmelj devajo va-nj. Mislim, da tega pridevajo samo zato, da lepše kipne; večidel pa pečejo ta kruh čisto po navadi, samo z&lo ,velika* napravijo. Po nekterih krajih ga hodijo ,mešniki‘ na dom blagoslavljat. “ Na stran 1 0 1 . (8. razst. i. d.) Glede „Vehtre babe" piše imenovana gospodična tako: „Tukajšnji Pohorci ne poznajo Vehtre babe. Vprašala sem nekatere. V Savinjskej dolini je ta žena tudi celo neznana; kajti jaz sem o njej č i t a l a ; govoriti o njej še pa nisem slišala." Lepa hvala častiti gospodični opraviteleljici očitno na teh zanimljivih podatkih s tem, da pride njen podatek, o ,kresih1 drugo leto na vrsto, zato ker je bilo v letošnjem nLetopisu“ . . . premalo prostora za v s o obilno obravnavo o „Kresu“. ') Tudi nemški „Sesam“ (sesamnm). Pis. Popravki. N a str. 65, (2. op.) č ita j: fom ač (tam ae) sie z o p latk e m ; n a str. 76. v 19. vr. nam esto: „70 in 78 čft. 71 in 79; na str! 79. v 10. v r. (o. zd.) čit. M eklonoborke. V „L etop.“ 1. 1886 n a str. 183. v popravkih za besedo „slučajev“ čit. m ahom zadnji dve vrsti (ločeni po tisk. nezgodi). (D a lje 4d r u g o le to .)