NAŠA EKONOMSKA ZMOGLJIVOST NE PREMORE AMBULANTE V VSAKI KS
V letošnji 2. številki Naše skupnosli smo prebrali članek Vojina Goršiča z naslovom ALI ŠTE-PANJSKO NASEUE RES NE BO IMELO VSAJ AMBULANTE. Menimo, da smo nanj dolžni odgovoriti.
Vsaka delovna organizacija — posebno že zdravstvena, ki je posebnega družbenega pomena — mora imeti svoj razvojni program, ki se mora prilagajati potrebam, pa tudi zmoglji-vostim družbe, ki ga financin.. Takoj moramo opozoriti na zaostanek v razvoju osnovnega zdravstvenega varstva v zadnjem desetletju, saj so šla skoraj vsa investicijska sredstva v zdrav-stvu za gradnjo kliničnega centra. Za naše po-trebe smo imeli nezadovoljive bolnišnice, zato smo se spoprijeli z gradnjo kliničnega centra, ki je eden najmodernejših v Evropi. V tem smo tudi uspeii.
Tovariš Goršič povsem pravilno opisuje naglo rast številnih stanovanjskih objektov na teritoriju SO Moste-Polje, saj je znano, da je-prav ta ljubljanska občina na prvem mestu glede gradnje družbenih stanovanj.
Zdravstveni delavci smo na sejah občinske skupščine kot delegati zbora združenega dela, pa tudi na sejah občinske SIS za zdravstvo kot delegati — izvajalci opozarjali na naglo rast števila občanov — naših varovancev in na preo-bremenjenost kadrovskih in prostorskih kapa-citet ZD Moste. Vprašanjeodislociranihambu-lantah — Štepanjsko naselje, Kodeljevo in še kje — je bilo večkrat postavljeno, vendar je bila taka oblika zdravstvenega varstva s strani zdravstvenih delavcev ocenjena negativno. Vzrokov za naše negativno stališče je bilo več. Kot prvega smo vedno navajali in ponovno poudarjamo moderni koncept kvalitetnega zdravstvenega varstva — to je dispanzerski način dela in teamsko delo. Vemo, da se poslu-žuje zdravnik poleg svojega znanja, čutil in prizadevnosti za čimboljše nudenje zdravstvene pomoči še dodatnih preiskav (laboratorij, RTG, EKG itd.)- Tako kompleksno osnovno zdrav-stveno varstvo je možno izvajati le v večjih cen-trih, kjer bolnik lahko opravi čimveč potrebnih preiskav v isti hiši. Drugi poglavitni vzrok je ekonomski. Zdravstvo je v svetovnem merilu zelo draga dejavnost in tudi pri nas nismo izje-ma. Drobljenje občinskih zdravstvenih centrov — zdravstvenih domov v posamezne ambulante po KS je drago, neučinkovito in zato ekonom-sko nesprejemljivo.
Znano je, da naša socialistična samoupravna družba povsem pravilno poudarja izenačevanje vseh svojih članov v vseh pravicah, tudi v pravi-
cah, ki izjajajo iz zakona o zdravstvenem var-stvu. Ljubljana je imela kot republiško središče bolj razvito zdravstveno službo kot druge slo-venske občine. Zato je bilo potrebno pospešiti razvoj zdravstvene službe v manj razvitih obči-nah, ljubljanske občine pa so seveda v tem razvoju zaostajale. Zdravstvena skupnost ljubljanske regije ima sprejet razvojni pro-gram zdravstva do leta 1980. V njem naj-demo tudi razvojni program osnovnega zdrav-stvenega varstva v naši občini. Ta program obsega tudi število načrtovanih zdravstvenih delavcev. Preobremenjenost prostorov in zdravstvenih delavcev čutimo prav vsi in se opozorila s strani naših varovancev o insufi-cienci naše službe zelo zaželena. Zdravstveni delavci smo zadovoljni, da nam občani v razu-mevanju naših težav potnagajo pri prizadeva-njih za izboljšanje naše dejavnosti. Z regulativi, ki jih daje razvojni program zdravstvenega var-stva, pa nam zaenkrat program omejuje dohite-vanje potreb po prostorskih in kadrovskih kapacitetah.
Razvojni program občinske SIS za zdravstvo je sestavljen skladno z razvojnim programom našega gospodarstva, ker je od njega odvisen in bi vsako spremljanje načrtovanega ne bilo smotrno.
Že letos bomo začeli graditi objekt za uredi-tev otroškega varstva — tudi otroškega zoboz-dravstva in to za vse moščanske otroke. V pri-hodnosti pa načrtujemo izboljšave in povečanje starega ZD Moste. V novembru 1976 smo ure-dili dispanzer za udeležence NOB — torej se stvari le zboljšujejo.
O oddaljenosti Kodeljevega ali Štepanjskega naselja od ZD v Mostah ne bi pisali. Mislimo, da je ob poprejšnji obrazložitvi razvoja zdravstve-nega varstva jasno, da lagodnost v stabilizacij-skih prizadevanjih naše družbe nima mesta. Ti dve KS sta od ZD Moste oddaljeni le 15 do največ 20 minut hoje — in pri tem vemo, koliko osebnih avtomobilov imajo naši občani. Za nemobilne bolnike pa je poskrbljeno, saj lahko vsak čas pokličejo na dom zdravnika, medicin-sko sestro ali negovalko. V najnujnejših prime-rih pa je na razpolago tudi vozilo reševalne postaje.
Ddelavski svet TOZD osnovnega
zdravstvenega varstva
Vlosle-Polje