Uči želf siti tovariš
Stanovsko politično glasilo J. V. C/. — se&ci/e sza dravsko banovino v Ljubljani
^	»iitil/k/i#i	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letne
J*leSeCnG priA%J%J€M «ITOal/CIU« = 60 flm za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Polt. ček. ral. 11.133. Telefon 3111
<memsk
Načela prosvetne politike
Svoboda otroka v šoli
Na svoji letošnji glavni skupščini v Sarajevu je sprejelo jugoslovansko učiteljstvo »Deklaracijo o smeri stanovske politike ju-goslov. učiteljskega udruženja«. Izmed mnogih načel postavljenih v tej deklaraciji, zaslužijo nekatera še posebno našo pozornost in naše zanimanje.
Pod podnaslovom »Načela prosvetne politike« pravi deklaracija:
»Kulturno prosvetno in socialno stremljenje ter delo udruženja za napredek šole in narodne prosvete se bo doseglo, ako se zagotovi:
Svoboda otroka v šoli, da bi se razvile vse sposobnosti in moči, ki počivajo- v njem.
—	Nadalje navaja »Svobodo učitelja pri delu« in »Svobodo šole in šolske organizacije«. K drugim dvema načeloma se še povrnem, za danes pa se hočem ustaviti le pri prvem načelu.
Razvoj otrokove svobode v šoli je prav za prav povsem pedagoško vprašanje, ki pa je nerazdružljivo povezano s precejšnjim številom drugih vprašanj, za katerih rešitev se mora zavzemati stanovska učiteljska organizacija. 2e v deklaraciji sami so postavljeni glavni principi, ki jih učiteljstvo ne more in ne sme pustiti iz vida: Pouk v materinem jeziku, znižanje števila otrok v razredih, ustanavljanje šol za defektne otroke, obvezno osemletno šolanje brez olajšav, izvedba splošne strokovne izobrazbe in vzgoje, samo po sodobnih pedagoških načelih, preprečitev izkoriščanja otrok za fizično delo. socialna zdravstvena zaščita in skrb za otroke ter brezplačno šolanje in oskrbovanje otrok s šolskimi potrebščinami, vse to so principi, predpogoji pravilne prosvetne politike. In učiteljstvo je že od prvih početkov svoje organizacije poudarjalo potrebo pravilne in smotrene prosvetne politike, ker edino ta more ustvariti podlago za razvoj otrokove svobode v šoli.
Pouk v materinem jeziku! Toliko tisoč jugoslovanskih otrok v Primorju in na Koroškem ga nima in vendar poudarja jugoslovansko učiteljstvo to kot prvi princip otrokove svobode v šoli. Ne samo poudarja marveč tudi zahteva! Vsak narod ima pravico do pouka v materinem jeziku in to priznavamo tudi vsem narodnim manjšinam v naši državi. Nikakor pa nismo voljni in tudi nočemo dovoljevati, da bi se pod kakršnokoli pretvezo1, ali napačnim tolmačenjem izrabljal § 45 šolskega zakona tako, da bi se izvabljali slovenski otro-oi v manjšinske šole. To je princip učiteljstva
—	to je princip pravih vzgojiteljev.
Neobhodno je potrebno znižanje števila otrok v posameznih razredih. Naravnost neverjetne številke smo slišali na skupščini. Po 100, 150 in tudi 200 otrok pride na posameznega učitelja. Ali je pri takih velikanskih razredih v malih in tesnih šolskih sobah mogoče misliti na učenčevo individualnost? Ali je mogoče misliti na pravo vzgojo, na pravilen pouk? Nikakor ne! A kje ostaja potem šele otrokova svoboda? Učiteljstvo, ki mu je pri srcu pravilen, kulturni razvoj našega naroda, kaže že leta in leta na to rakrano na našem šolskem organizmu. — Toda še in še bomo kazali nanjo, izpostavljali jo bomo blagodejnim in zdravilnim žarkom, kajti čutimo se poklicane skrbeti za njeno ozdravitev. Žal da ni zdravilna moč v naših rokah.
V prenatrpanih razredih, je silno težko doseči povoljne učne uspehe. Učitelj sploh ne more, čeprav bi hotel, upoštevati otrokovo individualnost. Le zelo nadarjeni učenci se v takih razredih nekaj naučijo, slabše nadarjeni le malo, a defektni sploh nič. In vendar moramo skrbeti za vzgojo prav vseh otrok. Vsak otrok, kot bodoči enakopravni državljan, ima pravico do vzgoje in pouka. Ako torej zaradi katerega koli defekta ne more slediti pouku skupno z drugimi učenci, ker je pač potreben individualnejšega postopka, tedaj ima pravico do vzgoje v šoli za defektne otroke. Mnoge moderne države so visoko dvignile svoje šolstvo prav z otvarjanjem večjega števila šol za defektne otroke. In naša država ne sme zaostajati. Tudi nam mora biti do tega, da dvignemo svoje šolstvo.
Po našem narodnem uedinjenju se je mnogo razpravljalo o uvedbi enotnega šolskega zakona za vso državo. Koliko predlogov in načrtov je bilo izdelanih in učiteljstvo je zelo aktivno sodelovalo pri vseh teh načrtih in izdelalo zelo dobre predloge. Končno smo dobiti enoten šolski zakon. Z njim smo dobili osemletno šolsko obveznost, a v resnici je še danes nimamo. Delitev osemletnega šolanja v osnovno in višjo narodno šolo je dala povod, da je šolstvo ostalo v vseh delih naše države tako1, kot je bilo pred zakonom. Edino v Dravski banovini je izvedena osemletna šolska obveznost, a še tu je okrnjena z raznimi olajšavami, ki jih zakon dovoljuje. V vseh ostalih banovinah pa imajo ali 6 letno v veči-
ni pa le 4 letno šolsko obveznost. Temu bi se dalo odpomoči s striktnim izvajanjem šolskega zakona in obveznim otvarjanjem višje narodne šole povsod, kjer je ni. — Šolski zakon torej predpisuje osemletno šolsko obveznost, a mi je še nimamo. Šolski zakon je v veljavi že 6 let, a učiteljstvo še vedno zahteva osemletno šolsko obveznost, postavljajoč jo med najvažnejše principe otrokove svobode v šoli.
Vsa vzgoja in ves pouk se mora vršiti samo po sodobnih pedagoških načelih. Delovni princip pouka more dati najtrdnejšo podlago za otrokovo svobodo. Tudi ta delovni princip poudarja šolski zakon iz 1. 1929. Toda v skladu z delovnim principom morajo biti prikrojeni tudi vsi veljavni učni načrti. Do letos smo poučevali po starih učnih načrtih, ki niso vsebovali prav nikakega delovnega principa. Tudi v novih načrtih, ki stopajo sedaj v veljavo ga pogrešamo. Naravnost v nasprotju s tem je tudi poenotenje in mono-polizacija šolskih zvezkov in namera monopo-lizacije vseh učnih knjig v državi. Proti tej nameri smo se že izrekli in jo je tudi vsa javnost odklonila. Vso vzgojo in ves pouk bo mogoče izvesti po sodobnih pedagoških načelih šele takrat, ko ne bo eden predpis oviral izvedbo drugega, ko ne bo drugi prekliceval prvega. Normalizacija naše prosvete je nujno potrebna. In ker hočemo pravi razvoj naše prosvete, ker hočemo njeno izpopolnjevanje in njen dvig, zahtevamo njeno normalizacijo.
Nezaslišana so bila odkritja, ki jih je pred nedavnim časom priobčevala beograjska »Politika« o izrabljanju otrok v neki tovarni. Ni to edini primer in gotovo jih je še mnogo. Socialna in zdravstvena zaščita otrok pri nas še ni napredovala iz osnovnega štadija. Trda je ugotovitev in težak princip, in vendar ga je postavilo jugoslovansko učiteljstvo med osnovne principe otrokove svobode v šoli. Iz-
koriščanje otrok za fizično delo je povsem logična posledica samo štiriletne šolske obveznosti, ki je v večini banovin še vedno v veljavi. te bi bili a izvedena osemletna šolska obveznost, bi bilo gotovo manj primerov izrabljanja otrok. Edinstven je primer, da je pri nas kljub določbam zakona o obrtih, z Uredbo o strokovnih nadaljevalnih šolah dovoljeno jemati 12 letne otroke v uk. To mora roditi kvarne posledice za ves narod! Učiteljstvo je že večkrat poudarilo to, a samo nima moči odstraniti zlo, ki uničuje naš naraščaj. Ponovno pa mora poudariti: Preprečiti je treba izkoriščanje otrok za fizično delo, oskrbeti otrokom zadostno socialno in zdravstveno zaščito, da si ustvarimo zdrav in krepak naraščaj, da si vzgojimo svobodnega otroka.
Težke socialne razmere ovirajo šolske uspehe. Slišali smo na skupščini klic tovariša, ki je moral za lasten denar kupiti kredo in tudi nekaj papirja, da je mogel pisati on, da so mogli pisati otroci. Po zakonu o narodnih šolah je šolanje brezplačno, toda nikdo ne oskrbuje otrok s potrebščinami. Čast redkim, zelo redkim krajevnim šolskim odborom, ki tvorijo izjemo. Toda šele tedaj, ko bodo prav vsi otroci prejemali prav vse potrebščine v šoli zastonj, šele tedaj bo vsak otrok pridobil v šoli toliko, kolikor se od šole pričakuje.
Učiteljstvo želi, da bi se razvile v otroku vse sposobnosti in moči, ki počivajo v njem. Za to je potrebna svoboda otroka v šoli in za to svobodo je potrebna izvedba vseh predpogojev — vseh principov, ki jih je poudarilo jugoslovansko učiteljstvo v svoji deklaraciji. To uvideva, to zahteva prav vse učiteljstvo, starejše in mlajše; a združene moči vseh v skupni borbi za skupne interese bodo dosegle tudi izvedbo teh principov, kii smo jih postavili, ker želimo narodu boljšo bodočnost. —ž.
VSEBINA:
Načela prosvetne politike.
Usodno sporočilo.
O glavni skupščini JUU v Sarajevu.
Kaos.
Zahvala Jadranske straže.
80 letnica CMD.
LISTEK: Za ali proti?
Strokovne nadaljevalne šole.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Učiteljski pevsk; zbor JUU. — Stanovska organizacija JUU. — Inozemsko šolstvo in učiteljstvo. — Novosti na knjižnem trgu. — Mali oglasi.
¡mmmmmaBmmmmmmmmmmammmmammE
tvovalno. Ne sme se strašiti neprilik in eventualnih žrtev marveč prav tako lojalno priznati da so napake tudi v naših vrstah. Mislim na one, ki taksirajo sebe prenizko, ko jim je pomoč potrebna in prosijo ali pa vsaj na tihem pristanejo na to, da jim na račun vesti nudijo to pomoč oni, katere bo morala družba izključiti iz svoje srede kot diskvalificirane za moralno in resno delo.
Tov. Milan Popovič
Tudi med debato o poročilu so govorniki še posebej poudarjali vmešavanje nepoklicanih v zadeve šole in učiteljstva ter poklicanih, da ta vmešavanja in zahteve sprejmejo in realizirajo, čeprav prepričani, da škodujejo s tem šoli in narodnemu izobraževanju. S tem vršijo tudi degradacijo svoje osebnosti, 4n svoje ustanove ter ustvarjajo apetit tudi sicer nesolidnim elementom.
Cesti, skoro permanentni napadi na učiteljevo osebnost, na njegovo stalnost in samostojnost, na njegovo moralo in njegovo vest, a poleg tega tudi na njegovo državljansko eksistenco že kažejo, da je prišel čas postaviti parolo: »Vsi na krov!« ter opustiti začasno vse drugo in braniti učiteljevo osebnost pred onimi, ki jo brez kakršnihkoli pravic, a vendar tako neskropulozno ogrožajo. Samo zaradi pravice moramo poudarjati, da je potrebno tudi naše vrste v tem pogledu nekoliko popraviti.
O poročilu je razpravljalo tudi nekaj govornikov. ki so vedeli kaj je treba poudariti in na kaj še posebej pokazati. S to debato moremo biti povsem objektivno rečeno, popolnoma zadovoljni. Ni pa to slučaj tudi z debato o organizačnih financah. Bilanca organizacije izkazuje približno 3 milijone Din prometa in ta za naše razmere impozantna vsota, je zaslužila, da bi ise nekoliko ljudi posvetilo proučevanju bilance, čeprav samo v onem kratkem času, ki je bil na razpolago, da bi se na skupščini slišala dokumentirana, sigurna in resna ocena odborovega dela v tako važnem vprašanju. Na žalost ni bilo tako. Od vsega, sicer malega števila govornikov, se je videlo, da je samo delegat valjavskega društva stvar resno razumel. Njegovo realno razpravljanje so resno poslušali tudi oni. ki se z njim niso strinjali, ker so videli, da govori iz njega dokazano prepričanje in poznanje te vrste dela. V tej debati se je pokazala potreba, da se preneha z improviziranimi govori in takimi govorniki. Lahko ima kdo posebne ambicije (a morda tudi potrebe), da se pojavi na govorniškem odru, da bi ga drugi slišali, ampak nad tem mora biti vestno prepričanje, da je absolutna potreba in dolžnost vseh. ohraniti resnost debate in dostojanstvo skupščine. Pa tudi govorniki sami ako želijo, da jih drugit poslušajo (a ne samo slišijo) je treba, da resno proučijo vprašanja o katerih govorijo ter da stavijo potrebne pripombe. Cas je, da pridejo govorniki do prepričanja, da se njihova vrednost taksira po globini misli in težini razloga, a nikakor ne po njihovih ambicijah in frazah. Še nekaj. Nezanesljivi ne-prijatelji in nedokumentirani govorniki imajo navadno ambicijo prirejati izlete na govorniški oder in govoriti prvi. A njihovi govori popolnoma propadejo ali pa krepijo položaj odbora, ako so govorniki iz vrst opozicije ter
Usodno sporočilo
Znižanje plač državnih uradnikov in upokojencev
Dnevno časopisje je prineslo 18. t. m. naslednjo vest, ki bo prizadejala državnemu uradništvu mnogo skrbi in bridkih ur:
Na seji min. sveta, ki se je vršila danes od 17. do 19. ure, je bila sklenjena poleg resornih stvari uredba z zakonsko močio o zmanjšanju osebnih prejemkov državnih in samoupravnih uslužbencev. Znano je, da so cene življenjskim potrebščinam in posebno kmetijskim pridelkom v zadnjih letih tako padle, da gotovo ne opravičujejo obstojanja posebnih draginjskih doklad. Imajoč v vidu te činjenice rta eni strani in na drugi strani dejstvo, da so naši proračuni v zadnjih letih stalno zaključeni z večjim deficitom, je bilo neobhodno potrebno, izvesti nujne sklepe, namreč, da se mora radi tega pristopiti k zmanjšanju draginjskih doklad. Zato se je kr. vlada odločila, ker je predhodno izvršila tudi že znižanje materialnih izdatkov, ker radi gospodarske krize ni mogoče niti misliti v tem trenutku na
povečanje davčnih bremen. Kr. vlada pričakuje, da bodo tudi sami uradniki in upokojenci razumeli te ukrepe kot nov korak za saniranje državnih financ, kajti samo pri urejenem finančnem stanju države lahko pričakujejo, da se bodo plače izplačevale pravočasno in v polni vrednosti narodnega denarja.
Skupno zmanjšanje v primeri s sedanjim stanjem osebnih prejemkov bo zneslo okoli 400 milijonov dinarjev, kar pomeni povprečno 7 odstotkov zmanjšanja od skupnih prejemkov posameznih uradnikov in upokojencev. Zmanjšanje je bilo izvršeno začenši od ministrov preko banov do najnižjih državnih uradnikov. Izvzeti so samo aktivni podoficirji v vojski in stari upokojenci, ki so bili upokojeni po zakonih pred letom 1923. To uredbo bo objavilo finančno ministrstvo 19. t. m. ter bo stopila v veljavo 1. Oktobra letos.
O ukrepih organizacije bomo poročali!
O glavni skupščini JUU v Sarajevu
Milan Popovič, odlični borec sr-bijanskega dela jugoslovanskega učiteljstva, urednik »Zorice« in bivši predsednik beograjskega povefjeni-štva UJU piše o XV. Glavni skupščini JUU v Sarajevu v »Narodni prosveti« št. 10. in 11. sledeče:
Po skupščinskemu delu se lahko pravilno oceni zaupanje, ki ga uživajo odbori pri svojem članstvu. Letošnja skupščina JUU potrjuje to stališče.
Skupščina je začela z delom v mirni in prijetni atmosferi, je bila pravilno vodena in uspešnejše nego mnoge druge, je dovršila svoje obilno in važno delo.
Zaupanje, ki ga uživa odbor pri članstvu, mu je ustvarilo možnost, voditi posle pravilno, odkrito, korektno, izogibajoč se vsega kar bi, četudi v najoddaljenejših konsekven-cah moglo spominjati na grde pojave v nedavni preteklosti. Prav tako je naredila atmosfera zaupanja (jaz se izogibam izraza »sloga«) iz gotovih izrazitih načelnih nasprotnikov odbora, neko vrsto nasprotnikov opor-tunistov. Morda ni to ravno prijetno in bilo bi morda potrebnejše, da se na skupščini močnejše poudarjajo gotova opažanja onih, ki gledajo na nekatera vprašanja drugače nego odbor. Ta taktični oportunizem se je občutil pomalem tako v govorih, ki smo jih slišali na skupščini, kakor tudi v delu posameznikov v odsekih, a prav tako tudi v vzdržanju onih, ki so imeli nekaj drugega reči, ampak niso hoteli ovirati dela skupščine — tako dobro akreditirane pri svojem članstvu, — ker bi s tem izzvali razne ugovore in morda tudi sumničenja. S sigurnostjo se pričakuje, da je
odbor popolnoma razumel situacijo, da ne bo uspehov dela v tem prvem letu preveč precenjeval in da ne bo nadaljeval dela v prepričanju, da je odboru, ki je izraz razpoloženja veliko večine dovoljeno vse, prav tako kakor bi se odborom, ki so bili vsiljeni vse ospo-ravalo.
V svoji dobro zamišljeni in popolnoma izraziti deklaraciji je dokazal odbor, kako je treba pripraviti akte te vrste. Deklaracija je pokazala, da se je dobro vedelo, kaj je potrebno povedati in kako je treba povedati. Pozdravljamo jo simpatično kot resen dokument, pozdravljamo jo tem bolj. ker verno, da se je pred sestavljanjem temeljito preštudiralo razmere in so pri tem sodelovali vsi najboljši faktorji organizacije. Vzporedno s tem gre tudi želja, da se tudi organizačne edi-nice in posamezniki odrečejo kvarnih ambicij, dodajati važnim vprašanjem inprovizirane in nedokumentirane izjave, ki računajo mnogo več na momentalni uspeh fraz, nego na stalne posledice resno pripravljene izmenjave misli med onimi, ki so po položajih in razmerah pozvani, da skupno delijo uspehe in odgovornost.
Skupščina je dobro podčrtala željo in potrebo, da se preneha z nenormalnimi lahko se reče tudi z nemoralnimi zahtevami, po vplivu na delo učitelja, kot delavca državljana od strani individuov, ki ne samo da nimajo nikake pravice do takega vpliva, nego v mnogih primerih nimajo niti moralne kvalifikacije, da o resnih vprašanjih dajejo svoje mišljenje in stavljajo svoje zahteve.
Na tem vprašanju, zaščite učiteljeve osebnosti od nepoklicanih in nekvalificiranih se mora delati še mnogo, vztrajno in požr-


ustvarjajo tudi atmosfero neugodnosti in nemira, tako da imajo oni, ki prihajajo na govorniški oder za njimi, še posebno težko stališče ker morajo ustvariti atmosfero miru, da v njej zamorejo iznesti svoje upravičene in dokumentirane zahteve. Vse bolj se občuti potreba, da si posamezne skupine izbirajo govornike, katerim dajo navodila in material ter da se govorniki zavedajo, da uspehe in neuspeh delijo z vsemi v katerih imenu govorijo. Še ena konstatacija v tem pogledu, Skoro vedno je na skupščini nekaj, včasih precej delegatov, ki nočejo poslušati govornikov s katerimi se ne strinjajo, še posebej ako nekoliko delj časa govorijo. Tudi večkrat brez kakršnegakoli povoda ovirajo govornike z vzkliki in manifestacijami, ki nikakor ne olajšujejo situacije in ne prispevajo ničesar k dostojanstvu skupščine. Obširnost je večkrat potrebna (dasiravno skoro nikoli ni simpatična), a korektne govornike se mora poslušati.
Odbor je obvestil skupščino tudi o svojih namenih v pogledu izdajanja novih šolsko -pedagoških edicij in zato je dobil njen pristanek po nekaterih govorih in pripombah ki jim bo vsekakor poklonil potrebno pozornost.
Ob nepravem času in v atmosferi utrujenosti in izčrpanosti sta prišli pred skupščino dve zelo važni zadevi: resolucija in pravila. Zahvaliti se imamo odsekoma v katerih so resno proučili in izdelali resolucijo in pravila ter tako ustregli pričakovanjem v kolikor je to sploh bilo mogoče.
Pri pretresanju načrta resolucije smo slišali poleg precejšnjega števila govornikov tovarišev tudi tri tovarišice, ki so bile simpatično pozdravljene.
Pri sprejetju resolucije je potrebna odkritost in razsodnost v razpravi in zahtevah. V njo je treba vnesti samo najmarkantnejše pojave m zahteve. To se je upoštevalo v odseku, vendar je skupščina dodala nekatere podrobnosti, ki nikakor ne morejo koristiti.
Dasiravno so bila pravila v plenumu zelo hitro dokončana in sprejeta oh koncu skupščinskega dela, so vendar tolike važnosti da jim je potreba posvetiti poseben članek in jaz bom, računajoč na ljubeznivo gostoljubje »Narodne prosvete« to kmalu naredil.*
* Zadržan z delom v odboru nisem mogel stalno spremljati skupščinskega dela. zaradi tega ne govorim o nekaterih poslih, ki jih je skupščina prav tako dovršila.
Kaos
Razpravljamo o vsemogočem, menjavamo svoja mišljenja, poteizamo se za svoje stanovske pravice, a onega kar nas najbolj teži, pa skoroda ne čutimo. In to breme — je naše delo, naše poklicno delo, naša šola.
Take zmešnjave, kakršno imamo dandanes, še ne pomnim. In nikjer se nam ne svita nada, da bi se razmere kaj uredile. Treba nam je močne roke, ki bi pograbila za krmilo in zavlekla zmedeni brod naše prosvete v plovno gladino.
Levica danes res ne ve, kaj dela desnica, ne sosed za soseda, četudi ni med njima plota.
Predvsem konstatiram. da prevladuje v šolstvu neenotnost kot posledica porodnih bolečin novega šolskega zakona in prepočasnega uveljavljenja novih učnih načrtov. Dosegli smo osemletno šolsko obveznost. Dolgo smo se borili za njo. A danes, ko jo imamo, sta zadnji dve leti postali marsikomu kar nekam odveč. Za ti dve ni prostorov, ne učnih oseb, tako, da mladina že sama uvideva, da je kot žrtev zakona postala učiteljstvu balast in to baš ona mladina, ki postaja razsod-nejša in že s premislekom gleda v življenje.
Šole istih kategorij imajo na različne načine porazdeljene posamezne šolske letnike, poučujejo po različno zasnovanih urnikih in razpredelitvi učnega gradiva. Enorazrednice večkrat prednjačijo večrazrednicam, ker je pouk' nehote enotnejše urejen, pod vplivom iste osebe.
Po uredbi kr. banske uprave dravske banovine IV N. 2309 od 9. II. 1933. smo dobili za »izkaze šolskih otrok« tiskovine, na katerih so označeni novi predmeti: »Praktično gospodarsko znanje, higiena, gospodarstvo, gospodinjstvo«, učni jezik pa je pretvorjen v narodni jezik brez specialne razpredlitve v či-tanju iln pisanju. Dočim so vse šole narodni jezik v tem smislu preuredile, se branijo, da bii uvrstile med predmete gospodarstvo in praktična gospodarska znanja, sklicujoč se na ministerialni odlok, da načrt še ni uveljavljen.
Kadar grade mostove, si najpreje postavijo zasilne mostiče in odre, brez katerih je delo nemogoče. Kaj pa delamo mi? Sedimo ob anketah, odrivamo, odklanjamo in se pri tem zibljemo na trhlih brvicah, ali pa še gazimo po strugi.
Veliko zlo nam povzročajo šolske olajšave, predvidene po § 11. zakona o narodnih šolah. Dovoljuje jih minister na predlog kra-
jevnega šolskega odbora. Dali so nam zadevna navodila.
Po prejšnjih zakonih nismo puščali v po-navljalno šolo nikogar, ki ni dovršil razreda, določenega za 6. letnik. Kdor je ravnal drugače, je obremenjeval le sebe, kajti letnikov Se ne da brez posledic preskakovati. Slabo-umnejši otroci so mu ovirali napredek s svojo duševno zaostalostjo, ki ji je drugovala navadno tudi večja razposajenost.
Po današnjem zakonu bi smel v zimski tečaj le oni otrok, kii je s povoljnim uspehom dovršil II./v razred. Po tem se ravnamo. Zgodi se pa, da višje oblasti na prošnjo staršev dovoljujejo prestop v zimski tečaj tudi onim, ki so dovršili I/v razred. Ne samo, da tak otrok ne more slediti pouku v III, J v razredu» še večji balast je senca, ki pade na vestnega učitelja, ravnajočega se po predpisih in potrebi. Kam pa naj damo takega otroka? — I./v je dovršil: v II./v razred ne more slediti, ker je zamudil 2 meseca, v II L/v še manj. — Ostane le: Bog pomagaj!
Šole se umno razširjajo, tako da smo dobili že lepo število enorazrednic. ki se imenujejo dvorazrednice, saj imajo Po dve učni osebi. Temu primerno imamo že prav dobro razvite večrazrednice, četudi se praktično in oblikovno lahko kar razpolove. Razrednik, ki bi se 'izven svojih učnih ur rad pripravljal za pouk, popravljal naloge, proučeval učila, eksperimentiral, nima niti prostora, kamor bi sedel. Vse je zasedeno. Kje so tedaj učni uspehi, kje napredek?
Uveden je celodnevni pouk. Kar je bilo preje porazdeljeno na skupine, nižje, višje, je sedaj v šoli večinoma dopoldne.
Višja narodna šola, kaj hočemo prav za prav z njo? Razkropiti 7. in 8. šol. leto (kakor so nekateri dajali navodila) po raznih razredih, je smrtni greh. Otrok teh let ni več šolski fabrikat, pač pa je že v oni dobi, ko se pričenja v njem oglašati življenje, in ki gleda v življenje z bedečimi očmi. Oprijeti se ga je tesneje, saj je na pragu, na potu v klanec, kjer mu bo potrebna potna palica. Vsakdo, ki je prebrodil kos sveta, se zadovoljen ozira nazaj v težave, ki jih je utrpel, z bleščečimi očmi razmišlja o trenotkih. ki so mu lajšati zlo. Ponosen je potnik, ki se mu na kovčegih bleste napisi raznih hotelov, z zadovoljnostjo prebira pomočnik spričevala svojih mojstrov.
Pa naš kmečki učenec: Naj se H spominja, da je bil zadnji dve leti degradiran, da so ga pomešali med 5., 6. in celo 4. šol. leto? Njega med otroke? Saj otrok ni rad otrok, dokler je otrok!
Revidirajmo tovariši, naše napake! Dajmo višji narodni šoli res njen značaj! Stisni-mo, kar se stisnite da, nato v boj za pravice »višje narodne šole«. Priborimo ji ugleda, da bo absolvent ponosen na njo. Borimo se za to, da bodo imeli naši absolventje dostop vsaj v strokovne šole in da bo država pri sprejemanju svojih uslužbencev priznavala svoj dobri namen, ki nam ga je pokazala z uveljavi j en jem zakona o narodnih šolah.
Že lani sem pisal, da pričnimo razmišljati o posledicah novih predpisov, a kakor uvide-vam, nimamo resne volje za to in nevede pripuščamo, da nas lastno dete teži kot težko breme. Ven iz tega kaosa!
Josip Lapajne
Za jesen in zimo!
Tople volnene tkanine za plašče, kostume, obleke, kakor tudi vso drugo manufakturno blago si preskrbite pri znani tvrdki
A. ŽLENDER
LJUBLJANA - MESTNI TRG 22
Ogromna zaloga najboljših kvalitet Vam nudi bogato izbiro trpežnega blaga, finih vzorcev in barv ter najsolidnejših cen.
Cenjenemu učiteljstvu popust!
Zahvala Jadranske straie
Kongresni dnevi Jadranske 6traže so za nami. Odjeknili so mogočno ne le v območju Dravske banovine, temveč širom vse Jugoslavije in daleč preko njenih meja. Pokazala se je vsa vrednost naše pomorske obrambne vse-državne organizacije, pokazala se je njena sila in moč in potrdila je vse plemenito misleče Jugoslovane v veri o potrebi njenega obstoja ter jim vlila novih moči v delu za narod, kralja in državo.
Najveličastnejši je bil praznik naše mladine na rojstni dan vrhovnega pokrovitelja JS Nj. Vel. kralja. Sto dvajset pomladkov iz vseh delov naše banovine je prihitelo v našo belo prestolico, priključile so se jim številne pomladkarske delegacije iz ostalih banovin in v senci 231 prapora PJS so se desettisoči naše organizirane mladine skupno z zastavami JS poklonili novi zastavi Oblastnega odbora JS v Ljubljani, kraljevskemu daru Najvišjega zaščitnika, skupno so izpovedali svojo veliko ljubezen in vernost jugoslovanskemu narodu, kralju i državi. S svojim strumnim nastopom so zadivili vso Jugoslavijo in jo prepričali, da je v mladini resnična lepša bodočnost naše kraljevine.
Kraljevski dar je bil priznanje našemu delu in našim naporom, veljal je predvsem naši mladini in njenim vestnim voditeljem, našemu učiteljstvu.
Z njegovo neprecenljivo pomočjo se je vzbudil tako v mladini kot v odraslih, v po-mladku kot v krajevnih odborih in poverjeni-
štvih JS čut domovinske ljubezni, prežete z zavestjo o važnosti morja za na§o državo in po njem za našo nacionalno in državno bodočnost.
Zato izvršuje Oblastni odbor JS v Ljubljani skupno s Sekcijo PJS za dravsko banovino prijetno dolžnost, da naglasi veliko delo našega vrlega učiteljstva ter se mu za njegov nesebični trud pri nacionalni vzgoji mladine najiskreneje zahvali!
Še posebna zahvala veljaj požrtvovalnemu učiteljstvu za vso veliko brigo z ono mladino, ki se ni strašila ne pota ne stroškov, da na kongresu JS v osrčju Dravske banovine izrazi svojo veliko ljubezen za jugoslovenski Jadran in skupno manifestira za pomorsko Jugoslavijo! Ugledno učiteljstvo prosimo, naj bo tolmač našega priznanja in zahvale tudi tisočem pomladkarjev in čuvaric našega morja!
Enako iskrena zahvala vsem onim po-mladkom in njihovim voditeljem, ki so na odlični kongresni akademiji ¿pokazali svoje delo in stremljenja ter navdušili poslušalce za naše ideale!
Roko v roki hočemo doseči naš sveti cilj!
Oblastni odbor Jadranske straže v Ljubljani.
Predsednik OOJS dr. Otmar Pirkmajer, 1. r.
Načelnik Sekcije PJS Josip Breznik, 1. r.
80 letnica CMD
Slovenci smo najbolj zapadno evropski slovanski narod. To dejstvo se vleče skozi vso našo narodno zgodovino kot rdeča nit in prav temu dejstvu je tudi pripisovati, da se je razvijala naša preteklost pod pogoji in okoljem, kakor nobena druga preteklost slovanskih narodov. Ni bilo toliko usodno za nas samo to, da smo prirastli na teritorij na katerem so se že od nekdaj križali gospodarski in politični interesi evropskih narodov ali zapada in zahoda sploh, najbolj usodno je bilo pač to, da smo kot slovansko pdkoljenje trčili ob romansko raso na vzhodu in germansko na severu. Med tema dvema mlinskima kamnoma se je pokazala tudi vsa odpornost in trdoživost slovenskega naroda. Ni čuda, da so se ob takem položaju pojavili na naši zemlji in med našimi ljudmi najrazličnejši elementi, ki so nastopali kot posamezniki ali pa kot družbe, financirane od različnih fondov, seveda na škodo slovanskega življa in to z italijanske strani od zapada in
nemške strani od vzhoda. Osobito ostra borba za germanizacijo in italijanizacijo se je pojavila pred 50 leti z zloglasnim Schulverei-no-m in italijansko napadalno organizacijo »Pro patria«. Ti dve organizaciji sta začeli med slovenskim ljudstvom s širokopotezno raznarodovalno akcijo, ki je seveda naletela na odpor od slovenske strani. Ustanovila se je družba sv. Cirila in Metoda, ki je bila sprva močno osovražena, toda s svojim idealizmom je zmagoslavno prodirala in žela lepe uspehe.
Z zadovoljstvom lahko ugotavljamo, da so bili temeljni kamni in najbolj agilni delavci v vrstah CMD ravno učitelji. Družba je takoj po svoji ustanovitvi najenergičneje zastavila svoje delo na stvarni osnovi. Otvo-rila je mnogo šol v primorski in koroški zemlji, katere so budile in netile slovansko misel med mladino in narodom. Da narod še ni umrl vkljub nasilju, da še vedno živi in is-pričuje svojo avtohtonost na zapadu in seve-
A. K.:
Za ali proti?
(Po pedagoškem tečaju v Mariboru.)
(Nadaljevanje.)
Popravek! Na istem mestu in pod istim naslovom sta bili v pretekli številki priobčeni tudi risbi gg. prof. Gustava Šiliha in Ernesta Vranca. Nagajivost tiskarskega škrata pa je naredila iz prof. Šiliha E. Vranca, a iz E. Vranca prof. Šiliha. Upamo, da so to pomoto čita-telji sami opazili in popravili.
Psihologijo šolskega novinca in pregled metod elementarnega čitalnega in pisalnega pouka, podprt s primeri, raznimi zadevnimi knjigami, nam je nazorno razlagal g. prof. F. Fink. ki je sam strokovnjak v tem področju. Poudaril je, da je bodočnost v globalni metodi, ker jo uporabljajo skoro vse napredne države in ker je otroškemu duševnemu sestavu najbližja, ker otrok prejema vse predstave kot celoto-, dočim analizo dejanj izvrši šele po učiteljevem vplivu. Orisal nam je razvojne stopnje otroka po danes najmerodajnejši osebnosti dr. Charlotti Btihlerjevi, ki se peča predvsem v svojem ped. - psih. laboratoriju na Dunaju s psihologijo šolskega novinca in na katere izsledke se naslanjajo- vsi kulturni narodi. S tem v zvezi je pokazal na kvarno nedoslednost v izvajanju zak. o nar. šolah, ko se praktično še vedno ne sprejema samo sedemletnih otrok v šolo. Govoril je o otrokovi socialni in intelektualni zrelosti, o otrokovi egocentričnosti, ljubezni do pravljic, o njegovi pozornosti, spominu, jeziku, mišljenju in čuvstvovanju. Orisal je glavne smernice po katerih lahko spozna učitelj otroka in po katerih se do otroka pravilno opredeli. Razlagal je nastanek in razvoj elem. metod in se zadržal podrobnejše pri globalni metodi.
Ker mlajša učiteljska generacija ne more več tako intenzivno zasledovati tuje literature, bi bili zelo hvaležni g. Firiku, da napiše o tej svoji temi izčrpno knjigo.
G. Albert Žerjav, naš znani mladinoslovni in pedag. kritik je žel za svoja »Izbrana poglavja iz posebne didaktike zgodovinskega pouka« veliko pozornost in iskreno odobravanje. Četudi se je v početku videlo, da mnogi niso bili preveč navdušeni za uvodne teoretične osnove, brez katerih pa ni nobene temeljite vglobitve, je znal vedno bolj pritegniti poslušalce v svoj idejni krog. Dal je vsem novih in jasnejših pogledov v to pastorko naših predmetov, od katere se je največ zahtevalo kot glavno prenoviteljico nacionalne misli in čuvstva, pa se je najmanj razumelo njeno poslanstvo. Ugotovil je kar uvodoma, kako je zgodovinski pouk še vedno v suženjstvu besede in izraza. Tolmačil je zelo jedrnato razvoj zgodovinske znanosti, razne njene teorije, historični idealizem in materializem, podal je razvojne stopnje šolske zgodovine —• pripovedovaine, pragmatične, genetske, — historijografijo Slovencev, Hrvatov in Srbov, s posebnim ozirom na slovensko, govoril je o rabi slik. o virih v zgodovinskem pouku in omenjal, da je Grudnova »Zgodovina slovenskega naroda« še vedno ena izmed najboljših zgod. knjig, kar jih imamo. Posebno si je privoščil fraze v zgodovinskem pouku in v učnih knjigah, kjer je pokazal v drastičnih primerih kam je zašla dosedanja šolska zgodovina. Pokazal pa je nasprotno vzorce pravilno, psihološko utemeljeno obravnavanih zgodovinskih slik. Podal je sliko strnjenega pouka, kjer vodi predmet i. s. v enoti »Dan miru,« ki bo izšla tudi v »Popotniku«. Zaključil je z željo, da bo skušal vsak od tega, kar so si pridobili od njegovih izvajanj vsaj nekaj uresničiti.
Če človek čita naslov teme »Izbrana poglavja iz posebne didaktike jezikovnega pouka«, se nehote spomni na neštete didak-
tike, katerih stroga pravila smo se nekoč učili. Toda to, kar in kako nam je to »didaktiko« podajala profesorica Danica Glinškova, je ob njenih prvih besedah zrušilo vse predsodke in njenih osem ur je bila ena sama pesem o lepoti našega jezika. Po najnovejših utemeljiteljih novodobnega jezikovnega pouka je razvijala nove smernice o spisju, pravopis ju oz. slovnici, o čitanju, o govorni samovzgoji učitelja, o vzgoji govora kot enovitega telesno-duševnega procesa. Najboljšo govorno tehniko ima oni. pri katerem je sploh opazili ne bomo. Bolje je duša brez tehnike, ko tehnika brez duše. S številnimi primeri iz čitank, narodnih pesmi, iz Gregorčiča, Stritarja, Cankarja, Zupančiča je ponazorovala in podprla svoje trditve. Končala je z besedami: »Če naučimo učence izrazno citati, mu damo ključ do vsebine teksta, da se bo lahko po knjigi sam nadalje izobraževal.«
Treba je res da že enkrat zbrisati madež v naši šoli, kjer je postajal še do nedavnega jezikovni pouk le še pomožno sredstvo v rea-lijah in v drugih predmetih, ne na osrednja os vsega dela na šoli.
O predavanju Ernsta Vranca, ki je v mno" gib svojih člankih iz izkustev svojega živega šolskega dela, svojih številnih ekskurzij v inozemstvo in temeljitih poglobitev v pedagoške teorije in njenih pomožnih znanosti dokazoval možnost in pravilnost teorije in prakse strnjenega pouka, bi mogel reči z g. Senkovi-čem, »da je s svojimi jasnimi in prepričevalnimi izvajanji pridobil za strnjeni pouk tudi one, ki se doslej niso mogli opredeliti.«
S številnimi nazornimi preglednicami je utemeljeval psihološko, sociološko in pedagoško svoje trditve. Prikazal je odnose med strnjenim in delovnim, koncentracijskim in kompleksnim poukom, nadalje razne stopnje strnjenega pouka, razvoj pokreta o strnjenem šolskem delu v inozemstvu in pri nas. Utemeljil je tudi iz sociološkega, psihološkega, pedološkega in pedagoško - didaktičnega stališča,
zakaj je strnjen pouk danes najboljša učna pot. Sam pravi: Naenkrat strnjenega pouka, ki je ideja, ne morem doseči. Nazor nekaterih pa, da je samo za 1. šolsko leto strnjen pouk neobhodno potreben, v 2. šolskem letu priporočljiv, v 3. in 4. šolskem letu umesten, na višji narodni šoli pa samo mogoč, ampak se ga zaenkrat naj lotijo le resnični mojstri, ni utemeljen. Potom razvoja pride človek do strnjenega pouka. Da bi takoj skočil v strnjen pouk, mora bit res pravi mojster. Nič ni absolutnega na svetu, vse se razvija. Tudi naša samoizobrazba bo morala ili po razvoju vse človeške družbe. Visoko priznanje upravičenosti smeri strnjenega-pouka tudi od strani predsednika naše pedagoške stolice dr. K. Oz-valda je v njegovem stavku, da se vesoljno-vzgojstvo poraja iz pristnega žitja in bitja narodovega. Saj strnjeni pouk hoče otrokom (starostni stopnji primerno) približati človeško in priro-dno življenje na tleh domačije v njegovi prirodni povezanosti. V ta namen se uporabljajo vsa priznana načela delovne šole, tako, da se izseki in problemi domačije prikazujejo deci v svoji celotnosti- kot živa slika življenja.
V živem primeru povedano: V novi šoli prvenstveno ne gre za to, da konstatiramo, ali lan spada v rastlinstvo, volna v živalstvo, amoak, ali spada to v problem, s čim in kako se ljudje oblačijo.
Dobra je bila Vrančeva originalna ideja, da je, razdeleč papir in kuverte (s papirjem ie nekoliko preveč štedil — kriza!) pustil, da tečajniki sami, brez podpisa, napišejo svoje mnenje o vsem. kar so slišali, nosebno o strnjenem pouku. Prejel je okoli 40 odgovorov. Prav in zanimivo bi bilo, če bi jih, take, kakršni so, priobčil v »Popotniku«.
O teh odgovorih, ugovorih in zagovorih, ki so tvorili nekak zaključek predavanj, se je potem vršila debata, v katero pa so, žal, posegali vsled pomanjkanja časa, samo predavatelji.
Tu izven meja Jugoslavije, je zasluga požrtvovalnega dela CMD.
Letos, ko je CMD slavila 50 letnico svojega obstoja in z njo 50 letnico uspešnega dela za obrambo naroda in njegovih meja, je bila izdana ob tej priliki tudi resolucija, ki ugotavlja na podlagi razprav o vseh narodno obrambnih vprašanjih, da so osnovna načela družbenega delovanja dosledna njeni 50 letni zvesti službi jugoslovanstvu na skrajnem se-verozapadu, službi, ki so ji posvetili najboljše sile najplemenitejšl možje in žene Slovenije. Družbeno delovanje sloni na edinstvu naroda in države pod vodstvom narodne vladarske hiše Karadordevičev. CMD, prosta plemenskih, verskih, stanovskih in političnih vezi
Strokovnjaško, a vendarle vodeč nas v način otrokovega snovanja in v neprisiljenem, zelo prijetnem tonu, nam je pokazal profesor Radovan Klopčič izbrana poglavja iz posebne didaktike risalnega pouka. Radi kratko odmerjenega časa nas je mogel le v glavnih potezah uvesti v bistvo spominskega in fantazijskega risanja, risanja Po prirodi, ilustrativnega, perspektivnega in ornamentalnega risanja. Take ure so vesel prepletek med često težka teoretična poglabljanja ostalih ur. Želimo. da postane g. predavatelj naš slovenski Rothe.
G. Ivan Robnik pa nas je povedel v zelo prisrčnih besedah, prepojenih z neusahljivim humorjem, v kraljestvo otroškega rakotvornega snovanja s posebnim oziram na razmere na kmetih. Seveda njegovih 5 uric ni moglo iz poslušalcev napraviti izvežbanih rokotvorcev, ampak je imel samo namen, da nam pokaže bistvo, smisel in namen rakotvornega pouka. Pravilno je njegovo stališče, da na skromno šolo na kmetih spada le modeliranje in luže-nje, ki skoro nič ne stane. To delo popolnoma dosega one namene rakotvornega pouka, da se otrok pravilno izživi v svoji fantaziji, da se nauči ob njem zavestno gledati, slišati, tipati, da igraje strne z duševnim tudi telesno delo, da se nauči spoštovati vsako delo in onega, ki ga opravlja. Ni mogoče samo duševno življenje, ampak duševno in telesno. Ročno delo ustvarja harmonijo med materijo in duhom. Predavatelj nas je v 4 grupah povedel v svojo delavnico, kjer je na otroških izdelkih nazorno pokazal razvojno pot otrokovega ročnega ustvarjanja.
Dr. Franjo Žgeč nas, žal, vsled njegove bolezni, ni mogel uvesti v sociološke metode raziskavanja otrokovega okolja. Prepričani pa smo in to iskreno želimo, da nas bo kmalu
služi kot obče narodna organizacija samo interesom nacionalne celote v kateri nas nič ne loči. Njena glavna naloga je jačanje narodne zavesti v ogroženih delih našega naroda in stremi za tem, da s čuvanjem vseh pridobitev najbolj izpostavljenega slovenskega dela našega naroda prispeva svoj delež k jugoslovanski skupnosti kot vrhovnemu cilju vsega njenega stremljenja in delovanja. Dalje zahteva družba, da se mora v narodnostno mešanih predelih podrediti strankarsko politično življenje nacionalnim interesom. Svojo moč in vero črpa v trpljenju, iz katerega je izniknila svoboda in v veliki žrtvi nepozabnega Kralja Mučenika Aleksandra Uedinitelja.
obogatil z novim delom, ki bo temeljito osvetlilo to važno panogo pedagoške znanosti.
H koncu predavanj je spregovoril kot vodja tečaja in predsednik Pedagoške Centrale g. Gustav Šilih, ki je rekel med drugim: Hvala Bogu, da je tukaj toliko mladine, ki bo vodila novo dobo! Samo, naj ne pozabi delati! — ----Čc imamo na prosvetni upravi
ljudi, ki simpatično spremljajo naše napore, potem je dobro.---Zaključujem II. pedagoški tečaj in prosim, da ostanete zvesti onim idejam, ki ste jih spoznali kot dobre, ki so vas prepričale in ki ste jih sprejeli kot svoje. Mnogo uspeha v vašem bodočem delu!«
Tečaj je bil ves čas na objektivni znanstveni višini. Kar je bilo subjektivnega, je le opestrilo izvajanja in upostavljalo napetejšo strujo med predavatelji in tečajniki. Prav bi bilo, ako bi znali taki tečaji voditi udeležence od pasivnega sprejemanja do aktivnejšega sodelovanja, kar je seveda najtežje. To namreč ne bo prej mogoče, preden ne bo znala naučiti bodoča šola, najsi bo to pedagoška akademija ali učiteljska šola na novi osnovi, našega naraščaja tudi diskutirati.
Seveda je povrh tega treba najprej vsekakor še nekega ustaljenega nazora, temelječega na znanstvenih normah, ki si jih more človek pridobiti samo s študijem.
Četudi je pri tem ali onem predavatelju stopilo več ali manj v ospredje njegovo subjektivno gledanje na razna znanstvena vprašanja, ki jih pač ni mogel vsak vselej v celoti sprejeti kot pravilne, vendar je iz vsakega predavatelja izžarevala ona globoka pedagoška resnoba, spoštovanje ter ljubezen do pedagoškega dela »kajti gonilna sila mu je skrb za mladi naraščaj« (dr. K. Ozvald).
(Konec prihodnjič.)
—	Anketa za predelavo čitank za narodne šole, dopust udeležencem. Kraljevska banska uprava dravske banovine je izdala na prošnjo sekcije JUU naslednji odlok: Dne 28. septembra t. 1. ob 8. uri se bo vršila v prostorih sekcije JUU za dravsko banovino v Ljubljani anketa za predelavo čitank za narodne šole. —-Da bi bilo delo pri predelavi šolskih čitank čim uspešnejše, je imenovala banovinska skupščina JUU Ljubljana poseben anketni odbor, ki naj določi načelne smernice za delo, način in organizacijo dela ter da tudi redakcijskemu odboru, ki ga bo določil sam, konkretne predloge glede izprememb. — Da bo omogočeno članom anketnega odbora sodelovanje, odobruje kr. banska uprava navedenim dopust za čas od 27. septembra 1935. do vštetega 28. septembra 1935.: 1. Skulju Andreju, v. d. ban. šol. nadzorniku v Ljubljani; 2. Mikužu Mateju, sres. šol. nadzorniku v Dolnji Lendavi; 3. Hrovatu Ivanu. sres. šol. nadzorniku v Krškem; 4. Drekonji Cirilu, šol. upravitelju v Turnišču; 5. Hudalesu Oskarju, učitelju v Šmartnem ob Paki; 6. Ločniškarju Franju, šolskemu upravitelju v Mavčičah;
7.	Koprivi Alfonzu, učitelju v Dobrničah;
8.	Klemenčiču Vladu, učitelju v Vel. Nedelji;
9.	Rošu Franju, učitelju v Celju; 10. Vrancu Ernestu, učitelju v Studencih pri Mariboru;
11.	Bregantu Žmagu, učitelju v Ljubljani;
12.	Venku Ivanu, šolskemu upravitelju na Igu pri Ljubljani; 13. Hafner Kristini, učiteljici na Jesenicah; 14. Jurančiču Josipu, učitelju pri Sv. Marku pri Ptuju; 15. Kumlju Metodi^stro-kovnemu učitelju na državni gluhonemnici v Ljubljani.
—	Podaljšanje »Jadranske razstave« na velesejmu. Ker je zanimanje za razstavo »Naš Jadran« na jesenskem velesejmu bilo izredno veliko, je sklenila uprava, da za šolsko mladino podaljša razstavo od 20. do vštetega 22. t. m. Vstopnina za vso razstavo po osebi 1 dinar. — Kr. banska uprava je izdala nalog, da se za obisk te razstave šteje šolam izven Ljubljane kot celodnevna, ljubljanskim šolam pa kot poldnevna ekskurzija. Obisk iz vzgojnih in nacionalnih ozirov najtopleje priporočamo. — Ob tej priliki si šole lahko ogledajo tudi razstavo CMD v Auerspergovi palafei v Gosposki ulici.
K ČLANKU »STALIŠČE K PREVEDBI
KO NTR AKTU ALCE V
Po razsodbi državnega sveta, priobčeni v zadnji številki »Učiteljskega tovariša«, je zadeva štetja službene dobe po čl. 54 zakona o državljanstvu in po čl. 58 toč. 2 zakona o uradnikih povsem jasna in se z njo zlagajo navedbe v članku našega glasila od 15. VIII. pod naslovom Učitelji kontraktualci. Ospore-nje je povzročila beseda »napredovanje«. — Radi osporavanja postavitev so prizadeti prestali mnogo skrbi in so bili deležni težkega malodušja. Zdaj, ko je zadeva razčiščena, itioramo korigirati tudi odstavek članka »Stališče k prevedbi kontraktualcev« v zadnji številki »Učit. tov.«, kjer govorimo odštetju službene dobe prebite v inozemstvu v podlago za grupo. Položajna skupina se odredi postavljencu po čl. 58 toč. 2 uradniškega zakona, a v zvezi s čl. 54 zakona o državljanstvu. Službena doba v inozemstvu se torej šteje v podlago za grupo, a se ne šteje v napredovanje. To pomeni: čeprav bi službena doba v inozemstvu dala odvišek časa, ki je potreben za določeno skupino, se ta odvišek ne šteje za bodoče napredovanje, temveč mora postavljenec prebiti v skupini polno predpisano dobo.	D.
—	Prijave upokojenih učiteljic za osebne drag. doklade. Upokojene učiteljice žene aktivnih državnih uradnikov naj svoji prijavi, za osebno drag. doklado, ki jo morajo predložiti finančni direkciji meseca oktobra, priključijo tudi uradno potrdilo o višini prejemkov svojih zakonskih drugov. To je potrebno, ker vpliva napredovanje moža na višino osebne! draginjske doklade upokojenk. Ako se take izpremembe ne javljajo pravočasno, se pozneje odtegujejo razlike prejemkov za nazaj. To obračunavanje in odtegovanje otež-koča delo uradništvu finančne direkcije, vzbuja pa nezadovoljstvo' tudi pri samih upokojenkah, ker so jim prejemki v mesecih odte-govanja občutno znižani.
—	Tovariše(ice) iz sreza M. Sobota obveščamo, da bo v polni meri izveden sklep, ki je biil sprejet na društvenem zborovanju v M. Soboti dne 16. februarja t. 1., sklep, ki določa izključitev iz društva vseh članov(ic), ki dolgujejo društvu večje zneske zaostale članarine. Absolutna večina članov(ic), ki redno plačuje društveno članarino, ne more trpeti, da bi nekateri zamudniki obremenjevali društveno blagajno, ki mora pri sekciji, centrali, pri upravi »Popotnika« in »Učiteljskega tovariša« zalagati za nje članarino in naročnino.
Blagajnik.
—	Novi slovenski dnevnik »Glas naroda«,
ki ga izdaja »Narodna prosveta«, reg. zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, je najcenejši slovenski dnevnik. Od 25 Din je znižana naročnina na samo 12 Din mesečno. Zadružna osnova daje listu dvoje pomembnih možnosti: 1. nizka naročnina — ker zadruga ne išče na račun naročnikov materialnega dobička kot druga _ kapitalistična časopisna podjetja. 2. neodvisna smer — ker more vsakdo postati soodločujoč član zadruge — izdajateljice.
Naročite »Glas naroda« z dopisnico na naslov:
Uprava »Glas naroda«, Ljubljana, Nebotičnik (Tel. 38-55)
—	»Glas naroda«. K oglasu »Glasa naroda«, ki je bil poslan upravi »Učit. tov.« ter je priobčen med vestmi v današnji številki pripominjamo, da ne odklanjamo oglasov ostalih dnevnih listov. Načeloma stoji JUU na stališču, da učiteljstvo čim več in vsestrano čita
ter si s tem ustvari čim objektivnejšo samostojno sodbo o dnevnih dogodkih in vprašanjih. — Uprava »Učiteljskega tovariša«.
Osebne szadeve
—i Napredovali so učitelji (-ice) v VI. skupino: Arrigler Valerija iz Trzina, Auersperg Marija iz Olševka, Schmidlechner Frančiška iz Kapele, Horvat Rudolf iz Škofje Loke; v VII. skupino: Medic Avgust iz Puščave in Soršak Alojzija iz Prevalj; v VIII. skupino: Ščurek Angela iz Gorij, Gruden Marija in Gorjanc Marija od Sv. Barbare v Halozah; v IX. skupino: Rubinič Antonija iz Adlešičev in Av-belj Ivana, zabavilja iz Ljubljane.
Učiteljski pravnik
—§ Razsodba v pogledu priznanih službenih let. Državni svet je pod Br. Í5476/35 z dne 25. maja 1935. izdal nastopno razsodbo: »U ime Njegovog Veličanstva Petra II Kralja Jugoslavije — Državni savet. — U svom II odeljenju koje sastavljaju pretsedavajuči član Vuldovič Antonije, članovi: Sardelič Dr. Rudolf, Milovanovič Žarko, Čubrovič Dr. Pavle, zamenik Matovič K. Aleksa i delovodja Jevtič Živo j in po tužbi Glavne kontrole od 11 aprila 1935 god. Br. 9342 podnetoj protivu Ukaza donetog na predlog Ministra prosvete od 15. decembra 1934 god. O. N. Br. 74.190, kojim je I. I., učitelj na radu u Min. prosvete unapreden u VII pol. grupu po § 62 t. 25 fin. zakona za 1932/33 godinu, a na osnovu čl. 17 i 34 Zakona o Državnom savetu i upravnim sudovima, a s obzirom i na Zakon o taksama, dana 25 maja 1935 godine. Presuduje: da se odbaci tužba Glavne kontrole od 11 apr. 1935 godine Br. 9342. Razlozi: Pošto je proučio tužbu, osporeni Ukaz i ostale akte koji se na ovaj predmet odnose, kao i odgovor ministrov na tužbu poslat pismom od 24 aprila 1935 god. O. N. Br. 28.032 i odgovor imenovanog, Drž. savet je našao, da je prema § 62 t. 25 fin. zakona za 1932/33 godinu namera zakonodav-čeva bila da se zaštite ranije stečena prava državnih službenika za dalje napredovanje priznata izvršnim odlukama po ranijim zakonima koji su važili do stupanja na snagu Zakona
0	činovnicima od 31 marta 1931 godine. Iz priloženih akata ovoga predmeta vidi se, da je imenovani prvi put postavljen 16 dec. 1914 godine, a rešenjem O. N. Br. 31.873 od 8 avgusta 1934 god. unapreden je u VIII pol. grupu. Rešenjem O. N. Br. 57.129 od 5 avgusta 1930 godine imenovanom je priznato za napredovanje u grupu vreme od 6 godina i 28 dana, no bez prava na novčanu naknadu za proteklo' vreme. Izvršnost rešenja O. N. Br. 57.129/30 bila je uslovljena dobijanjem saglasnostj Glavne kontrole, koja je svoju saglasnost dala 21 oktobra 1934 godine. — Na osnovu izloženoga, kako imenovani ima jednu izvršnu odluku ko-jom mu je po ranijim zakonima priznato iz-vesno odredeno vreme za napredovanje, to su ispunjeni uslovi za primenu § 62 t. 25 fin. zakona za 1932/33 godinu i imenovani je osroore-nim Ukazom pravilno na osnovu citiranog za-konskog propisa unapreden u VII pol. grupu. — O ovome presudom u prepisu izvestiti par-nične strane. — Zastupa pretsednika II ode-
1	jen j a Državnog saveta: član. Vuldovič Antonije, 1. r. — Delovoda, Živojin Jevtič, 1. r. — Da je prepis veran svome originalu, tvrdi:
—§ Vprašanje S. T.: Ali ima poročena učiteljica, ki ne stanuje skupno z možem v istem kraju, pravico do prejemanja stanarine?
Odgovor: Po § 30. finančnega zakona za leto 1933./1934. imata učitelja zakonca, ki službujeta v istem kraju, pravico samo na 1 stanarino in kurivo za 1 učitelja. Učiteljica, poročena z neučiteljem. nima pravice do stanarine in tudi ne do kuriva. Ako je Vaš mož učitelj v istem kraju, odnosno ako je neuoi-telj, Vam ne pripada stanarina. Besedilo fin. zakona (§ 30.) je objavljen v Roč. katalogu 1934./35. na str. 74.
Naša gospodarska
organizacija
—g Članom Učit. Samopomoči. V zadnjem času dobiva zadružna uprava dnevno po več prošenj za podpore iz podpornega sklada. Rešitve po zadružnem načelstvu čaka danes (16. sept. 1935) 36 prošenj z zneski nekaj nad 100.000 Din. Za razdelitev imamo do danes zbranega denarja okrog 6000 Din, to je prilično ena tretjina, kar bi nam člani — prejšnji prošnjiki — morali nakazati. Do konca tekočega meseca (do seje) se bo nabralo kakih 10.000 do 12.000 Din. Čudežev se s tem zneskom ne bo moglo delati. Če bo hotelo zadružno načelstvo vse do danes vložene prošnje ugodno rešiti, je že danes ves razpoložljivi denar iz podpornega sklada do konca leta 1935 izčrpan. Upoštevajte to! Vse člane US prosimo, da vlagajo prošnje za podpore res samo v strogo socialnih potrebah in to takrat, ko so vsi drugi denarni viri usahnili. — Smatrajte podporni sklad za socialno ustanovo in rie za posojilnico.
Strokovne nadaljevalne šole
Nekaj besed o banovinskem odboru za strokovne
nadaljevalne šole
Zakon o ob rtih je izšel že 1. 1931. Ta zakon ima tudi posebno poglavje »Strokovne nadaljevalne šole«, ki obsega 12 paragrafov. Od teh nas zanima predvsem § 304., ki pravi do-slovno:
»V vsaki banovini se sestavi banovinski odbor za strokovno nadaljevalne šole, ki mu je naloga skrbeti za celotni strokovni pouk v banovini.
Odboru predseduje inšpektor strokovnih banovinskih šol, člani pa so po trije: predstavniki banovinskega sveta, člani strokovno-šolski učitelji, predstavniki zbornice in ¡predstavniki delavske zbornice, ki so zaposleni v rokodelstvu, trgovini in industriji. Vse člane postavlja ban.«
Ni najbrže zgolj slučaj, da je bil sestav: ljen in imenovan odbor, predviden na osnovi § 304. zakona o obrtih šele letos, kakor tudi ne more biti samo slučaj, da ni v tem odboru niti enega učitelja, ki je že praktično deloval na teh šolah, ki je poučeval na dosedanjih strokovno nadaljevalnih šolah. Paragraf pravi točno, da pridejo v ta odbor tudi trije člani strokovno-šolski učitelji. Kljub temu striktnemu določilu pa moramo ugotoviti, da ni v ba-novinskemu odboru niti enega učitelja, praktika, ki se je udejstvoval kot učitelj na strokovnih nadaljevalnih šolah.
Komur je za dvig strokovnega šolstva, ta mora delovati skupno s praktiki in to z onimi praktiki, ki so strokovno nadaljevalno šolstvo zgradili in ga dvignili na današnjo višino. Ali je mogoče, da bi! odbor, v katerem ni prav nobenega praktika, mogel skrbeti za pravo spopoln je vanje in dviganje strokovnega šolstva? Nasveti praktikov so pri vsaki akciji nujno potrebni in prav tako bi bili praktiki
potrebni banovinskemu odboru za strokovne nadaljevalne Šole, neglede na to, da to tudi zakon izrecno' zahteva.
Da bo stvar še razumljivejša, navajamo še delokrog tega odbora, ki ga predpisuje § 305. zakona o obrtih. Ta se glasi:
»V področje banovinskega odbora za strokovne nadaljevalne šole spada:
1.	Nadzorovanje strokovnih šol in podobnih zasebnih šol kakor tudi poslovanje krajevnih strokovnih šolskih odborov.
2.	Podajanje predlogov banski upravi za postavitev učnega osebja v šolah.
3.	Oddajanje mnenj in podajanje predlogov banski upravi v strokovnih šolskih vprašanjih in predmetih kakor tudi poročanje o stanju strokovnega pouka v banovini.«
Nastane vprašanje, ali more ta odbor izvršiti svoje delo. predvideno v citiranem členu brez vsake najmanjše nevarnosti, da bi mogli sklepi kakor koli škodovati razvoju in napredku šole same, Še praktiki večkrat grešijo. Tudi dolgoletna praksa v eni ali drugi stroki ne more obvarovati človeka pred po-greški; koliko lažje pa greši teoretik, ki ni svojih trditev in zahtev nikoli praktično preizkusil?
Osnovnošolsko učiteljstvo je zgradilo strokovno nadaljevalno šolstvo, ga spopolnje-valo in dvigalo, zato ima tudi pravico zahtevati soodločanje o njegovi bodoči usodi. To pravico ima toliko bolj, ker mu jo tudi zakon sam daje. Ako je od vseh učnih moči na strokovno nadaljevalnih šolah nad tri četrtine osnovnošolskega učiteljstva, tedaj mislimo, da imamo pravico vsaj do dveh zastopnikov v banovinskem odboru za strokovne nadaljevalne šole.
Splošne vesti
PRI KRALJEVSKI BANSKI UPRAVI V LJUBLJANI JE OSNOVANA DRŽAVNA IZPRAŠEVALNA KOMISIJA ZA SRESKE ŠOLSKE NADZORNIKE
Pod O. N. Br. 47.639 je izdal minister prosvete naslednji odlok:
Na osnovi čl. 4. in 5. pravil o polaganju državnega izpita za sreskega šolskega nadzornika postavljam
pri kr. banski upravi v Ljubljani v prosvetnem oddelku državno komisijo' za zvan.fe sreskega šolskega nadzornika za tri leta od dne podpisa tega odloka in to:
Za predsednika izpraševalne komisije: načelnika prosvetnega oddelka kr. banske uprave g. Breznika Josipa, prof. v Ljubljani.
Za člana izpraševalca za uporabo sodobnih pedagoških ved pri vzgoji in pouku v na-
rodnih šolah g. dr. Vebra Franca, rednega profesorja univerze v Ljubljani.
Za njegovega namestnika: g. dr. Gogala Stanka, prof. pedagogike na učiteljski šoli v Ljubljani.
Za člana izpraševalca za šolsko zakonodajo in administracijo: banskega šolskega nadzornika v Ljubljani g. Skulja Andreja.
Za njegovega namestnika: banskega šolskega nadzornika v Ljubljani g. Drnovška Frana.
Za delovodjo in njegovega namestnika: referenta kr. banske uprave prosvetnega oddelka v Ljubljani gg. Pirkoviča Ljudevita in Ribičiča Josipa.
3. avgusta 1935 Minister prosvete:
Beograd.	Dobrivoj Stoševič, s. r.
Mladinska
matica
—mm Danes je razposlala uprava M. M. na vse osnovne šole navodila in položnice za naročevanje za »Naš rod« in knjige. Za poverjenika naj bo izbran najbolj agile.n tovariš oziroma tovarišica na šoli. Prav od poverjenikov je v vtiliki meri odvisen uspeh. Velika naklada »Našega roda« je zgovorna priča tihega, podrobnega in požrtvovalnega dela učitelj-stva. Mladinska matica je vzrastla iz potrebe. Ustanovilo jo je učiteljstvo in ono jo je dvignilo na sedanjo višino. Danes je Mladinska matica ena največjih mladinskih založb v Sloveniji. Po njeni zaslugi in zaslugi učiteljstva je prišla danes naša mladinska revija in knjiga skoro v vsako slovensko hišo. To je lepa misija učiteljstva, to je resno izvenšolsko delo, ki ne ostane brez sadov. In ker se učitelj-stvo tega zaveda, ne bo odklanjalo dela za Matico.
—mm Kaj dobijo naši naročniki za Din
22.50 ? Ves letnik »Našega roda« in 4 knjige. »Naš rod« in vse knjige bodo bogato ilustrirane. ena celo v večbarvnem tisku. »Naš rod« bo letos tiskan na finejšem papirju, kar nam omogoči, da prinesemo lepše ilustracije. Razpisali bomo tudi za par tisoč dinarjev nagrad-
—mm Seja M. M. bo v petek 20. t. m. ob pol 20. uri v tajništvu M. M.
-—mm »Mladika« je ocenila v svoji 8. številki knjige M. M. tako-le: »Kresnice« so ji zbornik sestavkov vsako leto iz druge stroke, letos iz zemljepisja in narodopisja. Podrobneje knjižico ne ocenja, pravi le, da je bogato ilustrirana. Z Bevkovimi »Pastirci« kritik ni zadovoljen, pravi, da niso nič kaj izrednega in se boji, da bo za mladino knjiga dolgočasna. Svetuje naj bi segli po drugih pisateljih-Pohvali pa ilustracije N. Pirnata. — O slikanici »Kralj Honolulu« piše, da je zelo posrečena knjiga, v verzih mestoma nekoliko opotekajoča se, a v motivih prijetna. Le format knjige se mu zdi za slikanico premajhen. Zelo je zadovoljen z vodičem »Po lepi Sloveniji«. Ta poljuden način opisovanja naših krajev se mu zdi zelo posrečen, ker prijetno združeno podaja zemljepis, zgodovino kulture in politike, socialne razmere in boje, umetniško lice in narodni pomen opisanih krajev. — O »Našem rodu« misli, da je premalo beletrističen, ker prinaša veliko in to dobrega poučnega gradiva, a malo leposlovja.
—mm »Mariborer Zeitung« je prinesla v številkah od 30. in 31. preteklega meseca kratko oceno publikacij Mladinske matice. O »Kresnicah« piše, da prinašajo številne kratke sestavke novosti iz tehnike in drugih znanosti in tU so zelo priporočljivo čtivo; za dora-ščajočo mladež. — »Po lepi Sloveniji« je po mnenju ocenjevalca vodič, ki v jasnih, pri-prostih črtah riše pokrajinske lepote Slovenije, predvsem pa njenih mest. Knjižica je bogato ilustrirana in je prioravna, da bistri mladini oči za pomembnosti lastne domovine. — S »Pastirci« — pravi kritik — podaja Bevk našim malim dragoceno delo. Glavna moč avtorjeva je njegov izredno ostri opazovalni dar. Knjiga je napeto in tekoče pisana, ilustracije prave in neizumetničene. Skratka prava knjiga za otroke. — O »Našem rodu« pravi, da je mladinski list primeren za učence. Vsebina je živa in pestra, obenem poučna in vzgojna. Ta priljubljeni list — pravi kritik — bi moral brati vsak učenec na osnovni šoli.
Učiteljski pevski zbor JUU,
—pev. Zadnji pevski tečaj 14. in 15. t. m.
je pokazal napredek v disciplini pri članicah, ne tako pri članih, izvzemši prve tenorje. Smatramo da to iztirjen je discipline velja izjemoma za ta tečaj, ki se je vršil tik ob pri-četku šolskega leta. Pričakujemo, da bo zbor na prihodnjem tečaju zbran polnoštevilno v vseh glasovih. Nekateri moški glasovi: basi in baritoni so šibko zasedeni, zato ponovno vabimo tovariše, da se priglase k zboru.
Ker nam nista znana naslova tov. Ahači-ča in Toroša, ju tem potem vabimo, da se udeležita prihodnjega tečaja.
Stanovska organizacija JUU Iz sekcije
UČITELJSKIM DRUŠTVOM NA ZNANJE!
1.	Članarino naj pobirajo poverjeniki na šolah mesečno naprej.
2.	Zaostalo članarino članov naj društva izterjajo od svojih članov v mesečnih obrokih.
3.	Mesečne prijave naj dostavljajo društva redno in točno, najkasneje do 10. vsak mesec.
4.	Članski izkazi naj bodo predloženi sekciji vsaj do 30. sept. 1.1. Nadaljnji vstop in izstop članstva naj se regulira potom mesečnih prijav.
5.	Dolžna članarina lanskega upravnega leta naj se poravna čimprej.
6.	Tovariši (-ice) upravitelji (-ice) se naprošajo, da intervenirajo pri kraj. šol. odborih v svrho čim hitrejšega nakazila zaostale naročnine na »Popotnika«. Prvi številki »Popotnika« bodo priložene položnice št. 11.153 z označbo dolga in prosimo, da se jih sigurno poslužite. Sekciji dolgujejo krajevni šolski odbori na naročnini »Popotnika« nad 100.000 Din in razumeti moramo, da tako visoka terjatev znatno ovira redno poslovanje sekcije.
Blagajnik.
Iz društev:
= JUU SRESKO DRUŠTVO M. SOBOTA bo zborovalo v soboto dne 5. oktobra v prostorih drž. narodne šole na Cankovi. —
Na dnevnem redu je poročilo o banov, skupščini, poročilo uprave, poročilo odsekov, Hrenov referat o gospodarskem dnevu učiteljstva (ref. tov. Sosič - Hribar), razprava o pogojih učiteljevega ugleda med narodom (vodi tov. Gabrijelčič) in slučajnosti. — Zborovanje prične ob 9/4. Po prihodu vlaka iz Hodoša bo odpeljal izpred poslopja drž. narodne šole v M. Soboti udeležence poseben avtobus proti Cankovi in se vrnil z njimi do odhoda popoldanskega vlaka proti Hodošu. Omogočena je tudi udeležba članom(icam), ki bi prišli in odšli z vlakom. Ako se zbere najmanj 20 potnikov z avtobusom, bo stala vožnja iz M. Sobote na Cankovo in nazaj okrog 10 Din.
Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA priredi dne 30. sept. ob 2. uri popoldne zborovanje upraviteljev na Jesenicah. Dnevni red: 1. Sestava proračunov po kategorijah šol. 2. Olajšava obiska šole učencem višjih razredov. 3. Tekoča vprašanja. 4. Slučajnosti. — Udeležba strogo obvezna.	Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA ima občni zbor v ponedeljek dne 7. oktobra 1935. ob 10. uri dopoldne v narodni šoli na Jesenicah. — Dnevni red: 1. Otvoritev zbora s poročilom predsednika. 2. Poročilo društ. nih funkcionarjev. 3. Poročilo nadzornega odbora. 4. Poročilo delegatov o pokr. skupščini. 5. Volitev odsekov. 6. Pristop k učit. tiskarni. 7. Članarina za leto 1935./36. 8. Slučajnosti. — Ker je to prvo zborovanje in zelo važno, se prosi za polnoštevilno udeležbo članstva.
Odbor.
Jno^emslco šolstvo in učitelfstvo
SLOVANSKO ŠOLSTVO Trije glasovi o poljskem šolstvu.
*	V POLJSKI je Savez poljskega učiteljstva imel v zadnjem šolskem letu okrog 50 tisoč članov. V Savezu poljskega učiteljstva so včlanjene vse šole (otroški vrtci, osnovne, meščanske, srednje, obrtne, učiteljske in strokovne šole). Radi tega poseduje ta organizacija veliko moč, obenem pa predstavlja veliko silo v organizačnem in vzgojnem pogledu. Izdaja namreč petnajst strokovnih časopisov s področja vzgojstva. psihologije jn mladinskega slovstva, ima svojo lastno tiskarno» knjigarno in založbo, a obenem skrbi tudi za socialno in zdravstveno zaščito svojega članstva z zdravljenjem v sanatorijih in s počitniškimi taborenji. (Narodna škola slovenska — Bratislava).
*	POLJSKA VAS preživlja dobo težke gospodarske krize. Poljski pridelki so na Poljskem tako poceni, da kmet z njihovo prodajo nič ne zasluži. Država je zato podvzela za obubožano ljudstvo nekatere akcije kakor: oprostitev dolgov, odpis neiztirljivih davkov, skrb za sezonsike delavce itd. Bilo bi prirodno, da bi v dobi gmotne bede skrbela država, da bi okrepila duševno silo ljudstva in povečala skrb za poljsko podeželsko šolo. Toda mesto tega se dela ravno obratno. V dobi gospodarske krize, ko ni doma dela za šolsko mladino, se znižuje nivo poljske šole vkljub nekaterim tradicijam. Šole druge stopnje, t. j. tri in štirirazredne se morajo spremeniti v šole prve stopnje t. j. dvorazredne. Zvišuje se število otrok v razredih, a znižuje število učnih ur. Poljsko učiteljstvo opozarja, da bi se mnogo trirazrednih šol dalo spremeniti v štirirazredne, če bi se namestilo več učiteljstva in če bi se skušalo dati učencem boljšo pripravo za težko življenjsko borbo. Danes ima Poljska po vaseh 2700 trirazrednih šol in 1250 šti-rirazrednih. Višje organizirane šole So v mestih. Oblasti opozarjajo na krizo in škodljivost predvsem šolstva, čeprav bi se našla druga področja škodljivosti, kjer bi bil očitek mnogo bolj upravičen. Težko je verjeti, da bi škodljivost šolstva in krizo odpravila spremenitev višje organiziranih šol v nižje organizirane.
V šolah prve stopnje se uči danes skoro polovica vaških otrok poljske države. Po omenjenem načrtu bo obiskovalo to šolo 65% otrok, šolo druge stopnje 25% in samo 10% šolo tretje stopnje, to je pet in sedemrazred-no. Te šole pa obiskuje poleg tega četrtina mestnih otrok. — Je torej to očividna krivica,
ovo*
Slike z Jadrana
velikost 42X52 cm. Slike so v bakrotisku (po fotografijah), katerim je priložen kratek popis
1.	Baska na otoku Krku
2.	Mesto Rab
3.	Slapovi Krke pri Skra-dinu
4.	Sibenik
5.	Pogled na Trogir z otoka Ciova
6.	Pogled na Split
7.	Dubrovnik
8.	Pogled na Kotorski zaliv z Lovčena
Cena serije 8 slik nalepljena na lepenki s platnenim robom Din 80"— nenalepljena Din 30'—. Posamezne slike se ne prodajajo! Za cenj. naročila se priporočata
Knjigarni „Učiteljske tiskarne"
v Ljubljani in podružnica v Mariboru
ki se je storila poljskemu podeželskemu ljudstvu. Pomanjkljiva priprava podeželskih otrok za srednjo šolo ne bo zadoščala, ker ji bo primanjkovalo učnih ur z ozirom na veliko število otrok. Potem je tudi to, da prevladujejo v Poljski zasebne gimnazije, ki imajo tudi svoje osnovne šole. V te zopet sprejemajo otroke boljših roditeljev, tako da pretežni del revnega kmetskega ljudstva s temi gimnazijami ne more računati. Od vseh 782 gimnazij, ki jih ima Poljska je 472 zasebnih. — Poljska vas nazaduje po gospodarski in kulturni plati. Ni pa kriva samo težka kriza, marveč tudi reakcija in konservativni vplivi, katerih moč se zelo uveljavlja. Kakšna bo torej bodočnost velike slovanske države?
(»Glos n. p.« Waršava.)
*	NOVE ŠOLSKE ZGRADBE V POLJSKI. Poljski kolegi se upravičeno vesele vsake nove šole, posebno na deželi, kjer je bilo dosedaj mnogo šol nameščenih v neprimernih tesnih, nezdravih in nehigijenskih podrtijah. Letos od novega leta je bilo v lovičkem okraju (Lowicz je med Varšavo in Poznanjem, blizu Skierniewic) zgrajenih 12 šol, povečini šest in sedemrazrednih. Te nove šole so se slovesno blagoslovile in otvorile 28. junija t. 1. V celoti imajo 74 razredov za 4300 učencev. Te šole so niso zgradile iz državnih subvencij marveč iz privatnih podpor! Zgradili so jih občani sami! Gradnja 10 stavb je stala samo 302.000 zl. čeprav ima teh 10 šol 65 razredov z 21.540 m3 prostora. Cenenost gradbe je pripisovati podjetnosti vaščanov, ki so stavili svoje moči brezplačno na razpolago. Tako so postavili večen spomenik svojim otrokom in potomcem. Pri otvoritvi novih šol se je rado-valo staro in mlado. Otroci so stali v špalirju in navdušeno pozdravljali zastopnike oblasti, inšpektorje, učitelje, poslance in novinarje. Denar za šole so pa zbrali takole: Določili so dan za prostovoljne prispevke, ki so> dali vsoto od 132.060 zl. Okrajna samouprava je prispevala 41.940 zl., a Savez za zidanje šol je nakazal 128.000 zl. Savez ne obstoja niti eno leto pa je v tem letu zbral s pomočjo 300.000 članov 2,500.000 zl. kot članski prispevek po 4 zl. Poleg tega so ustanovni člani prispevali po 250 zl. Zasluga tega Saveza je, da se je v preteklem letu v Poljski otvorilo v celoti 1485 novih razredov. To je brez dvoma lep primer požrtvovalnosti poljskega ljudstva, ki se zaveda, da si bodo njihovi potomci ustvarjali lepše življenje in bodočnost samo pod pogojem, da dobe zadostno izobrazbo, ki je vir novega življenja. (Po »Časopisu Ceskosiovenske obce učiteljske.)
Na vsak način posnemanja vredno!
*	V SSSR se število dijaštva na šolah močno dviguje. V letu 1929. je bilo na šolah nižje stopnje 11,697.000 dijakov, a v štirih letih (1934.) je naraslo število na 19,163.000.
Novosti na knjižnem trgu
—k Selma Lagerlôf: Klara Guleborg, roman. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1935. Leposlovna- knjižnica 21. Prevedel France Vodnik. — Cena kartoniranemu izvodu Din 48.—, v platno vezan Din 60.—.
Selma Lagerlôf je znana švedska pisateljica, katere dela so prevedena v vse svetovne jezike. Roman »Klara Gulleborg« spada med njena najlepša in najprisrčnejša dela. V tem romanu obravnava zgodbo o siromašnem dninarju Janu in njegovi nežni ljubezni do hčere Klare. Opis te lepe očetovske ljubezni zasluži vso pozornost in vzbuja največje občudovanje. Prav zaradi te lepe vsebine in načina opisovanja, je delo za vsakega čitatelja zelo privlačno.
Knjiga se dobi tudi v Učiteljski knjigarni.
—k »Modra ptica« prinaša v svoji 9.-10. številki prispevke Milene Mohoričeve, Jontesa Gelča, Tri eseje Giovanija Papinija, Alfonza Paquet in Vladimira Bartola. — Letna naročnina na revijo Din 100.—. Uprava in uredništvo: Ljubljana, Rimska c. štev. 3.
—k »Proteus«, ilustriran časopis za poljudno prirodoznanstvo. Izšla je štev. 9.-10. z naslednjo vsebino: Viktor Petkovšek: Blagajev volčin; Dr. Rebek: O anilinskih barvilih; A. Korelec: Kozmični žarki; Z. P.: Najlepša ptica v Jugoslaviji; L. Čermelj: Ladje na nebu; J. Herfort: Zakon narave. Nadalje vsebuje tudi Književne novosti, Drobne vesti in Pogovore. — Uprava »Proteusa«, Ljubljana, Gosposka ulica 6/III.
—k Bjôrnsterne Bjornson: »Veseli fant« je ljubka zgodba nežne ljubezni med hčerko bogatega kmeta in sinom kočarja. Vsa trda, prirodna mehkost severa, kjer občutijo boj med človekom in prirodo, bolj kot kjerkoli drugje, je skrita v njej. Bjornson jo je napisal z globokim poznavanjem človeške duše. Še nikjer niso dežele fjordov tako oživele kakor v »Veselem fantu«.
Knjiga stane mehko vezana 30 dinarjev, v platno pa 40 dinarjev. Z revijo »Prijatelj« pa stane deset mehko vezanih knjig istega obsega samo 99 dinarjev ali 9 dinarjev mesečno. Za vezavo vseh knjig v platno se doplača 60 dinarjev. Naroča se pri uredništvu »Prijatelja« v Ljubljani, Dalmatinova ul. 10.
—k »Kar po domače« je naslov knjigi, ki jo je napisal višji režiser prof. O. Šest. Na duhovit, njemu lasten način Vam pripoveduje o vseh mogočih nerodnostih, ki jih zagreše nekateri ljudje, ki se navzlic svojemu uglednemu položaju, dostikrat ne znajo prav vesti. Od srca se čitatelj smeje sijajno opisanim komičnim zadregam teh ljudi. Sitno je za vsakogar, če se mu ljudje za njegovim hrbtom zaradi nerodnega vedenja posmehujejo.
Kdor hoče dosegati v življenju uspehe, se mora naučiti predvsem uglajenega vedenja. Od nastopa je odvisen uspeh. O vsem tem govori Šestova knjiga »Kar po domače«.
Knjiga ima 128 strani in stane 30 dinarjev.
Naroča se pri upravi »Žene in doma«, Ljubljana, Dalmatinova ulica 10.
—k Jack London: »Joe med pirati« je eno
izmed pisateljevih poslednjih del. Slika nam dečka, ki se ne more sprijazniti s trdotami vzgoje in pobegne od doma v svet. Pot ga zanese med pristaniške razbojnike in v njihovi sredi spozna Joe trdo in resno življenje, ki mu odpre nove poglede na svet. Od pustolovščine do pustolovščine ga žene usoda tudi nad prepadi, ki so za mlado dušo nevarni, a njegov trezni razum zna ločiti dobro' in slabo. Ko se vrne Joe domov je zrel mlad človek, ki se zaveda kaj hoče.
Knjiga stane v platno vezana 40 dinarjev, mehko vezana pa 30 dinarjev. Izšla je v rodbinski zbirki založbe »Evalit«, ki obsega 10 knjig. Vse knjige stanejo z revijo »Prijatelj« vred mehko vezane 99 dinarjev ali 9 dinarjev mesečno. Naročajo se pri upravi »Prijatelja«, Ljubljana, Dalmatinova ul. 10/1.
* V NEMČIJI še sedaj ni rešen problem, kako vzgajati učiteljski naraščaj. Eni se navdušujejo za pedagoške akademije, drugi za univerzitetno izobrazbo, tretji pa za seminarje. Učiteljska organizacija zahteva 2—3 letne akademije, do katerih bi imeli pravico dijaki, ki so končali srednjo šolo. Vsebina učiteljskih časopisov je vedno enaka. Kar je inteligentnih Nemcev, so že siti mlatenja prazne slame; zanimanje se obrača v drugo stran. »Gleichschaltung« zdaj normalizira učbenike, peresa in svinčnike. Učitelji, ki pozdravljajo »Dober dan« mesto »Heil Hitler«, se odpuščajo, ker niso zmožni vršiti vzgojo naroda. — V vse šole je uvedena obvezna telesna! vzgoja po tri semestre. Slušatelj, ki bi ne obiskoval tega kurta, ne more polagati izpitov in ne napredovati v študiju. V političnih krogih se že čuti naziranje, da se bo odmerjalo delo po fizičnih sposobnostih in po kvantiteti brez ozira na sistemizacijo.
Mali oglas
Mali oglasi, ki slutijo * posredovalne in socialne naaeat občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din S'-
»UVAJAJTE UČILA domačega izvora? Stavnica 12 Din. Računalka 4 Din. Založništvo »Fromove stavnice«, Pesnica.«
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stari trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, foto aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
CVETLICNE ČEBULICE IZ HOLANDSKE:
hijacinte. tulipani, narcise, k roku si, ane- j mone itd. vse v priznano najboljših kva: litetah in najlepših barvah so že na zalogi in se dobijo pri tvrdki Josip Urbanič, specialna veletrgovina s semeni, Ljubljana, Miklošičeva cesta 8. —• Tozadevni cenik je brezplačno na razpolago.