PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini i"' __________ H(\ 1* Abb. postale I gruppo " CiCIlžl TO lil* Leto XXV. Št. 158 (7352) TRST, četrtek, 10. julija 1969 Piccoli ponovno tajnik KD, Zaccagnini pa predsednik vsedržavnega sveta - Na predlog De Martina bo mesto predsednika PSI ostalo za sedaj prazno - KPI proti predčasni razpustitvi zbornic sijo, ki nad pripravi konkretne predloge. V ta namen je bilo nadaljevanje seje odloženo. Seja cenitirailnega komiteja se je nadaljevalla pol ure čez polnoči. De Martino je sporočil predloge, ki jih je pripravila komisija glede kooptiiranja novah članov v centralni komite in v vodstvo. Glede centralnega komiiteda predlaga komisija, naj se 39 praznih mest spo-potai s porazdelitvijo med posa- ., 9. — v pričakovanju jutrišnjih posvetovanj predsed- U™ Saragata sta bili danes v Rimu dve važni zasedanji: de-rnokristj anskega vsedržavnega sveta za izvolitev novega vodima fstranke' in centralnega komiteja socialistične stranke, ki “ha tudi nalogo izvoliti novo vodstvo stranke in spopolniti centralni komite. Toda zasedanje vsedržavnega sveta Krščanske demokracije je wio odloženo, ker se posamezne struje niso mogle sporazumeti, tn/e je začelo šele ob 1.25. Žaganje CK PSI pa je bilo kma-to po začetku prekinjeno. Imenovali so posebno komisijo z nalogo, da pripravi predlog za spopolnitev centralnega komiteja in izvolitev novega vodstva. Sele pol ure čez polnoči je komisija sporočila svoje predloge ln začeia se je diskusija o njih. Davi sta demokristjanski parlamentarni skupini v senatu in poslanski zbornici izvolili vsaka po dvanajst svojih predstvnikov za vsedržavni svet. .Zjutraj so se sestali tudi predstavniki struj «base», «Forze nuo-V®*- «Nuova sinistra» in «morotej-c!»- Pozneje je Sullo sporočil čas-nikarjem, da so se na sestanku pokazale tri usmeritve: 1. Sedanje vodstvo stranke naj bi ostalo na polasti do rešitve vladne krize in se‘e potem naj bi eventualno znova razpravljali o preureditvi. V t®m smislu se je izrekel Vittorino Colombo, ki pripada struji «Forze ouove>>. 2. Stališče «dobrohotnega cakanja» glede tajništva, toda s Pogojem, da to tajništvo prevzame izrecne politične obveznosti na vsedržavnem svetu glede sestave nove večine in glede prostora, ki ga bodo pri preureditvi stranke dobile skupine levice. 3. Stališče zadržanosti v primeru, da ne bi od tajništva mogli dobiti tistih poetičnih zagotovil, ki jih skupine levice zahtevajo glede upravljanja stranke. Zvečer so se predstavniki orae-djertih štirih struj ponovno sestali ln posvetovanje je trajalo pozno v noč. Zvedelo se je, da so na sestanku proučili načelni na-Jft glede vodilnih mest stranke. v okviru tega načrta naj bi Pic-cph ostal še dalje politični tajnik, faccagnind pa b.i prevzel predsedstvo vsedržavnega sveta. Poleg tega bi izvolili enotno predstavniško vodstvo, tako da bd bile sorazmerno zastopane vse struje, o pod-ca jništvi h pa bi razpravljali pozneje. P® tem načetoem sporazumu je T^Pat Caltitin izrekel naslednje pri-Predvsem bi po njegovem {vdcnju ta sporazum pomenil raz-PJ-J® enotne akcije levice v stran-ki je bila dosežena na kon-gfesu. Poleg tega bi pomenil ko-■ nazaj v politični liniji, ki se Pokazala na kongresu. 0 tem Don at Cattin poročal na sestanka struje Forze Nuove. Baje so ,® orientirali v srmslu predloga rB®, strujam levice, nai bi se Pri volitvah vodilnih mest “Tanke pri glasovanju na vsedr-zavnem svetu; pri tem pa naj bi ajatnoili konstruktiven prispevek a rešitev vladne krize v srnin’u ki so jih izrekli v preteklih Sestala se je tudi struja Nuove •rpOkohe. Po sestanku je Ferlani ■zoavil, ^ ^ pakjpnjieni predlogu, d“J bi Piccoli ostal tajnik stranke, jkccagnimi predsednik vsedržavne-in izvolili naj bi enotno «l republika Južnega Jemoua, Sporočilo o egiptovski odločitvi je prišlo popolnoma nepričakovano: še pred dvema tednoma so nekateri funkcionarji kairske vlade zagotovili, da ne bo ZAR nikoli priznala Ulbrichtovega režima. Tudi po zadnjem obisku vzhodnonemške- ' ga zunanjega ministra Otte Wjn- cltno odvlsen 0(1 teh P^hlernov. zerja v Kairu se je zdelo, da se Kairo ne bo odločil za te korak, centralnega komiteja «jwpoidne odprl podpredsed-De ki je takoj povabil havrm«ač,irka' med aplavzom vseh stvrTc“1’ ‘h®! prevzame predseduj zasedanja. da ..Martino je v začetku omenil, sed« "»ran izvolita novega pred-tao nS: ^ ie Pri tem prebral pds-da Ia eniyu^a' s katerim ta sporoča, N ati-, f>J?kova ostavka nepreklicna, bil rov?baoa, da ni mogoče, da «je sedai Ke' Predsednik združitve in °®taiem, Ptedsedndk razkola«. V svoid™ Pa naj vsakdo prevzame Nerjjji °dgovomost. «Jaz, dodaja nost a Prevzel svojo odgovor- ostai s„p°Ei'vom na enotnost, ki je heea uL_1Pan.lSini na seji central-goriki 4. julija, čas in do- najboljši sodniki o ve- 14*_ tee-a rvvzi-ira in r\ »TjiidlmVi- ljenoow ,tega poziva in o zasfcrb-ki jo je povzročil.« lagai I^artino .1® zaradi tega pred-tadniknl ne “'volijo novega pred-Prosto ’ temveč naj mesto ostane kar n <e vzpostavitve Aplomat-čijo. Neki arabski diplomat je izjavil, da je do priznanja NDR prišlo deloma zaradi prekinitve posvetovanj med štirimi velesilami o Srednjem Vzhodu. Egipt je odločno podprl ta posvetovanja, ki jim je Izrael nasprotoval, in je bilo razočaranje nad neuspehom štiiristran-skih razgovorov veliko. Diplomat je še dodal, da je predsednika Naserja vznemirila tiha podpora ZDA Izraelu ter nerazumevanje A-merioanov do arabske stvari. Egiptovskemu priznanju NDR je bila seveda posvečena današnja tiskovna konferenca vladnega glasnika Zajata, ki je predvsem poudaril, da ne bo to priznanje na noben način smelo vplivati na sedanje stanje odnosov med ZAR in Zahodno Nemčijo. Gre za to — je dejal Zajat — da razvijemo normalne odnose z avstrijski tehnični stiki niso bih nikoli prekinjeni, temveč so se nadaljevali dn se nadaljujejo tudi po I nastopu vladne krize. mi. Problem odnosov z NDR na drugi straoi pa sta po mnenju kairskega glasnika popolnoma ločeni zadevi. IZJAVE GOLDE MEIR V PARLAMENTU Izrael se ne misli umakniti z nobenega zasedenega ozemlja Na vsem zasedenem ozemlju bodo ustanovili kibuce • Egipt sodi, da je v stalni vojni z Izraelom in to stanje se lahko odpravi samo z izraelskim umikom pmtU^^dem članov Je glasovalo PtarS1 J? diskusija glede spo-tej a elanov centralnega komi-nakar - iavo|ii|tve vodstva stranke, so Sklenili imenovati komi- TEL AVIV, 9. — Predsednika izraelske vlade Golda Medr je izjavila včeraj v parlamentu, da ((varnost in razvoj Izraela narekujeta, da se v najkrajšem času ustanovijo novi kibuca na zasedenem arabskem ozemlju na jugu, na severu in zahodu«. Izjavila je tudi, da se strinja s tistimi, ki so kritizirali zadnjo resolucijo varnostnega sveta OZN o Jeruzalemu, dn je obžalovala «da je varnostni svet s svojim stališčem navadil Izrael, da ne upošteva njegovih odločitev«. Zatem je Golda Medr izjavila, da bo vlada še dalje sprejemala u-krepe za razvoj industrije na področju Gaze in na zahodnem bregu Jordana, ter je dodala, de Izrael ni pripravljen prepustiti niti najmanjšega dela ozemlja po dveh le tih zasedbe. Uradni predstavnik egiptovske vlade Zajat je izjavil, da je Egipt mnenja, da je v stalnem vojnem stanju z Izraelom, in to stanje se lahko odpravi, samo če izraelske sile zapustijo Sinaj. Zajat je govoril na tiskovni konferenci; na vprašanje nekega časnikarja, kako presoja zadnji poziv U Tanta v zvezi s stanjem ob Sueškem prekopu, je odgovoril: «Go-spod U Tant ima popolnoma prav biti zaskrbljen.« V zvezi s pisanjem časopisov o deilni mobilizaciji v Egiptu je Zajat izjavil: «Mi smo mnenja, da smo vedno v vojni. Delamo, kar moremo, da bi se ta vojna končala z izgonom vseh čet, ki so zasedle naše ozemlje. Samo tako bi vojna lahko prenehala.« V zvezi c številnejšimi spopadi v tem tednu med izraelskimi in egiptovskimi silami je Zajat poudaril stališče egiptovske vlade, da bi morali Izraelci zapustiti Izrael. To bi bdi edini pravi način, da se odpravi sedanje nevarno stenje. Končno je izjavil, da bi maral U Tant biti zaskrbljen ne samo nad stanjem na Srednjem vzhodu, temveč tudi nad prihodnostjo Združenih narodov. Izraelski vojaški dopisniki poročajo, da je izraelsko ministrstvo za obrambo pripravilo dolgoročni načrt za izdelovanje orožja v Izraelu. V ta namen bodo investirali več sto milijonov izraelskih lir, število znanstvenikov in tehnikov, ki delajo v oboroževalni industriji, pa se bo povečalo. Namen tega je povečati izdelovanje orožja doma, da se zmanjša odvisnost Izraela od drugih držav. Čistka med diplomati ČSSR PRAGA, 9. — V kratkem nameravajo izvesti širše premeščanje diplomatskih predstavnikov ČSSR v tujini, kot bo tudi prišlo do iz-prememb v zunanjem ministrstvu. V tej zvezi je glasilo KPČ »Rude pravo* pred kratkim zelo ostro kritiziralo diplomatsko službo. Krožijo vesti, da ne bo še tako kmalu prišlo do obiska češkoslovaških vladnih predstavnikov v Moskvi, o čemer se je govorilo že maja. Do tega odloga je prišlo iz gospodarskih razlogov, ker ČS SR ne spoštuje določil pogodbe o gospodarskem sodelovanju s SZ in ni izpolnila uačrta izvoza, istočasne pa so češkoslovaška podjetja celo okrepila izvoz na zahodna tržišča. Ceauseseu sprejel podpredsednika vlade SZ BUKAREŠTA, 9. — Predsednik vlade Ceauseseu se je danes sestal s pomočnikom sovjetskega predsednika vlade Leseckim, ki sedaj vodi sovjetsko delegacijo, ki se raz-govarja z romunskimi predstavniki o razvoju gospodarskega sodelovanja med obema državama. 0-pazovalci so mnenja, da sta verjetno govorila o obisku sovjetskih voditeljev, ki bi moral biti v sredini tega meseca in glede česar se je v zvezi z vestmi o obisku Nixona v Romuniji govorilo, da je bil sovjetski obisk odpovedan. MOSKVA, 9. — V sovjetsko prestolnico je prispela poljska državna delegacija, ki jo vodi predsednik vlade Josef Cyrankiewicz in katero je včeraj ob prihodu pozdravil predsednik sovjetske vlade Kosigin. Delegacija bo obravnavala vprašanja medsebojnega gospodarskega sodelovanja. skih odnosov z zvezno republiko. Sklep o priznanju NDR so že včeraj sporočili italijanskemu veleposlaniku v Kairu Eugeniu Plaji, ki zastopa zahodnonemške interese v ZAR. 0 formalnostih za diplomatsko normalizacijo med ZAR in NDR bodo sklepali pojutrišnjem, v petek, ko bo dospel v Kairo namestnik ministrskega predsednika Vzhodne Nemčije Weiss; ta je trenutno na obisku v Adeou, prestolnici Južnega Jemena. BONN. V Bonnu ne skrivajo danes razdraženosti zaradi nepričakovanega sklepa kairske vlade. Sicer pa je zahodnonemški kancler Kie-singer v Bad Godesbergu časnikarjem dejal, da je bilo tak razvoj položaja na Srednjem vzhodu že dolgo pričakovati. Očitno je — je dodal — da se sovjetski vpliv na tem področju stalno veča. Podobno se je izrazil tudi zunanji minister Willy Brandt, po katerem je do egiptovskega sklepa prišlo zaradi sovjetskega pritiska. Brandt je dodal, da se bo trgovinska politika Bonna do Kaira nadaljevala brez sprememb, da pa ZAR »nikakor ne more pričakovati posebnega tratmaja*. 0 zadevi je v Bonnu razpravljala tudi zvezna vlada na današnji seji. Na tiskovni konferenci po seji je vladni glasnik Ahlers dejal, da sklep Kaira ni presenetil Bonna, ki ga ima za posledico spora na Sredpjem vzhodu. Tudi glaivni glasnik je v prvi vrsti podčrtal vlogo, ki naj bi jo pri tem imel sovjetski pritisk. Izrazil je celo mnenje, da .je SZ zagrozila s prenehanjem dobavljanja orožja, če ne bi ZAR priznala Pamkovva. V takem položaju — je nadaljeval Ahlers — so možnosti zvezne vlade zelo omejene. Izmenjave s Kadrom — je napovedal — bodo odslej potekale po strogo trgovinskih načelih, ne pa po političnih. Egipt ne sme torej računati na neko posebno razumevanje s strani ZRN. Po besedah vladnega glasnika bi bil Bonn pripravljen ohraniti svoje kulturne ustanove v Egiptu, če bi bili Kairo v to zainteresiran, v kolikor gre za področje, ki nima s politiko nobene zveze. Glasnik je zanikal trditev, po kateri bd lahko obravnavali odnose ZAR z ZRN in NDR kot popolnoma ločeni zadevi. Možnost, da bi imela ZAR istočasno diplomatske odnose z Vzhodno in Zahodno Nemčijo je Ahlers odločno izključil. Po novem spopadu med SZ in Kitajsko MOSKVA, 9. - Agencija TASS je objavila podrobnosti o včerajšnjem resnem spopadu, do katerega je prišlo na sovjetsko . kitajski meji na otoku Goldinski. Po vesteh iz Habarovska se je skupina delavcev, ki so zaposleni pri sovjetski rečni plovbi, odpeljala 8. julija na otok Goldinski, kot so to že večkrat prej napravili in kjer so srečali kitajske kmete, ki imajo posebno dovoljenje, da obdeluje, jo «ta del sovjetske zemlje*. Delavci bi morali zamenjati znak za rečno plovbo, ki je padel in so pričeli s svojim delom ne ua bi i kaj slabega pričakovali. Nenadoma pa so odprli nanje iz bližnjih grmov ogenj iz strojnic in so Dile vržene ročne bombe. Po drugih vesteh pa se govori o novih ukrepih, ki naj bi jih nameravali izvesti s strani Sovjetske zveze in je bilo potrjeno, da sta pri streljanju izgubila življenje neki sovjetski čolnar, trije drugi pa so bih ranjeni. Sovjetska nota, ki jo je veleposlanik izročil pekinški vladi govori, da so delavci popravljali znak za rečno plovbo na osnovi dogovora o plovbi iz leta 1951 in da so do sedaj sovjetska podjetja vedno redno skrbela za tovrstna popravila in da ni bilo okrog tega nobenih sporov. Kitajska nota pa seveda prikazuje celoten dogodek v povsem drugi luči in govori o napadu dveh oboroženih sovjetskih čolnov na kitajski otok, da so s sovjetske strani uporabili topništvo in da so o-tok z očitno provokacijskimi nameni osemkrat preletela sovjetska vojaška letala. Agencija Nova Kitajska je objavila poslanico, ki jo je obrambni minister maršal Lin Piao naslovil albanskemu obrambnemu ministru Bekirju Balluku ob 26. obletnici ustanovitve albanske armade. V poslanici trdi, da moskovska konferenca komunističnih partij pred stavlja zloglasen sestanek, ki je bil histerično uperjen proti Kitajski in Albaniji in da ie Brežnjev izrekel histerične vojaške napovedi. To je prvi uradni kitajski komentar moskovske konference. Nemške podmornice za Grčijo BONN, 9. — Zahodnoneimško zunanje ministrstvo je potrdilo, da je bonska vlaida načelno odobrila prodajo podmornic Grčiji, ki so bile zgrajene v ladjediatadcd Ho-w®ldt v Krilu. Te ladjedelnice so lota. 1987 poalpriEte z atensko vlado pogodbo za prodajo štirih podmornic po 900 taiv. Na podlagi pogodbe zahodnoevropske zveze mora teko prodajo odobriti svet ministrov ZEZ, ki pa ni mogel o tem odločati zaradi stalne odsotnosti Francije. Jeseni 1968 je vrhovno poveljstvo NATO v Evropi sporočilo svetu mi. niistrov ZEZ, da je izročitev podmornic Grčiji potrebna «za varnost nja blokov in zvez ter opozorili na važnost in pomen politike neuvrščenosti. Posamezni govorniki so posebno poudarili, da ima politika nepovezovanja številne prijatelje na svetu in da je zelo malo tistih, ki se lahko označijo kot sovražniki neuvrščenosti. Govorniki so nadalje obsodili politiko kolonializma in imperializma in izrazili posebno podporo narodom Vietnama, Srednjega vzhoda, Južne Afrike in Portugalske Gvineje. V razpravi je prišla do izraza skupna zaskrbljenost zaradi dejavnosti velikih sil proti interesom malih držav. Mnogi govorniki so poudarili prispevek neuvrščenosti pri reševanju svetovnih vprašanj, o-pozorili na poskuse velikih sil, da s pritiskom onemogočijo osvoboditev in razvoj držav v razvoju, in se zavzeli za udeležbo na bodočem sestanku nevezanih držav in vseh ostalih držav, ki so po kairski konferenci postale neodvisne in se izrekle za politiko neuvrščenosti. Predstavnika Tunizije in Gane sta se posebno zavzela za uvrstitev Pakistana med nevezane države. Za razliko od mnogih govornikov v dopoldanski in popoldanski razpravi, so se mnogi govorniki zavzeli za intenziviranje politične neuvrščenosti in izrekli mnenje, da so že dozoreli pogoji za sestanek tretje konference na vrhu. Predstavnik Burme Tim Aung pa je izrazil mnenje, da bi proces intenzivne dejavnosti neuvrščenih držav v sedanjih pogojih dovedel nevezane države v spopad z bloki in organizacijami, ter izrazil dvom v pogoje za sklicanje nove konference nevezanih na vrhu. Popoldne so po prvi točki dnevnega reda govorili predstavniki Nigerije, Gane, Gvineje, Jamaike, Libanona, Centralne afriške republike, Tunizije, Afganistana in Kuvajta. Predstavnik Jugoslavije, državni tajnik za zunanje zadeve Mirko Tepavac je v svojem govoru med drugim ugotovil, da danes poleg antagonizma med blokoma vedno bolj prevladuje nasprotje med nezmanjšanimi hegemonističnimi težnjami vodilnih sil in držav in vedno večjim stremljenjem držav in narodov, da si pridobe in o v aru jejo svojo neodvisnost in enakopravni položaj v mednarodni skupnosti. Nevarnost oborožene konfrontacije velikih sil ni tako neposredna, kot med beograjsko in kairsko konferenco, toda ni še zmanjšana nevarnost od imperializma in n°ge-monije povzročenih krajevnih vojn, nasilnih razdelitev interesnih ood-ročij, vmešavanja v notranje zadeve drugih. Mednarodno sodelovanje se po mnenju Tepavca ne more omejiti samo na premirja med bloki in geopolitičnimi področji, se manj pa med velikimi silami blokov, temveč se mora stremeti po čim večjem mednarodnem sodelovanju med vsemi državami ne glede na podobnosti ali različnosti njihovih družbeno . političnih sistemov. Tepavac ni zanikal velike odgovornosti velikih sil za svetovni mir, ugotovil pa je, da se vojna ne sme preprečevati z njenim odlaganjem, temveč z opustitvijo politike dominacije, ki je njen izvor. Tepavac je kot zastopnik Jugoslavije, edine neuvrščene države v Evropi, po.eg Cipra, opozoril na nekatere značilnosti polit čndh gibanj v Evropi, ki so tesno, povezane z dogajanji v ostalih krajih sveta. V Evropi so blokovska nasprotja najznačilnejša, tu je linija blokovske razdeljenosti najobčutljivejša in koncentracija vojaških sii obeh blokov najmočnejša. Nadalje je ugotovil, da v Evropi, posebno pri malih in srednjih državah, raste zanimanje in simpatija za delovanje neuvrščenih držav in za njihove politične poglede. Delovanje Jugoslavije na področju mednarodnega sodelovanja je dejansko sestavni del njenega delovanja kot jugovzhodnega boka atlantskega za-1 neodvisne neuvrščene države. Te vezndštva«. I pavac je kot tipičen primer nesta- bilnosti svetovnega miru omenil vojno v Vietnamu in krizo na Bližnjem vzhodu ter opozoril na dejstvo, da začasna revolucionarna vlada Južnega Vietnama s svojo politiko temelji na načelih neodvisnosti, miru, nevtralnosti in neuvrščenosti in da bi zato njena udeležba v bodoči dejavnosti nevezanih držav bila v skladu s skupnimi smotri neuvrščenih diržav. Poudaril je važnost politike neuvrščenosti, ki je v vsaki etapi mednarodnih odnosov našla nove smeri in mo-tode delovanja in ni nikdar pro-gramaitično taktizirala med nasprotujočimi si interesi vodilnih sil in vojaških blokov, temveč se je vedno zoperstavljala politiki sile in neenakopravnosti ne glede na to, kdo jo je vodil, in je bila zato vedno napadana in otežkočena z več strani istočasno. Zastopnik Jugoslavije se je zavzel za udeležbo na_ bodočih sestankih nevezanih diržav, Jd v praksi izvajajo po itiko neuvrščenosti in bolj organizirano dejavnost nevezanih držav na mnogih področjih, in v zvezi s tem .je navedel nekatera najvažnejša. Ni dvorna, da je vprašanje varnosti in miru vprašanje, ki mora neuvrščene države posebno zanimati. Toda varnost se ne more iskati v sistemu paktov, niti v jamstvu velikih sil. Zato se nevezane države zavzemajo, da se v skladu z listino Združenih narodov in v okviru te organizacije zgradi nova in sodobna koncepcija sis:e-ma varnosti, ki bi jamčila varnost vsem državam z udeležbo vseh držav ter proti vsem pritiskom in napadom. Bistvena komponenta vsakega trajnega in učinkovitega sistema varnosti pa je usmeritev na splošno in popolno razorožitev. V interesu neuvrščenih držav je povečanje zahteve po izkoriščanju jedrske energije v miroljubne namene; v nasprotnem primeru se bo prepad med razvitimi in nerazvitimi področji še povečal. Dejavnost neuvrščenih držav posebno v naporih za premagovanje razlik med razvitimi in nerazvitimi področji bi morala biti bolj vsestranska akcija in bolje organizirana. Jugoslovanska vlada, po besedah Tepjvca, podpira idejo držav član.c afriške enomosti o sklicanju sestanka ministrov 77 držav in sodi, da bi ta sestanek pripomogel pri-bliževrniu stališč v zveri s sedamo in bodočo dejavnostjo Umstada in istočasno prispeval k teme! ite.šim pripravam za boljšo koncepcijo drugega desetletja razvoja. Za nevezane države bi, po mišFenju Jugoslavije, bilo koristno tudi povečano zanimanje za delovanje Unesca, kateremu bi večja podpora neuvrščenih držav omiogeoila širšo in koristnejšo vlogo. Na koncu svojega govora je Tepavac poudaril velik prispevek, ki sita ga konferenci na vrhu v Beogradu in Kairu dali svetovnemu miru ter mednarodnemu in enakopravnemu sede ovariju, in ugotovil, da so se neuvrščene države pojavile na svetovni areni kot vpliven moralno - politični dejavnik. Če se na sedanjem sestanku uspe precizirati področja sodelovanja, ki so v splošnem interesu najpomembnejša, ter se soglasje o osnovnih pogledih in političnih ocenah spremeni v skupen program povezovanja, tedaj bi po mišljenju Tepavca sedanji sestanek gotovo prispeval k nadaljnjemu aktivnemu sodelovanju držav in vlad nevezanih držav in politiki neuvrščenosti sploh. Jugoslavija je pripravljena podpreti vsako obliko dvostranskega in večstranskega sodelovanja. Po mnenju jugoslovanske vlade bi bilo v splošnem interesu neuvrščenih držav uveljaviti prakso čim razno-vrstne.iših in čim redme:ših medsebojnih stikov in posvetovanj. Jugoslavija prav tako sodi, da bi veliko vlogo lahko odigrala tudi nova konferenca nevezanih diržav na vrhu. Kor se tiče Jugostevi;e. je pripravljena sprejeti svoj del obveznosti in odgovornosti v skupnem naporu, ki krepi sodelovanje neuvrščenih držav in prispeva, da postane čim plodnejša. Jutri se bo delo sestanka nadaljevalo. B. B. »it s;^®/ ** ” '"Mili IH . , -.1 fcj M ® < I ■ ' # J&A, JL; Jsm'* j rilr m M f r# ■ !»■ Pogled na dvorano v poslopju zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu, kjer se je v torek začel posvetovalni sestanek neuvrščenih držav PROMETNA NESREČA PRI PESflRU «Triumph» v tovornjak mrtvi štirje mladeniči Šofer je upravljal vozilo brez vozniškega dovoljenja PESARO, 9. — Štirje mladeniči so včeraj ponoči zgubili življenje na državni cesti «FSaminia>, v bližini naselja CagLi. Nesreča se je pripetila zaradi prehitre vožnje Policijskim organom se je posrečilo ugotoviti točen potek nesreče. Zadevne podaitke jim je posredoval neki avtomoblist, ki se je peljal s svojim avtom znamke «fiait 850» po isti cesti in katerega so mladeniči v «triumpiiu» prehiteli. Avtomobilist je izjavil, da je bil zelo malo oddaljen od nekega ovinka, ko ga je «triumph» prehitel. Prav tedaj je privozil na omenjeno državno cesto neki tovornjak, ki je bil namenjen v Rim. šofer «tiriumpha» je zavozil na desno, toda stranska kolesa so zašla na pesek. Takoj nato je iz gubil oblast nnd vozilom, ki je strašno zaplesalo po cestišču ter po 50 metrih trčilo z bokom v tovornjak. Trije mladeniči so bili pri priči mrtvi, četrtega so pre- peljali v ooinišnico, toda kmalu naito je izdihnil. Policijski crgan: so ugotovili, da je ubriumplu upravljal 22-letni Vin-cenzo Volpi, ki je bil kupil vozilo nekaj dni prej ter sploh še ni imel šoferskega dovoljenja. Pri sebi je imel samo začasno dovoljenje za vožnjo v spremstvu inštruktorja. Nihče od ostalih treh mladeničev ni imel vozniškega dovoljenja. Ostali ponesrečenci so: 21 -letni Emako Toccarelli, 23-letni Mas-simo Danilami ter 22-letni Pino Mortadeli. Zagonetna smrt MESSINA, 9. — Nemški arheolog dr. Schlager je danes umrl, ko je raziskoval v globini 80 metrov neko starogrško ladjo. Ista u-soda je doletela tudi njegovega pomočnika. Rešil se je tretji član ekipe, Friderick Karl Preuss. Težki obsodbi španskega sodišča MADRID, 9. — Madridsko vojaško sodišče je obsodilo na hude zaporne kazni dva študenta madridskega vseučilišča, ki sta bila obtožena, da sta sodelovala pri neredih do katerih je prišlo na univerzi v oktobru lani. Femando Samohez in Atolio Avellano sta bila obtožena, da sta sodelovala pri neredih, ko so študentje opustošili urad dekana pravne fakultete, zažgali sliko generala Franca ter kamenjali policijske avtomobile. Vojaško sodišče je priznalo San-cheza za krivega tudi nekega drugega prekrška, in sicer, da je odvrgel zažigalni naboj na policijski avtomobil ter laže ranil nekega častnika. Sodišče ga je obsodilo na osem let zapora, Avellana pa na tri leta. Francov režim je postal v zadnjih časih zelo nepopustljiv do študentskih in sploh vseh manifestacij, ki so mu nasprotne. Pred dobrimi dvemi tedni je neko drugo vojaško sodišče obsodilo tri mladeniče iz severne Španije na zaporne kazini čez deset let. VATIKAN, 9. — Papež Pavel VI. bo jutri odpotoval v svojo poletno rezidenco v Castelgandolfu, kjer bo ostal do 31. julija. Potem bo Pavel VI. odšel v Afriko. Jugoslovanski tujski turizem nenehno raste. Lani je obiskalo sosedno državo več kot 4 milijone tujcev. Na sliki: dalmatinska plaža Tučepi pri Makarski PRED IZSTRELITVIJO AMERIŠKE POSADKE NA LUNO Predsednik Podgorni je sprejel ameriškega kozmonavta Bormana Sovjetski državnik je poudaril, da je med ljudstvom ZSSR in Američani vedno vladalo prijateljsko vzdušje, kljub trenutnim zapleti ja jem -Priprave za polet Apolla 11 - Pomen poskusa z opico «Bonny» knjige « gledaliSee I j tjluhbu ^ blihabbtoo Connor Cruise 0’Brien MOSKVA, 9. — Predsednik vrhovnega sovjeta Sovjetske zveze Podgorni je sprejel danes v Kremlju ameriškega kozmonavta Franka Bormana ter mu je naročil, naj posreduje posadki «Apolla llv» njegova voščila za uspešen polet na Luno Predsednik Podgorni je naročil tudi, naj pozdravi v njegovem imenu predsednika Nixona in sploh vse ameriško ljudstvo. Poročilo o srečanju med Podgor-nim in ameriškim kozmonavtom je objavila sovjetska tiskovna agencija TASS. Srečanju med Podgor-nim in Barmanom so prisostvovale številne sovjetske osebnosti, a med njimi tudi kozmonavta Titov in Feoktdstov. škim nairodom. Stiki, ld jih ustvarjamo na najrazličnejših ravneh, vštevšd tu medsebojne obiske kozmonavtov, so brez dvoma koristni za vse». Borman se je zahvalil predsedniku Podgomemu za sprejem v So-I vjetskd zvezi ter je med drugim ! izjavil: ((Najgloblji vtis, ki sem ga dobil na obisku v Sovjetski zvezd, je ta, da so mi povsod izrazili prisrčno prijateljstvo)). Borman je nadalje izjavil, da je iskren pristaš zamisli sovjetskega in ameriškega sodelovanja na področju vesoljskih raziskav ter je pripomnil, da se prav s tem lahko doseže globlje sodelovanje med obema državama. V svojem govoru Je predsednik Podgorni rekel med drugim: ((Odnosi med našima državama so se razvijali v najrazličnejših pogojih, toda neodvisno od tega je gotovo, da so vedno obstajala prijateljska čustva med sovjetskim in ameri- Opica «Bonny» Ste morda čemerni, potrti, jezni, žalostni, malodušni ali kaj? Potem kar brez oklevanja zavrtite najnovejšo ploščo slovenskih poskočnih ANSAMBEL BRATOV AVSENIK: Frank Borman se Je včeraj v mil v Moskvo po dolgem potovanju skupaj z ženo Suša n ter sinovoma Frederlcom in Edvardom. V Sibiriji Je Borman obiskal raziskovalni središči v Novosibirskem in v »mestu znanosti« v A-kademgorodu. Na teh obiskih se Je Borman posvetoval s sovjetskimi učenjaki. Med drugim so mu posredovali tudi nekatere poskuse, ki zadevajo uporabo močnih vodnih curkov pod pritiskam v rudnikih. Tehniki so mu pokazali, kako je mogoče z vodnim curkom zdrobiti kamen. Na kraju so mu izročili ključ, na katerega so vrisali s tako tehniko njegovo ime. V nekem govoru v Sibiriji je Borman izjavil, «da je znanost povsod znanost, če se ne upošteva jezika in da je povsod enaka«. Medtem v ZDA nadaljujejo s pripravami za izstrelitev »Apolla 11». Kozmonavti Neli Armstrong, Edwin Aldrin in Michael Collins so v zadnjih dneh opravili vrsto poskusov simuliranega poleta in pristajanja na lunino površino. Med drugim so se vežbali tudi v manevrih, ki bi jih morali opraviti, če bi i» izstrelitvi prišlo do hudih motenj pri delovanju motorjev rakete «Satumus 5». Strokovnjaki so izdelali take naprave, da posadka «Apolla 11» lahko v vsakem trenutku odcepi vesoljsko kabino od rakete ter se nepoškodovana vrne na Zemljo. Tehniki v Cape Kennedyju nar dalj ujejo sedaj priprave za dokončne operacije izstrelitve «Apolla 11». Vzvratno štetje se bo začelo danes ob 20 url po ameriškem času (ob 2. uri po našem času v petek zju-trari Izstrelitev bo 16. julija ob 15.32. Na kraju naj še omenimo zadnja pojasnila glede smrti opice «Bo«ny». Strokovnjaki ustanove NASA so zelo zadovoljni s poskusom, kljub temu, da Je žival poginila 12 ur po vrnitvi na Zemljo-Pravijo, da so s tem poskusom pridobili več znanja in Dodatkov kot z vsemi poleti s človeškimi posadkami. Mnogi strokovnjaki pa domnevajo, da se je temperatura v »biološkem« satelitu zelo zn<»a'«. kar je kvarno vplivalo na delovanje raznih oničlih organov. Preprosto povedano prevladuje mnenje, d« je Botmy pravzaprav «zmrznila« v vesolju. Prometna nesreča 50 mrtvih v PESHAVVAR (Zah. Pakistan). 9. — Več kot 50 oseb je izgubilo živ ljenje pred enim tednom v državi Dir. Nesreča se je pripetila, ko je avtobus napolnjen s potniki strmoglavil 300 metrov v prepad blizu gorskega prehoda Lowari, ki dosega višino 3200 metrov. Potres na Siciliji OATANIA, 9. — 3etomološkl Inštitut pemnlsi pri Aclreaileju Je zabeležki lažji potresni sunek (1 stopnje lestvice Mercalli). Potresni sunek je trajal le nekaj se- Tkund ter ga je verjetno povzročilo pospešeno delovanje eksplo-I zivnega značaja severozahodnega vulkanskega žrela na Etni. V zadnjih dneh je tudi osrednje žrelo začelo delovati. Za sedaj pa se je to delovanje omejilo samo na povečano količino belega dima. Pri 60. letu je postal doktor TERNI, 9. — Giulio Vianello je star že 60 let, toda kljub temu je imel še toliko poguma, da je stopil pred profesorje ter diplomiral v gospodarskih in trgovskih vedah na vseučilišču v Perugi. Preizkušnjo je Vianello prestal zelo dobro. Pri tem mu je bila v veliko pomoč dolgoletna izkušnja, ki si jo je pridobil pri družbi »Terni«, kjer je od leta 1942 opravljal razne upravne posle. Zaradi zaslug, ki si jih je tedaj pridobil, je bil celo odlikovan z redom »mojstra dela«. V Madridu simpozij o presaditvi organov MADRID, 9. — Prihodnji ponedeljek se bo začel v Madridu mednarodni simpozij o presaditvi organov. Kongresa se bodo udeležili zdravniki, pravni strokovnjaki ter teologi raznih verskih skupnosti. Na kongresu bodo prisotni med drugimi prof. Barnard ter razne druge osebnosti, ki slovijo na področju zdravniške vede. Vojaški gojenci ne bodo več kvakali LONDON, 9. — Poveljnik šole za carinike v Ghurch Crookhamu (Haimpshire) je sklenil, da ne bo- do njegovi gojenci morali več posnemati na vojaških vajah ptiče, žabe din podobne živali. Neki častnik inštruktor je namreč poučeval bodoče častnike na zelo čuden način. Silil jih je, da so marali plezata na drevesa, kjer so mahali z rokami kot da bi bili ptiči im pri tem so morali še žgototi. Poleg tega so se morali gojenci plaziti čez velike mlake vode ter pri tem kvakati kot žabe. sredstvo proti gobavosti? TEL AVTV, 9. — V nekem sporočilu ministrstva za zdravstvo 1-zraelske države je rečeno, da je baje najboljše sredstvo za borbo proti gobavosti farmacevtski preparat talidomid. Do tega zaključka so baje prišli na podlagi petletnih izkušenj v državni bolnišnici v Jeruzalemu, ki jih je vodil prof. Sagher. V sporočilu je navedeno nadalje, da so bolniki lažje prenašali zdravljenje s sulfoni potem, ko so jim posredovali tudi talidomid. V sporočilu je končno rečeno, da je na svetu okoli 10 milijonov gobavcev. Sofia loren j« odpotovala v Moskvo FIUMICINO (Rim), 9. - Veliko število ljudi je pozdravilo filmsko igralko Sofio Loren, ko je ta odhajala z letalom v Moskvo, kjer bo sodelovala pri snemanju filma »I girasoli«. Igralko je spremljal njen mož Carlo Ponti, ki pa ni odpotoval skupaj z njo. Sofia Loren je izjavila, da je prepričala svojega moža, da je dovolil, da bo pri snemanju filma sodeloval tudi njun sinček Carlo. Igralka je rekla, da je to storila zato. da bi se ne ločila od njega. Pristajanje na Luni Murderous Angels (Angeli LONDON, 9. — Bivši politični svetovalec OZN v secesionistič-ni pokrajini Katanga v Kongu Connor Cruise 0’Brien je najr-sal dramo «Mourderous Angels» (Angeli morilci) katere osrednja tema so borbe in bitke, ki so razsajale v Kongu leta 1960 in še prej, ko se je tamkajšnje prebivalstvo borilo za svojo neodvisnost in svobodo. O’Brvem, ki je Irec po narodnosti, se je lotu zelo zahtevne teme, ki jo je on, kot visok predstavnik OZN, gledal skozi prizmo borbe med političnimi ideali in cinizmom mednarodne diplomacije. V predgovoru svojega dela pravi 0’Brien, da njegova drama predstavlja resnične politične silnice, vendar pa ne resnične osebnosti, čeprav je uporabljal imena osebnosti, ki so v resnici Uvele. Generalni tajnik OZN Dag Hammarskjoeld je prikazan kot človek, katerega so uničili njegovi lastni sklepi. 0’Brien meni, da je Dag Hammarskjoeld pravzaprav kriv, spričo svoje neodločnosti in svojih zgrešenih potez, tudi smrti tedanjega prvega kongoškega ministra Patricea Lu-mumbe, ki je v drami prikazan kot ljubimec neke njegove bele tajnice. 0’Brien pa pristavlja, da je ta okoliščina popolnoma izmišljena. V drami nastopa tudi kralj Bal-dovin, in sicer kot «kulturen in bogaboječ mladenič, ki pa je sicer zelo omejen». Kongoški predsednik Kasavubu, se pravi mol, ki je spravil Lumumbo s politične pozomice, je prikazan kot orodje Američanov, Moise Coni-be pa predstavlja trgovske in industrijske koristi evropskega kapitalizma, ki je tedaj gospodaril nad Katango. «Angeli morilci» predstavljajo v 0’Brienovi drami simbolične plemenite težnje po miru in svobodi. Hammarskjoeld predstavlja mir, Lumumba pa svbodo. V borbi za uresničitev svojih idealov, pa podležeta oba Italijanski pevci nastopijo v Romuniji DUNAJ, 9. — Miranda Martino in Ornella Vanoni bosta nastopa li ta mesec v raznih romunskih mestih. Nastopili bosta tudi na romunski televiziji, kjer se je že predstavil romunskemu občinstvu italijanski pevec Remo Germani. Ta mesec pa bo nastopil v Italiji ansambel opernega gledali $ča iz Bukarešte. Iz romunske ga časopisja se je namreč zvedelo, da bo ta ansambel izvajal operi «Toska» in »Seviljski bri vec» v Milanu, Leccu in Enni »Splošno oporekanje« RIM, 9. — Vittorio Gassman, Nino Manfredi in Alberto Sordi bodo nastopili kot glavni igralci v epizodičnem filmu, ki ga pripravlja režiser Luigi Zampa. Gre, kot smo že rekli, za epi-zodični film, se pravi za tri ločena dejanja, katera pa veže v čvrsto enoto pojem «oporekanje». Zampa se bo lotil tega dela konec tega meseca. tSplošno opo rekanje» je naslov tega novega filmskega dela, pri katerem bo do nastopili trije znani igralci, ki so bili lani najbolj priljublje ni v Italiji. Vittorio Gassman bo podajal vlogo odvetnika, ki ima križe in težave s sinom, ki spada v vrsto oporečnikov. Na kraju tudi odvetnik sam sklene, da bo postal *oporečnik», in sicer s tem, da ga bo sin zamenjal na njegovem delovnem mestu, on sam pa morilci) se bo predal lenarjenju. Nino Manfredi pa bo prikazan v vlogi uradnika nekega industrijca, s katerim odpotuje službeno v ZDA. V Ameriki pa se uradnik upre svojemu šefu ter ga prepusti samemu sebi, kar je za industrijca zelo kočljivo, ker ne zna niti besedice angleščine. Alberto Sordi pa bo nastopal v vlogi «duhovnika oporečnika». Vse tri epizode povezujejo odlomki iz resničnega dogajanja v italijanskih vseučiliščih, ko je prišlo do zavzetja univerz in drugih študentskih manifestacij. Besedilo «Splošnega Oporekanja» je spisal Eurio Scarpelli, ki ga je tudi pripravil za sceno. Film bo izdelala družba «Ultra», in sicer v Rimu in deloma v New Yorku. «E1 Che Guevara® pred sodiščem. RIM, 9. — Pisatelj Franco La Guidara je prijavil kazenskemu sodišču kinematografsko družbo •tlnducinev v zvezi s filmom Paola Heuscha »El Che Guevara». La Guidara trdi, da se je režiser Heusch (in posredno družba «Inducine») nezakonito prisvojil zamisli, ki jo vsebuje roman «Ljubezen, ki je močnejša od življenja« in katerega je on objavil leta 1967. Franco La Guidara tr di, da sta se režiser in družba polastila njegove zamisli ter jo poleg tega še popačila. Sitnosti in nevšečnosti na kongresu avtorjev MOSKVA, 9. - Pred dnevi je bil v Moskvi II. kongres Medna rodnega združenja filmskih, ra dijskih in televizijskih avtorjev, ki se je zaključil 6. julija. So vjetski organizatorji tega med narodnega srečanja so imeli ba je precej sitnosti v zvezi s pri sotnostjo predstavnikov izraelske države, s katero nima Sovjetska zveza dimplomatskih stikov. Te zave so nastale najprej, ker so vjetske oblasti niso hotele izdati izraelski delegaciji potrebnega vizuma. Ko se je to zgodilo na pritisk angleške in kanadske delegacije, se je Izraelcem vendar le posrečilo, da so prišli do mo skovskega letališča, kjer pa so spet nastale razne nevšečnosti in sitnosti. Končno se je Izrael cem le posrečilo, da so se u deležili kongresa, kjer so jih tu di izvolili za predstavnike raz ni h družbenih organov. Nadalje so sporočili, da je bil na vodil no mesto izvoljen tudi Čeh Jiri Valentu. Na kongresu so razprav Ijali tudi o avtorskih pravicah Sovjetski predstavniki pa so iz javili, da za sedaj še niso pri pravljeni, da bi pristali na bern sko konvencijo glede razumniške lastnine. Francoski časnikar obsojen v Brazzaviilu BRAZZAVILLE, 9. — Francoski časnikar Jean Marie Lauren-t, star 30 let. Je bil včeraj obsojen od revolucionarnega sodišča v Braz-zavlllu zaradi! vohunstva v korist neke tuje države na 10 let zapora. Sodišče ga je priznalo krivega zato, ker je napravil razne fotografske posnetke pokrajin v Kongu - Brazzaville z letala, in ker Je poslal razna poročila neki tuji državi. V razsodbi ni povedano, za kaitero državo gre. V nekaterih krogih pa šušljajo, da gre za Švico. Laurent bo moral plačati tudi okoli 12 milijonov ln pol lir globe. JUŽNA AFRIKA Majibuje! - Prišel bo dan! 2. V Južni Afriki obstajajo danes, drug poleg drugega stari vek v rezervatih, srednji vek, v katerega so vklenjeni vsi črnci, in novi vek, v katerem živijo samo belci. Novi vek je v Južni Afriki nekak stroj, katerega poganjajo črnci, rabijo pa ga belci. To se je izkazalo tudi nedavno s slavo, ki si jo je pridobil Bamard s presajanjem črnskih src v prsi belcev. Manjkalo je samo še to, da je slika popolna. Z Bamardovo slavo v Italiji je pravzaprav vse v redu; Italija prodaja Južni Afriki draga vojaška letala in je zato prav, da poskrbi za prijateljske stike med obema državama tudi na ljudski ravni. Kaj pa mislijo o apartheidu južnoafriški belci? Odnos belcev do režima je točno takšen, kakršnega bi si lahko pričakovali; večina molči, kvečjemu se kuja, ker v deželi ni še televizije. Desničarska manjšina meni, da bi bilo treba črnce temeljiteje prijeti in stisniti druga manjšina pa ne odobrava sredstev, s katerimi so si belci pridobili blaginjo; to se pravi, da je pripravljena svojo blaginjo pravičneje porazdeliti. To so nevarni ljudje za Južno Afriko, zato vlada ravna z njimi kot s sovražniki. Leta 1950 je bil izglasovan zakon proti komunizmu, kjer je bilo izrecno poudarjeno, da veljajo za komuniste tudi tisti, ki skušajo kakor koli spremeniti red v Južni Afriki. Od tedaj čaka komunista naslednja usoda: na ministrstvu za pravosodje deluje poseben urad z uradnikom, ki ima uradno vlogo likvidatorja. On odloča, na podlagi zbranih podatkov, če je neki osumljenec komunist ali ne. Če se mu zdi, da o tem ni dvoma, mu pošlje na dom pismo, v katerem mu uradno sporoča, da je bil ocenjen za komunista. To je dovolj. Od tistega trenutka dalje je .komunist' prepuščen na milost in nemilost oblasti. Zaprta mu je pot do vseh javnih služb in njegova svoboda se omeji približno na svobodo domačih črncev. Prava komunistična stranka se je kmalu po odobritvi zakona prostovoljno razpustila. Zakon proti komunizmu ni bil dovolj in po letu 1955 se je notranja strogost zaostrila. Izšel je zakon, ki podreja izdajanje potnih listov strogemu nadzorstvu; policijski a-genti smejo prisostvovati vsa-ri prireditvi in preiskati vsak prostor, tudi stanovanje, brez oosebnega dovoljenja. Za nekatere prekrške je bilo spet uvedeno bičanje in opozicija v parlamentu se je morala zadovoljiti z bojem za znižanje števila udarcev od 15 na 10. Minister za pravosodje pa je odvrnil: »Kaj je pet udarcev med prijatelji!« in določenih je bilo po 15 udarcev: Prvo leto po uvedbi zakona, leta 1952, je bilo danih belcem 760 udarcev, Indijcem 206, Afričanom pa 49.111. Zadnja novost v južnoafriški zakonodaji je odlok, po katerem sme biti vsak državljan aretiran in zaprt za dobo 6 mesecev, ne da bi bil obtožen kakšnega posebnega prekrška. Po šestih mesecih je predviden sodni poziv, seveda za tiste južne Afričane, ki poznajo zakone. Če bi v Južni Afriki živeli samo belci in črnca, bi bil njihov položaj precej jasen; med belim in črnim taborom pa je še tretji, ki združuje pod nazivom barvancev vse o stale vmesne rasne stopnje. Najvažnejši so mulati in Indijci, katerih je nad dva milijona. Mulati so potomci črncev. Angležev in Malezijcev, ki so bili v prejšnjem stoletju izgnani tja. Nekoč so jih belci imenovali kratko in malo «ba-staards«, danes pa jih je milijon in pol, zato so jih prekrstili z ljubeznivejšim nazivom «barvanci». Ta ljubeznivost ni naključna, kajti izobrazba mulatov je nekoliko višja od izobrazbe črncev ; mulati so se že odpovedali svojim pristnim običajem in zato se ne čutijo navezane na črnce. Ne samo to, bojijo se, da bi jih belci izkoriščali na isti način kot črnce, in zato se z vsemi silami potegujejo kvišku, v belo družbo. To je splošna težnja mulatov, in belci so zelo zadovoljni z njo. Mulati in čmed skupaj bi bili bolj nevarni, kot pa so črnci in mulati ločeni vsak v svojem boju za boljše življenje, kajti tako manjka črncem mu latovska izobrazba, mulatom pa črnska številčna podpora Še tako vprežen! v beli voz bi mulati utegnili biti nevarni belcem, če bi bili enotnd. V njihovih vrstah pa je že zdavnaj nastal razdor. Del mulatov je razumel politiko bel cev, ki laže vladajo nad razcepljenimi podložniki, oziroma lahko vladajo le, če barvani podložniki dajo duška svojemu srdu v medsebojnih zdra- hah, ker se tako sami šibijo in istočasno krepijo belo o-blast. Ta skupina mulatov želi združiti svoje sile s čmoi, drugi del pa se noče zameriti belcem, ker vedo, da so jim prepuščeni na milost in nemilost. Položaj Indijcev ni nič boljši. V Južni Afriki jih je pol milijona in so zaposleni predvsem v trgovini na drobno. V tamkajšnjih pogojih to pomeni, da so Indijci, kot mulati, vmesni člen verige, ki veže črnce na belce. Barvanci na splošno opravljajo najbolj koč ljive posle, takšne, ki bi bili nevarni v črnskih rokah, ker bi jih dvigali na višjo raven in z druge strani bi bili nevarni tudi v belih rokah, ker bi preveč izpostavljali bele« afriškim rokam in vsakdanjemu neposrednemu črnskemu sovraštvu. Ko se Afričani u-prejo, ne smejo najti pri rokah nobenega belca; zato so med dvema taboroma barvanci; če kje kaj poči, jo skupijo oni in Indijci so že marsikdaj drago plačali svoje zar vezništvo z belci. Zelo nejasno je, koliko časa bo ta igra belcem še uspevala. Nekoč, v začetku južnoafriške zgodovine so se belci skušali otresti Indijcev; že leta 1927 so jim ponujali brezplačen prevoz v Indijo in še denarno nagrado, če bi odšli za vedno, a večina Indijcev je raje tvegala svojo afriško usodo, ker je vedela, da v Indiji ne bi imela nič kaj tvegati. Navezali so svojo usodo na usodo belcev in se zadovoljili tudi z drugorazrednim človeškim dostojanstvom, kateregfc so jim milostno podelili belci. Raje so živeli na račun črncev, kot da bi belci živeli tudi na njihov račun. V drugi svetovni vojni, ki je globoko preorala svet, pa je padlo novo seme tudi na južnoafriška tla. O tem pričajo dogodki v Durbanu East Londonu. Durban je tretje največje južnoafriško mesto in važno pristanišče. Leta 1949 so beli hujskači spet naščuvali Afričane, da so Indijci njihovi resnični sovražniki in zatiralci. Tega ni bilo treba ponavljati drakrat, Zulujci so napadli Indijce po ulicah, razdejali so jim trgovine in belci so medtem ob strani opazovali z odobravanjem, kako se njihovi podložniki grizejo: toda v metežu je obležalo tudi nekaj nedolžnih belcev, in oblastem se je zato zdelo, da je upor zašel predaleč in so ga zatrle. Naslednji upor je izbruhnil leta 1952 v East Londonu in tokrat se je izkazalo, da so črnci in Indijci razumeli nauk prejšnjega pokola; baje so u-stanovih tajno skupno politično gibanje. Belci so nekaj zavohali, obkolili so črnsko četrt in vso noč so po njej odmevali streli. Naslednje jutro so oblasti izjavile, da je bilo ubitih sedem črncev. Od takrat je težko šteti u-pore, zlasti ker jih oblasti zakrivajo. Zadnjič se Je razlegel krik «Majibuje!» (prišel bo dan!) v Sharpevillu v uporu, katerega vsi omenjajo, a o katerem ne ve nihče ni<5 točne j šega. V teh uporih se je del Indijcev in mulatov pridružil črncem v prepričanju, da lahko premagajo belce le s skupno borbo. Belci so to razumel* in takoj posegli po samoobrambi. Ustanovili so Indijski kongres. Nisi povedali točno, kaj naj bi oh in niti ni bilo treba razlagati, kaj naj bi bil, ker vsi so njegovo vlogo takoj razumeli; pajčevina, v katero so se ujeli vsi, ki so iskali najmanjšo oporo za svojo podvrženost belcem, vsi ki so želeli ustvariti neko protiutež naprednim indijskim in afriškim gibanjem. Kongres je imel posvetovalno oblast, kar pomeni, da ni imel nobene resnične oblasti, člane kongresa, ki naj bi predstavljali barvance so imenovali belci in ti predstavniki so lahko le svetovali belcem potrebne ukrepe. Vodilna mesta v Kongresu so imeli seveda belci. Ustanovitev Kongresa je le ena plat samoobrambe; aprila 1968 je bilo ustanovljeno v Bloemfonteinu še posebno sodišče; že samo ime pove njegovo nalogo, število terorističnih atentatov se stalno veča, 2 februarja letos je sodišče v Pretorii obsodilo zaradi terorizma 33 Afričanov, in zvedelo se je tudi, da so si črnci sami ustanovili svoj Kongres, imenuje se Afriški narodni kongres in njegova dejavnost ni posvetovalna temveč borbena. Večina črncev, ki so obsojena zaradi terorizma so člani črnskega kongresa. Položaj belcev se slabša polagoma, a vztrajno. Začasni predsednik južnoafriške vlade Tom Naude je ob nedavni otvoritvi novega parlamenta razglasil, da od leta 1969 bodo barvanoi lahko sami volili svoje predstavnike v svoje kongrese; s tem je zgostil mreže, a vaba je vedno ena in ista: obljube. (Nadaljevanje sledi) i I ! I I I I I I I I 1 i { 1 1 r i 1 I i 1 ( t i t 1 r 1 t 2 5 C j F s \ 2 C 2 j F r r 2 j F r t l 1 \ r 1 \ t 1 c t t t 1 s \ £ \ r 2 t 5 < t S i I < ] v I \ I ČmSLOVAŠKI PROBLEM! DANES Kaj zaskrbljeni očetje pišejo praškim časnikom Kritike na račun učiteljev, profesorjev, časnikarjev in ministrstva za šolstvo ■ Mimogrede se omenjajo posledice lanskega avgusta - Primer zaklenjenih vrat in spomenika Palachu ■ Ministru postavljena vprašanja -,® kako je položaj na Če-SKosiovašketn še zapleten in kolikšno je še vedno protisovjetsko razpoloženje, _ domala vsakodnevno Pse tudi češkoslovaško časopisje, 10 se najbolj zavzema za narmali-ZcC1i° odnosov s Sovjetsko zve-*°ude pravo* in »Tribuna* S'-a pred nedavnim objavila ne-aj tekstov, v katerih so prika-za“ Pomeri protisovjetskega razpoloženja v šolah, torej med mla-“n°; pri čemer skušata odkriti vzroke in označiti krivce. «Tribuna» je v svoji številki z ne -o- junija objavila dopis nekega mestnega komiteja KP če-ostovaške, kjer piše o proslavi . etnace osvoboditve in polaga-ju vencev na grobove sovjetskih ojakov^ v njihovem mestu. Padlo S, v °®i da na osnovni šoli nd “» sovjetske zastave. Tudi na Postnem poslopju je namreč ni bi-vJ.i-i da v oči je vendarle bolj 22°: da ie ™ Mo na šoli. Zaobljeni smo — je rečeno v do-?*su nasitnega komiteja — kakšna * vzgoja otrok v tej šoli. članku pod naslovom «Kaj dogaja v šolstvu* časopis «Tri-polemizira s plenumom OKStnega odbora Zveze zapoele-. v šolstvu in znanosti v Rra-,a plenumu so bili kritizirani članki «Eude prava* o istivu). tribuna* se dotika mno-8® primerov iz nedavne preteklo-(študentske stavke konec prebega leta, nasilno snemanje so-JOetskih državnih simbolov in sim-lov delavskega gibanja, neso- nieo!^ • S- čestitkami Husaku po ■rogovi izvolitvi za prvega sekre-n eia ki postavlja vpraša- J.’ a“ minister za šolstvo res lah Re Ve’ ^ ^ dogaja po šo- _ ?»ki ®lam predsedstva okrajne-sa Komitoja KFč v Chebu pa po-r'lLa <,:Rude pravu*, aa nekateri ^dsov.essko razpoloženi učitelji j^^nsirativno nastopajo pred o-^C1* s tem da se posmehujejo Preganjajo učence z nasprot-nV nazo'ri- Učitelji, ki se ne stri-rjjf0.5. takimi metodami, so naj-niim *Je Primorani utihniti, proti IjpT1. ^ govori na aktivih učite-ne,j. ® nasploh je očitno najosnov-^JSe pomanjkanje strpnosti v našo^0* ,primer s« navaja še obisk oivra^f ou P31’11!5156 delegacije v ia r\.i 3t>0 v prvi polovici ma-■ Delegacija je obiskala dve “> šalo. V šoi jih niso vh(JeU' bi bilo potrebno. Ob afcSj S?!°pje ddegacii° je , Zoprna pionirjev, ki jih odloči^ o^a učiteljica. Njena zdraj.iT ’ da 1)0 delegacijo po-avjia s skupino pionirjev, pa ka,w nal®pala posmeh in še nebih v ,nePrijebno9ii od strani nje- reproducirajo ti-vetidiar u80. .PrečitaJd v časopisih, ske Tit obzira tudi pristojne šoJ-juje^tanove, ker so - kot zafcr-Vt nj,m detelji cesto sledili nepra-hov, |.P0lasnilom pristojnih orga-z-a n<®'jo poino odgovornost ael° učiteljev. drugem pismu pa neki ano- “«111 /vA,. ..----eui^ S^n nek#*? pJse’ ie njegov vest^a dne dne --, da 110 prišel iz šole z Stri-.- JaidU Palacbn IV.,, ^ no striaj- u.dlrQ Palachu. Oče se ne v,di — Palaciiovim dejanjem in SloriftteJ?* Piše — v poizkusu C!tga I® tragične napake mla-Pla.mUti - '3 namen ponovno raz-iavno^tUSt'la 111 slasti, da bi dddvnih ’1 . irgovala od vsako- dazorpv Problemov. Oče svojih c® vedrir™ “čdli skrival in jih Sin Pa i Pdjasnjeval otrokom. ga bo uNiom6*1 i°kati- češ da Vati, čo ^Ipca začela zasmeho- bo dne ne diagogi preobremenjeni z raznimi izvenšoJskdimi akcijami. Kaj pa ta akcija, ali jih ta ne preobremenjuje? — se vprašuje avtor pisma. Na koncu prosi, naj bi se njegovo ime niti z inicialkami ne označilo, da ne bi njegovi otroci morali ponovno nosalti posledic. «R>ude pravo* kot primer, kako daleč je že vse to šlo — ob-javlja tudi izvlečke iz pisma nekega 12-letnega dečka iz Plzna. Iz njegovih vrstic — pravi «Ru-de pravo* — je čutiti sovraštvo, ki je zraslo v sredini, opisani v prejšnjih dveh pismih. Fantič se namreč sklicuje na nekatere članke, objavljene v «Rude pravu*, in v zaključku pravi: «Dvajset let je dvajset let... Sovjetska zveza ni bila edina, ki nas je osvobodila... Sčžilgamje sovjetskih zastav je bilo izraz nazorov naših narodov... Sam smatram sodelovanje s Sovjetsko zvezo za sodelovanje s sovražnikom.* «Rude pravo* zaključuje članek z javnim vprašanjem, ki ga je eden od avtorjev pisem naslovil na ministra za šolstvo, profesorja V. Bezddčeka: «Tovariš minister, _aii vam je znana situacija v naših šolaih? Aili vam je znano, da na šolah ni zajamčena neka enotna socialistična vzgoja, kar je v nasprotju z izjavami češkoslovaške Vlade, katere član ste tudi vi?* Tako in podobno, domala sistematično pisanje o položaju v šolah, ki se redno končuje z javnim vprašanjem, naslovljenim na ministrstvo za šolstvo ali neposredno na samega ministra profesorja Bezddčeka, je tudi navedlo nekatere tuje novinarje na poročanje o morebitnih spremembah na samem vrhu ministrstva. Pred nedavnim pa je predsednik češke skupščine, Čestdmir Cisar, demantiral takšna mnenja in dejal, da trenutno sploh ne gre govoriti o kakih spremembah v tem smislu. ■'■zZ Na sliki skupina izletnikov s Proseka - Kontovela, ki so se skupno z zborom «Vasilij Mirk* in športnim društvom «Primorje» u deležili gostovanja na škotskem. Za spomin so se fotografirali pred vhodom v sloviti zgodovinski grad v Edimburgu, kjer je vsako leto tradicionalni mednarodni festival. Pri vseh udeležencih gostovanja je še vedno živ spomin na bivanje v gostoljubnem mestecu Airdrie in mnogi se navdušujejo nad zamislijo, naj bi ti stiki postali tradicionalni. Vsem tistim, ki so s svojimi prispevki o-mogočili odhod na škotsko, se bo zbor «VasiIij Mirk* oddolžil z javnim koncertom, ki ga bo priredil v soboto zvečer v Kraški hiši v Velikem Repnu. Na ta koncert, s katerim bo obenem zaključil svojo nadvse uspešno sezono, vabi zbor vse svoje prijatelje in ljubitelje lepe pesmi V/, UMETNOSTNIH GALERIJ Mario Baldan v «Lanterni» V galeriji Lantema se zaključuje razstava del v Vidmu m umetniški šoli delujočega Maria Baldana iz Mester, ki spada med vidnejše, po vojni izšolane slikarje deže e. Znan pa je tudi po mnogih okrasnih reliefih v keramiki ter po velikih panojih za motorno ladjo velikanko Michelangelom. Naša javnost ga pozna tu in onstran meje, kjer je razstavljal v Ljubljani in v Piranu. Sedanja razstava pa je že tretja v Trstu. Vendar odkar je pred leti Baldan prikazoval informal-no-materična dela geološke doz-devnosti v galeriji aAlcionem; se njegov razvoj hitro spreminja, tako da se nam vsakokrat predstavlja prenovljen. Baldan pač tenkočutno sledi utripu sodobnega slikarstva in temu primemo prilaga barvne skladnosti in išče nove oblike. Po zadnji razstavi v občinski galeriji, je sedanja najobšimejši prikaz novosti v ustvarjalnosti tega plodamtega slikarja. Spričo pospešene dejavnosti nas ni uspel seznaniti_ z likovno zanimivostjo svojih časovno s sedanjimi že zaostajajočih u-stvaritev, kjer je pestri ptič pav osišče in vsebinska osnova zad- njega obdobja slikarjevega razvoja. Vidimo jih lahko še v nekaterih razobešenih serigrafijah in tudi v zajetni mapi. Tehnično barvna iznajdljivost, ki je opazna v Baldanovih tiskih, pa najizraziteje izstopa v čudovitih ena-čicah serigrafij «Fantastični ptič*. Nastali so iz zavrženega ostanka kovinske mrežice, ki ga je bujna domiselnost slikarjeve do mišljije umetniško visoko ovrednotila. V njih je očitna še sled nekdanje dramatične emotivno-sti njih ustvarjalca. Se je pa ta povsod drugod, a zlasti še v velikih platnih, umaknila premišljeni, skoro znanstveno mirni skladnosti posebno urejene geo-metričnosti, na katero namiguje že sam ponavljajoči se besedni poudarek «analiza* v naslovih slik. Pronica pa v vseh najnovejših slikah očitno stremljenje po izrivanju ustaljenih zakonov lepotnega dojemanja in presojanja. Vse to pa spet nakazuje, da Mario Baldan ob trenutni sedanjosti naumorno išče ravnejšo pot iz labirinta naprednega slikarstva. MILKO BAMBIČ aiiiiiitiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiS||iiiiiaiiiiiiiiiiiiiitnnvtiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiaiiiiiaiiiiiiiiii!iiiaaiiiiiiiiiiiiiii|||||||||||||||ll||||l||l|||k|||llll,g||l|iai|lll|||ia|,ai||||,|,IIIIIII114llllllllIVI|||l|,|||,|ll||l||a,|,|||l,l||||,||l||l|||ai|||||||g|l|jl|l|l|t||iii,Uiriiiitiiiiiiiiiiifetiiiiiiiiiiiiiiii>iiiM>iiiiiiiiiiii*iaBu&uiiaiiiBi>aiiiBtiiiiiitiiiimKtiBiiiiMiiiiiifli>i>iiiiB9 OD 27. DO 29. JULIJA V ČEDADU Trije čarobni večeri Čedad, starodavni Forum Julii, , čudnega, da se v turističnem po- je bil ustanovljen 1. 52 pred našim štetjem. Po razpadu rimskega cesarstva so ga zavzeli Langobard'. še kasneje je bil sedež patriarhije. Ne gre se čuditi, potemtakem, če je bogat na arheoloških spomenikih, če se toliko zgodovine in legend vrti okrog njega. Leži prav ob vznožju Julijskih Alp, kjer se na nebu odražajo vrhovi, kot so Kanin, Rom bon, Stol, Veliki, Krazi, Vrata, Matajur, Kolovrat, Jeza itd. Bralcu bodo takoj padla pred oči ta čisto slovenska imena, kar seveda dokazuje, da so tu že stoletja morali živeti slovenski ljudje. Zanimivo je tudi, da se v nepotvorjeni obliki uporabljajo tudi v italijanščini. Torej to nadvse ljubko in sugestivno mestece sredi venca gora je spričo zgoraj omenjene zgodovinske preteklosti ter zgodovinskih spomenikov, kakor tudi spričo naravne neokrnjenosti okolice, svoje izvrstne domače kuhinje in odličnih vin, postalo že kmalu priljubljena točka za številne izletnike in turiste. Tudi ni prav nič gledu čedalje bolj razvija. Za to določene in odgovorne turistične ustanove pa se trudijo, da bi v tem pogledu kar največ storile. Za letos pripravljajo med drugim «Nadiški nočni festival*, svojevrstno turistično prireditev, ki ji bržkone ne bo zlahka najti enake prav zaradi izredne lepote okolja, kjer se bo vršila. Tu sta^, razumljivo, predvsem Nadiža in pa njen legendami «Hudičev most* (Pon-te del Diavolo). Torej sredi takega edinstvenega okvira bodo 27., 28. in 29. julija vsi, ki se bodo prireditve udeležili, doživeli tri resnične čarobne čedadske večere. V teku so že pripravljalna dela, s pomočjo katerih bo moč pričarati s posebno igro luči bajne, pravljične prizore in slike, celo jezero, poleg tega pa bodo za razpoloženje skrbeli poleg znane Pat-ty Pravo še Littel Tony, Dori Ghezzi in drugi. Gotovo bodo tudi od nas mnogi pohiteli tiste dnd v Čedad, ki nam je vrhu tega pri srcu tudi kot mestece, kjer ima svoj dom nemalo naših ljudi. NENAVADNI PACIENTI PRI NENAVADNEM ZDRAVNIKU Kako inženir Prezelj iz Ljubljane zdravi obolele rastline Že 30 let ima prestolnica Slovenije edinstveno bolnišnico za rastline • Pacienti so bolni nageljni vrtnice, limonovci itd. ■ Ce kdo, potem obolelim rastlinam lahko povrne zdravje, je samo on Nedaleč od obale Ljubljanice, ki jo mostovi sekajo domala na vsakem koraku, se nahaja Wolfova ulica. Svetlostne reklame, predstavništva podjetij, spominska plošča, nekaj trgovin, morda ena kavarnica, avtomobili, na nekem poslopju skromna tabla, kjer piše: inženir Lojze Prezelj, specialist za rastlinske bolezni, ordinira vsak dan od 8. do 13. in od 17. do 20. ure... Prav to je, kar smo iskali. Ljudje so navajeni na bolnišnice za živali, na vse mogoče zdravnike in specialiste, na psihiatre in zvočne naslove, toda na bolnišnice za rastline... ne, to je nekaj povsem novega, nevsakdanjega ne samo v Ljubljani, Sloveniji ali Jugoslaviji, marveč tudi kjerkoli na svetu. Je pa takale bolnišnica kot vsaka druga: beli zidovi, bele stoli- Pogled na Čedad Wn*®l dS"jega Isti or« &MČ u ' krdi nadalje, da to ni ’*otinal',e v 5011 nekako rifočjo JItt* Javno mnenje s po-hoiteijj .^ok. ^ začetku leta je ktfe od „^^r°k<-’ tudi vprašala, ko je n'r1 uma rad Ruse, vtem straLa dpusa načela nekakš-*». &,rg0d!x' 0 «ok:^ator-»to še p, i10™ oče navaja za-n°sti v, ■ o®11® nobene mož- da te n.taki vzgoji, ker * o® bo spoprijela rila se bo raje spra- t;a'Vdan _ otroka. Ne govorim ^-a Ote .te pravi oče — ker Politiri^ a ** Plačala za mo-» zaradi j PrePričanje, eden pa '^Pustiti 5ta.bšč učiteljice moral 0^ Planjo šolo. n'1''® zbir^0 v Piš™ znova do-‘jalachu tn ne akcije za spomenik rijoče te vprašuje, kako je ,bko or^-te podobne akcije m&lrajo v šolah. Kako td|kega ^stvo za šolstvo kaj [Jrirda ali pa se to te^atoe ua osnovi kake »‘a prite^bude? I/ šol neneho-naj{Mo pritožbe, da so pe- irniHrl^J UH___—JIi§i TRST A 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih; 11.50 Harmonikar Frontiere; 12.10 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah 17.00 Tržaški mandolinski ansam bol; 17.20 Za mlade poslušalce 18.15 Umetnost, književnost in pri reditve; 18.30 Sodobni slovenski skladatelji; 19.20 Motivi, ki vam ugajajo; 20.00 Šport; 20.35 Scan-ziani: »Aleksander*; 22.15 Kvartet deželnih avtorjev; 22.35 Žabama glasba. TRST 12.05 Plošče; 12.25 Tretja stran; 13.20 Juke box; 14.10 Simf. kon cert. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.30, 15.30, 17.00 Poročila; 7.40 Glasba za dobro ju tro; 9.00 Pod senčnikom; 10.15 Znane popevke; 11.30 Današnji pevci; 12.00 in 12.45 Glasba po že ljah; 14.35 Danes pojo...; 15.00 Glasba po željah; 16.30 Spored za bavnih melodij; 17.40 Prijatelj plošč; 18.00 Radijski oder; 18.30 Ritmi za mladino; 19.00 in 20.30 Prenos RL; 20.00 Ital. narodne pesmi; 23.10 Plesna glasba; 23.30 Nočni motivi. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Po počila; 8.30 Jutranje pesmi; 9.06 Zvočni trak; 10.05 in 11.08 Ura glasbe; 11.30 Sopranistka Edith Martelli in basist Agostino Fer rin; 12.05 Kontrapunkt; 13.20 «La ČETRTEK, 10. JULIJA 1969 Corrida*; 14.45 in 15.30 Plošča za poletje; 17.05 Program za mladino; 19.13 Radijska priredba; 20.15 Iz glasbenih melodij; 21.15 Koncert; 22.00 Politična tribuna. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 14.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošča za poletje; 10.00 Radijska priredba; 10.40 Telefonski pogovori; 13.00 Glasbeni spomini; 13.35 Milva; 14.05 Juke box; 15.18 Puccini; 16.00 Lydia McDonald in ansambel Zoffoli; 17.10 Popoldanski spored; 18.20 Poljudna enciklopedija; 19.00 Glasbeni program; 20.11 Glasbeno-go vomi program; 21.10 Radijska pri redba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Kvartet Malipiero; 13.55 Pevci od včeraj in danes; 14**0 Plošča za poletje; 15.30 Koncert, 16.15 Ital. glasba danes; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsakovečerni koncert; 20.40 Cimarosa: Le trame deluse. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.15 Koncert organista D’Ascoli; 9.45 Sodobna ital. glasba; 10.10 Jean Baptiste Loeillet, sonata op. 3; 11.15 Izven programa, 12,30 Por tret avtorja; 13.30 Schumann. SLOVENIJA 8.00, 9.00, 13.00, 14.1(0, 15.00, 20.30 Poročila; 7 50 Danes za vas; 8.25 Telesna vzgoja; 9.08 Glasbena matineja; 10.20 Iz zakladnice resne glasbe — stereofonska oddaja; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Nikolaj Rimski-Korsakov: »Car Saltan* — suita; 13.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 14.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.30 Priporočajo vam...; 15.05 Mladina poje; 15.20 Operetne melodije; 16.20 Glasbeni intermezzo; 16.40 Modest Musorgski: dva prizora iz opere «Boris Godunov*; 17.00 Vsak dan za vas; 18.05 četrtkov simfonični koncert; 19.15 Turizeih in glasba; 20.00 Lahko noč, otroci!; 20.15 Minute s triom Vitala Ahačiča; 21.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 22.00 Od Ibsena do Ionesca; 23.40 Glasbeni nokturno. ITAL. TELEVIZIJA 17.00 Evrovizija: Tour de Fran ce; 18.15 Program za najmlajše; 19.15 Kmetijska oddaja; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Glasbeno-govorni program; 22.00 Politična tribuna; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 »Vecchi me stieri di Roma*; 22.00 Controfa tiča. JUG. TELEVIZIJA 21.00, 00.35 Dnevnik, 17.30 Ko lesarske dirke po Jugoslaviji; 18.15 Test z glasbo; 18.45 Veselje v glasbi; 19.15 Moški zbor »Jek lar* z Jesenic; 19.45 Vilma Goich in Edoardo Vianello; 20.15 Polet na Luno - film; 20.45 Cikcak; 21.35 Otvoritev dubrovniških poletnih prireditev; 22.35 A. Maro-dič: Počitnice; 23.35 Orion — film. ce, bele zavese na oknih, ki gledajo na ulico. Ljudje so zaskrbljeni: kaj le bo, kaj bo povedal «zdravnik», se bo našlo ustrezno zdravilo? Od časa do časa se od-pro vrata in Lojze Prezelj s toplim glasom povpraša, kdo je na vrsti. Pogovori so polni žalosti: Bila je dobra, zdrava, klena rastlina, potem pa je, kot bi jo slana požgala, začela hirati in zdaj, vidite, zdaj pa je takale, grda pa žalostna. Lojze Prezelj se v zvezi z bolno rastlino zanima za vse: o dosedanjih boleznih, starosti, pogojih življenja, načinu prehrane. Vse bo dobro... se potem nasmehne polh zaupanja; Ali pa dvomljivo zmajuje z glavo, češ potrebna bo dolgotrajna nega, rastlina bo morala več dni ostati na hospitalizaciji, treba bo poizkusiti vse... Ljudje so zaskrbljeni, nekateri bi najraje kar zajokali. — Deset let je cvetelo (limonovo drevo) in dajalo plodove, ne vem, kaj mu je naenkrat. Letos se je tako obneslo, kot še nikoli, mislili smo že, da bo plodov za izvoz, nenadoma pa se je previlo v deblu, se stanjšalo, pordečilo, nakar je. najprej odpadlo cvetje, zdaj pa odpadajo še listi, kot da je jesen. Pomagajte, doktor! Inženir Prezelj vzame list, ga pazljivo prereže in postavi pod mikroskop, zatem predpiše zdravilo: drevesu bo treba poleg mlačne vode vsakodnevno dodajati še stvari, kar nekam preveč stvari za navadno limonovo drevo. Na »operacijski* mizi leže najrazličnejši listi, veje, vejice, vse to ovito z belo vrvico, vtem ko je na drugem koncu «lekarna» z raznimi vrstami alkohola, kislinami, vitaminskimi praški, velikimi steklenicami, epruvetami, vrečkami... Ljudje prihajajo kar zapovrstjo od vseh strani, vsi pripovedujejo samo o svojih rastlinah in njih bolezni. Govore pa tako, kot da bi šlo ne za rastline, marveč za ljudi. — Kaj mu je tnageljnij), sam bog ve, pazila sem nanj in ga zalivala leta, ko pa sem odšla na dopust, sem vedno prosila sosedo, da popazi nanj. Zdaj sem bila sedem dna v Nemčiji pri svoji hčerki in ko sem se vrnila, zamislite si, draga moja... — Stara gospa si briše solze. — Kaj hočete — ji odgovarja soseda — cvetje je kot ljudje. Tudi moji vrtnici se je zgodilo nekaj podobnega. Iznenada sem čutila, da me ne ljubi več, ker ne diši kot prej, kot nekoč, kot vedno — Vidite, draga gospa, nihče od nas ni kot je bil nekoč — se vplete v pogovor neki moški. Nageljnu pa «doktor» z injekcijo vbrizga nekakšno tekočino, vtem ko se stara gospa ozira vstran, kot da ne bi hotela vir»ni, kako njen nagelj trpi. — Prinesti ga boste morali nazaj za kake tri dni, in to večkrat, dokler ne bo ozdravel — je dejal »doktor*. — Pa mislite, da bo ozdravel? — Vsekakor. To je zelo pogosta bolezen pri tej vrsti rastlin. — Potem pa še pristavi smejoč se: — Tudi rastline, vidite, imajo svoje poklicne bolezni. Tu je še primer krasne vrtnice s tremi cveti, ki se še .ni razvila in se nikdar ne bo. Pripada nekemu ljubljanskemu arhitektu — Takšne cvetove je moč najti samo v sanjah. Toda če jo na tančneje pogledate, boste ugoto vili, da so ji dnevi šteti, prekasno so jo prinesli v bolnišnico. — In ni zanjo zdravila? — Ne, ni ga — odgovori inženir Prezelj hladno, zdravniško. — Pa vendar, toliko je teh kislin, alkoholov, tablet, epruvet, grenkih zdravil, sladkih zdravil itd. — Vse to ne pomaga, presekani so dovodni kanali in korenine je ne morejo več hraniti. Tu je tudi nešteto pisem. Eno z datumom 27. j unija je prišlo celo iz Čuprije: «Imam pomaran-čevec, toda ko cvete, mu cvetovi odpadajo, prav tako plodovi, če do njih pride, pa čeprav ga v mejah svojega znanja pazljivo negujem —• piše njegov lastnik, Ljubomir Nešic. — Morske rastline ne uspevajo nikjer tako kot v svojem naravnem okolju... preveč jo zalivate in . ji ne nudite vsega, kar potre; buje, a tudi nepravilno z njo ravnate... — odgovarja inženir Prezelj. Na veliki mizi je knjiga bolnikov in hišnih obiskov. — Da, odhajam tudi na hišne obiske. Težko je namreč veliko rastlino, postavimo limonovec, prenesti sem. Anton Kavka iz Ihana pri Domžalah prosi, da bi bil sprejet izven vrstnega reda, ker je njegov primer nujne narave. Opravil je tolikšno pot zaradi svoje ljubljene vrtnice «Sonje», stare komaj pet let. Naš »doktor* jo pregleda in napiše recept za zdravilo, ki bo pripravljeno naslednji dan in bo stalo vsega 6 dinarjev Vsa zdravila v svoji lekarni inženir Prezelj pripravlja sam. Njegov zadnji uspeh na tem področju je posebna mast za rastline. — Tudi človeku, ce ima rano, zdravnik predpiše mast, da bi se prej zacelila. Tako je tudi z rastlinami. Če jim kdo oguli skorjo ali kako drugače poškoduje, je vedno dobro lanjen.i mesto nama- zati, to pride v poštev tudi pri cepljenju. — Od česa pa rastline največ umirajo? — Od napačno izbranega terena. Vzemite na primer marelico ali breskev, povsod bi ju hoteli gojiti, v resnici pa je njeno mesto samo tam, kjer uspeva trta. Že 30 let na štev. 5 v Wolfovi ulici inženir Prezelj v svojstvu zdravnika sprejema najbolj nenavadne paciente na svetu — rastline. Že trideset let ga obiskujejo v njegovi »ordinaciji* ljubitelji obolelih rastlin, prepričani, da jim bo — če je le kako mogoče — edinole inženir Prezelj za gotovo povrnil izgubljeno zdravje. Čkalja častni predsednik Znanemu beograjskemu televizijskemu komiku Čkalji ni bilo dano, da bi postal poslanec. Vendar mu počastitev ne uide. Postal bo predsednik občine, toda le za nekaj dni. V Svetozarevu bodo namreč praznovali jubilej — 570 let, odkar je bilo mesto prvič omenjeno. Med praznovanjem bo Čkalja tri dni častni predsednik občine. Pravi predsednik mu bo celo predal mestne ključe, čkalja pa se bo po mestu vozil v kočiji iz časov Miloša Obrenoviča. Stranke, ki oblegajo pravega predsednika, bo Čkalja povabil na pogovor ali zaslišanje. Po ocenah funkcionarjev Rdečega križa bo v Biafri umiralo zaradi gladu vsak mesec okrog 10 tisoč oseb, če ne bo prej zagotovljena pomoč v hrani z letali. Lakota ogroža v Biafri življenja sedmih milijonov ljudi. NOVE KNJIGE Os kar Hudale8: «Požar krvi» Zgodovinski roman je šibka točka slovenske literature. Kakor so v naši klasični književnosti ostala šibka dela, ki so snov zajemala iz slovenske zgodovine, tako se tudi v sodobni slovenski književnosti zgodovinski roman ni mogel prav uveljaiviti. In če nehote primerjamo vsako novo tovrstno literarno stvaritev s Finžgarje-vim romanom Pod svobodnim soncem je to pač zato, ker bo najbrž veljala ugotovitev slovenske literarne zgodovine, da predstavlja Finžgarjev tekst še danes najboljše, kar smo na tem področju pri nas ustvarili. Tudi nekateri povojni zgodovinski romanj (Janko Moder, Hudales) so šli bolj ali manj neopaženo mimo slovenskih bralcev. Oskar Hudales, nedavno u-mrli pisatelj, je pred leti pri Pomorski založbi izdal svoji dve knjigi obsegajoči zgodovinski roman Med dvema svetovoma, v katerem je prikazal usodo slovenskega kneza Koclja in njegovo borbo na križišču interesov obeh takratnih političnih svetov. Kakega presenetljivega uspeha pa s tem romanom ni dosegel, čeprav je kritika njegov tekst ocenila kot prikupen prikaz naše na.jsta-rejše zgodovine v obliki pripovednega teksta. Skoraj isto pa lahko zapišemo za najnovejšo in najbrž zadnjo stvaritev pok. Oskarja Hu-daiesa, za roman Požar krvi, ki ga je nedavno tega izdala Pomurska založba v Murski Soboti. Pisatelj, kd je to delo posvetil 1900-letnici mesta Ptuja, je v tem romanu prikazal nedaljnje obdobje iz zgodovine panonskih Slovanov, je pa sicer ostal zvest svojemu v pni knjigi zasnovanemu literarnemu konceptu. Tako je nastalo deto, ki je sicer dovolj prikupno, dovolj zanimivo, ki pa nas ne niti navduši niti pretrese in ki ostaja na poprečni ravni solidnega, a nevznemirljivega pripovednega teksta. Zgodovinsko ozadje romana predstavlja boj panonskih Slovanov za samostojno državo in neodvisnost v borbi proti Ogrom. Bla-tograd, središče panonskih Slovanov se upira ogrskim navalom, slednjič pa branilci Blatenskega kosteia podležejo napadu sovoznikov, bo se ti vračajo s pohoda v Italijo. Preživeli potomci knezov Pribtne in Koclja se z drugimi plemenskimi poglavarji začno umikati proti jugu in zahodu in se naselijo v ravnicah zahodne Panonije, v okolici nekdanjega rimskega mesta Petovia, kjer ostanejo za vedno m se ne umaknejo nikoli več. V ozadju tega zgodovinskega dogajanja je seveda tudi ljunbe-zerelca zgodba med Mojslavo m Cirilom, iti se po raznih preizkušnjah srečno konča. Tako se v romanu prepleta borba panonskih Slovanov za ohranitev in utrditev samostojne panonske kneževine z ljubezensko zgodbo, ki se zaključi s srečo mladega para in z dokončno naselitvijo Slovanov v _ severovzhodnih predelih današnje Slovenije. Vsekakor Je prav, da je založba izdala ta pripovedni tekst Oskarja Hudalesa, ne samo iz moralne dolžnosti do domačega avtorja temveč tudi zato, ker delo zaradi obujanja davne preteklosti naše zgodovine zasluži, da se z njim seznani predvsem mladi rod. SL Ru. Filmski festival v New Delhiju Letos bo v New Delhiju 4. mednarodni filmski festival. V uradni in neuradni konkurenci ter v ko-i lercialnem delu festivala bodo predstavili filme iz približno 40 držav. Obenem bo tudi mednarodni simpozij o filmu, na katerem bodo sodelovali znani tuji ter indijski filmski strokovnjaki. Festival, ki bo pozimi, bo trajal dva tedna. Filme bodo potem predvajali še v drugih velikih indijskih mestih. Ob dnevu rudarja so v Idriji odprli razstavo akademskega kiparja Janeza Pirnata. Razstava je plod sodelovanja muzejev v Škofji Loki in Idriji. Janez Pirnat je sin kiparja Nikolaja Pirnata, idrijskega rojaka. Pirnat ml. razstavlja drobne kamnite plastike in perorisbe. Po svoji monumentalni, stilno iščoči fazi se je obrnil v svojski klasicizem, v katerem najraje upodablja portrete. Razstava je odprta od 2. do 13. julija, zaslužila pa bi prenos tudi v druge kraje. Na sliki: otvoritev razstave Janeza Pirnata v Idriji. Od leve ravnatelj škofjeloškega muzeja Andrej Pavlovec, ravnatelj idrijskega muzeja Jurij Bavdaž in kipar Janez Pirnat. miiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiuiiiiiiiiiiimuitiiiaiiiiiinniiiiiiiiiiiiKiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiaiiiiiaiiiiiiiiiiuiiiiiitiiiiuimmrvmmmiiiimiiua OVEN (od 21.3. do 20.4.) Pobotali sc boste z nekim svojim poslovnim tekmecem. S svojo vljudnostjo si boste odprli pot do srca ljubljene osebe. BIK (od 21.4. do 20.5.) Dan je primeren za vse umetniške podvige. Pazite, da vas ne bi obvladal dvom v svoje sposobnosti. Pazite na zdravje. DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Bo dite vztrajni, toda ne trmasti. Vaše duhovno življenje bo čedalje bolj bogato. Velik uspeh v ljubezni. RAK (od 22.6. do 22.7.) Priporočljiva je previdnost v trgovskih poslih. Prišlo bo do spopada med osebo, ki jo težko prenašate in vami. LEV (od 23.7. do 22.8.) Sreča bo HOROSKOP prišla danes, ki ste jo najmanj pričakovali. Odločno se postavite v bran nekoga, ki je nedolžen. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne bi bilo umestno, da danes zaprosite nekega prijatelja za posojilo. V srčni zadevi vam primanjkuje poguma. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Ne brigajte se za posle drugih, ko še svojih ne opravljate v redu. Svoje ljubezenske zadeve skušajte rešiti sami. ŠKORPIJON (od 23.10. do 21.11.) Preveč ste nagnjeni k lahkemu za- služku, skušajte se raje sprijazniti z delom. Več previdnosti v odnosih z novimi prijatelji. STRELEC (od 22.11 do 20.12.) Tudi mnenja drugih vas morajo do neke mere zanimati. Uresničila se bodo vaša najintimnejša upanja. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) V splošnem ste se že odločili za izvedbo svojega programa. Potrebni ste miru in samote. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) še enkrat preglejte delo, ki ste ga opravili, da bi v njem ne bilo napak. Posvetite večer dobremu čtivu. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Deležni boste priznanja, ki bo prišlo posredno, vendar vas ne bo nič manj veselilo. Mir in razumevanje v dru-zini. 10. julija 1969 I Vreme včeraj: Najvišja temperatura 24.7, najnižja 16.6, ob 19. uri 20.3 stop., zračni tlak 1013,4 stanoviten, veter 10 km/h vzhodnik, vlaga 48 odst., nebo oblačno, 0,1 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 22:5 stopinje. Tržaški dnevnik Danes, ČETRTEK, 10. julija LJUBICA Sonce vzide ob 5.26 in zatone o 20.55 — Dolžina dneva 15.29 — utr na vzide ob 1.41 in zatone ob 17.» Jutri, PETEK, 11. Julija OLGA NA VČERAJŠNJI SEJI DEŽELNEGA SVETA 0 nadzornih komisijah za slovenske radijske šolske oddaje Predsednik Berzanti zavrnil zahtevo Nezadovoljiv odgovor ministra _ . . . .. na vprašan/e poslanca Skerka po odstopu sedanjega deželnega odbora a*** * «*•**#,’**«*' S tem je odgovoril na vprašanja: ki so jih postavili svetovalci KPI, PSIUP, MF, PLI in MSI v zvezi z izstopom socialdemokratov iz PSI ■ Izjava svetovalca LSS dr. Stoke Po izstopu socialdemokratske skupine iz PSI je tudi deželni odbor potrdil dosedanjo koalicijo leve sredine v deželni upravi in veljavnost njenega programa. Kljub pretresom in spremembam na vsedržavnem političnem odru, se v deželnem merilu ni še nič spremenilo, zato bo deželna uprava nadaljevala po svoja poti. Do kdaj? Tega pa nihče ne more prerokovati. Tako je izjavil predsednik deželnega odbora dr, Berzanti na včerajšnji precej razgibani seji deželnega sveta, kot odgovor na vprašanja, ki so jih postavili svetovalci KPI, PSIUP, MF, PLI in MSI, ali deželni odbor ne misli podati ostavko po razkolu v socia-Kstdč! “ stičnih vrstah. Kakor je bilo napovedano, je dr. Berzanti podal svojo izjavo ob začetku včerajšnje seje deželnega sveta. V svoji izjavi dr. Berzanti predvsem pripominja, da na podlagi deželnega statuta deželni odbor ohranja vse svoje funkcije in pristojnosti, dokler ne bd prišlo do ostavke ali ponovne izvolitve odbora. Vsekakor, nadaljuje izjava, je dosedanji odbor, da bi se jasno kvalificiral tako s političnega kot programskega stališča, predložil deželnemu svetu na seji 28. fe- bruarja t. 1. politične smernice, po katerih je hodili in hoče nadalje vati v okviru podiitike in sodelovanja leve sredine v deželnem merilu, ter programske obveznosti, ki jdh v tem okviru namerava uresničiti v tej mandatni dobi. Na podlagi teh poldltačndh in programskih obveznosti je deželni odbor dobil zaupnico in solidarnost levega centra. «Od tedaj je deželni odbor, s stalno podporo in sodelovanjem deželnega sveta, nadaljeval z uresničevanjem omenjenega programa in meni, da mora nadaljevati s takim delovanjem, kajti v zvezi z najno-vejšimi političnimi dogodki, del ve čine leve sredine, ki se • je svoj čas v deželnem merilu izrazil in zadolžil za uresničenje dogovorjenega programa, m do sedaj na tem mestu izrazil namena, da spremeni svoje stališče do deželnega odbora in programa, ki ga je le ta sestavil, deželni svet pa odobril.» Dr. Berzanti naito zavrača tezo, da bi se morala stališča centra, ki se nanašajo izključno na osrednjo vlado, avtomatično prenesti na deželo. Zaradi teh razlogov in prepričanja, zatrjuje dr. Berzanti, da politika leve sredine še vedno najbolj ustreza, Zlasti v naši deželi, sedanjim zahtevam in potrebam, hoče deželni odbor nadaljevati delovanje za popolno uresničenje svojega programa in dosego političnih smotrov, ki so v skladu z življenjskimi interesi in težnjam’, po omikanem in demokratičnem napredku in z zahtevami po socialnem in gospodarskem razvoju naše dežele. Ker deželni odbor ne čuti potrebe, da bi kakor koli gramske usmeritve, ni pač nobenega vzroka, da bi moral zdaj na čenjaiti problem ostavke. če odbor nima namena, da bi dal tako, pobudo, je zaključil dr Berzanti, jo lahko dajo skupine in svetovalci, ki imajo drugačno mnenje, če si hočejo prevzeti od govomost, na podlagi predpisov deželnega statuta in notranjega pravilnika. Sledila je diskusija, katere so se udeležili samo neka teri svetovalci opozicije. Vzdušje je bilo nekoliko napeto in je prišlo do prerekanja ter celo do preki nitve seje, ko je svetovalec Schta-vi, vodja skupine MF, očital predsedniku Ribezzaju, da se pristransko vede do njegove skupine, čez dobre pol ure so se duhovi pomirili in Schiavi je lahko nadalje val svoj govor. Očital je furlan sidrn demokristjanom, da jim ni mar za življenjske probleme Furlanije in dejal, da furlansko prebivalstvo ne more razumeti vzrokov izstopa socialdemokratov iz PST, kakor tudi ni moč razumeti nadaljnjega sožitja in sodelovanja predstavnikov PSI in PSU v deželni upravi. Svetovalec Wondrich (MSI) se ni zadovoljil z izjavo dr. Berzanti ja in je dejal, da ga zaskrbljuje nadaljnji razvoj politike približevanja komunistom. Tako zaskrbljenost je izrazil tudi Morpurgo (PLI) ki je dejal, da je radoveden, kako bodo ob prihodnjih priložnostih glasovali svetovalci PSI, PSU in PRI. Svetovalec Razzi (PSIUP) je opozoril na nevarnost premika na desno v vsedržavni in deželni politiki, očital je socialdemokratom, da so izstopili iz PSI, da bi laže oprav 1 jati svojo funkcijo zagovornikov ameriškega imperializma ter je poudaril zahtevo po razčiščenju in jasni opredelitvi v deželnem svetu. Nato je govoril svetovalec Ba cicchi (KPI), ki je predvsem pripomnil, da bi bila zelo potrebna in koristna obsežna diskusija, med katero bi moralj spregovoriti predstavniki vseh skupin, zlasti pa PSI in PSU, da obrazložijo svoja stali-lilšča. Ne moremo verjeti, da se v deželnem okviru ni nič spremenilo, je poudaril Bacdcchd, saj sta odbornik Dulci in vodja skupine Dal Mas zapustila PSI in pristo pila k novi stranki PSU, ki ni socialistična niti enotna. Nato je govoril o vzrokih razkola v PSI in posledicah, ki lahko sledijo, ker vedno bolj pritiskajo reakcionarne sile, da bd zavirale napredovanje naprednih sil in delavsko gibanje. Nove, zdrave sile prihajajo do izraza tudi v sami KD, zlasti v naši deželi, zato, je pripomnil Ba-cicchi, bi razjasnitev in razčdščenje koristilo tudi tej stranki. Morda ne bd niti prišlo do sprememb pri deželni upravi, vendar bi deželni svet, po izčrpni diskusiji, vedel za razporeditev sil in stališča raznih skupin. «Do takega razčiščen)a bo prej ali slej moralo priti. (Ber Nasprotstva med PSI in PSU se. zaostrujejo, razkolnike že celo hva Mjo misovski voditelji.« Pri tem je Bacicchd opozoril na preokrot r.a desno in poudaril, da je njegova skupina pripravljena, čeprav v opoziciji, dati svoj prispevek, da se najde novo izhodišče in preprečijo načrti desničarskih sil. Zavrnil je izjave dr. Berzantija, da dogodki in spremembe v vsedržavnem merilu ne vplivajo na deželno upravo. Zaključil je z vprašanjem: «Kaj boste storili, če bo prišlo do enobarvne vlade? Kako si zamišljate sodelovanje strank leve sredine, če so se razšle in sprle. Kako naj razpravljamo in odobravamo zakonike osnutke, če ne vemo, kako bo z deželnim odborom čez nekaj tednov?« Svetovalec dr. Štoka je podal naslednjo izjavo: V svojst.vu predstavnika Liste slovenske skupnosti moram ob tej priložnosti znova vzeti na znanje odločno voljo, ki je bila izrečena na začetku druge zakonodajne dobe s strani deželnega odbora, da ho če rešiti še vedno odprta vprašanja slovenske narodne manjši ne. V imenu LSS moram ugotoviti, da je kakšen poseg v tem smislu bil narejen, da pa bodo morali biti drugi, bistvenejša še storjeni v duhu programske izjave predsednika Berzantija, ki jo ima Slovenska skupnost še vedno za pozitivno. Na deželni ravni Sloven ska skupnost ni član večine, kakor tudi ne pripada ožji opozicija, vendar pa je na stališču političnih neobveznosti, konstruktivne opozicije in pozitivnega podpiranja, za lojalno toda zaradi tega ne mani odločno obrambo legitimnih interesov slovenske narodne skupnosti Kljub nekaterim težavam se zdi levosredinska koalicija danes še vedno primerna za rešitev še vedno nerešenih vprašanj slovenske narodne manjšine. Slovenska skupnost meni, da niso nastopili takšni novi razlagi, da bi morala spremeniti svojo politično stališče do sedanjega deželnega odbora. Po izjavah se je začela diiskusi ja o zakonskem predlogu glede ukrepov za ravoj športnih dejav nostd. Diskusija se bo nadaljevala danes. veliki večini Italijani, v ničemer ne popravlja očitne krivice Še se spominjamo, kako je tržaški šolski skrbnik preteklega januarja imenoval v nadzorni komisiji za radijske oddaje za slovenske šole izključno člane italijanske narodnosti, ko bi pa morali biti kvečjemu vsi člani le Slovenci. Ta diskriminacijski ukrep je upravičeno razburil vso slovensko javnost. Zato je nekoliko kasneje šolski skrbnik skušal delno omiliti to preveč kričečo krivico, ko je ko-optiral v vsako komisijo tudi po enega Slovenca. Toda tudi s tem ukrepom krivica še zdaleč ni bila odpravljena niti v najmanjši meri, kajti v obeh komisijah so člani italijanske narodnosti v absolutni večini (v komisiji za oddaje, namenjene osnovni šoli, je le en član slovenske narodnosti proti štirim italijanske, v komisiji za srednje šole pa je razmerje še mnogo bolj porazno, saj je v njej kar pet članov italijanske narodnosti in le eden slovenske). Prav zato je 7. februarja naslovil šolskemu skrbniku protestno pismo tudi Sindikat slovenske šole v Trstu in v njem zlasti poudaril, da kooptaci-ja dveh Slovencev v komisiji ne NA SINOČNJI SEJI OBČINSKEGA SVETA Odobren proračun miljske občine in oba proračuna podjetja ACNA more popraviti storjene krivice, ker sta obe komisiji imenovani samo za radijske postaje za slovenske šole in bi zato morali biti njuni člani kvečjemu le sami Slovenci. Zadeva je imela svoj odmev tudi v poslanski zbornici, ko je poslanec škerk zastavil pismeno vprašanje prosvetnemu ministru in še podčrtal, da je to početje žaljivo in ponižujoče ne samo za šolnike ampak za vso slovensko narodnostno skupnost. Prav te dni pa je poslanec Škerk prejel od prosvetnega ministra sledeči odgovor: »Kar ste Vi omenili v vprašanju je premosteno s skrbnikovim odlokom z dne 31. 1. 1969, ko je skrbnik imenoval v obe komisiji za oddaje za slovenske osnovne in srednje šole v Trstu šolskega nadzornika Oskarja Boleta in prof. Janka Ježa, ki sta oba pripadnika slovenske jezikovne skupnosti.» Tak odgovor se nam zdi če že ne zlonameren, pa vsaj skrajno površen. Znano je namreč, da tudi pritožba proti še tako veliki krivici ne more popraviti storjene krivice, ker sta obe komisiji namenjeni radijskim oddajam za slovenske šole in bi morali biti njuni člani samo Slovenci. Poleg tega pa še ne najde pritožba večkrat prave poti, četudi je naslovljena na najvišjo oblast. Kako naj Zaključni izpiti na srednji šoli na Katinari K že objavljenim učnim izidom, na slovenskih srednjih šolah na Tržaškem, objavljamo še izide v tretjem razredu srednje šole na Katinari, ki ga je obiskovalo 12 dijakinj in dijakov in ki so vsi položili zaključni izpit. Ti so: Ervin Gombač. Jurij Močilnik, Marjan Nadlišek, Peter Pavel Rolli, Mara Castellani, Neva čok, Roža Giorgi, Majda Glavina, Rožica Nadlišek, Magda Stančič, Sonja Suddč, Tiziana Vecohiet. Komemoracija J. Srebrniča preložena na četrtek Šolske vesti Državna srednja šola s slovenski® učnim Jezikom »Fran Levstika ** Proseku z oddeljenimi razredi v Sv. Križu javlja, da se je pričelo s k julijem vpisovanje v prvi razred i' šole, ki bo trajalo vsak dan o« vključno 25. julija letos. Osnovna srednja šola s slovenski® učnim Jezikom »Fran Erjavec« ’ Trstu (Rojan) javlja, da se je pr® čelo s 1. julijem vpisovanje v w razrede te šole. Vpisovanje v PW razred bo vključno do 25. t.m. Pijave sprejema tajništvo vsak ®a' od 9. do 12. ure. V Podvinu na Gorenjskem Komemoraci ja komunističnega voditelja in na Primorskem zelo znanega revolucionarnega borca Jožeta Srebrniča, ki je bila najavljena za petek, 11. t. m. ob 20.30 v Ljudskem domu v Ul. Madonoma, je iz tehničnih razlogov preložena na četrtek, 17. t. m. ob isti uiri in z istim sporedom. Seminar za profesorje in učitelje s Tržaškega oredi solni' Jutri zborovanje KPI pri Svetem Jakobu V petek 11. julija ob 19.30 bo na Trgu pri Svetem Jakobu javen shod avtonomne tržaške federaci-ie KPI, na katerem bo govoril tajnik inž. Amtonino Cuffaro o temi: ((Enotnost in borba delavcev in mladine, da preprečimo vsakršen poizkus avtoritarizma in da pripomoremo k demokratičnemu razvoju države. Letos bo v Podvinu na Gor skem seminar za slovenske šol) ke s Tržaškega od 15. do 25. sep’ tembra t. 1„ ki se ga bo lahko J deležilo 15 učiteljev in 15 profesor jev. Interesenti naj vložijo pros«" preko svojega ravnateljstva na *•’ sko skrbništvo v roku do 15. *' gusta t. 1. Razstave rc ki Lc je Pi V£ St za sp g£ ki z m ra lu m lj< hc ra ne si si in ne v ži Mladinska komunistična federa- v Za proračun so glasovali svetovalci liste «Frausin» in svetovalec PSI Robba - Svetovalec Birsa (KD) o potrebi «sinteze demokratičnih sil» spremenili svoje politično - pro- ‘ Šmiti: «Do sedaj ni nič novega«.) .....................mn.....m-............................. V RAZGOVORU S PREDSEDNIKOM DEŽELE BERZANTIJEM Saragat zagotovil zanimanje za protosinhratron v Doberdobu Ponoven sestanek dr. Berzantija s podpredsednikom upravnega sveta Evropskega centra za jedrska raziskovanja Andrejem Chevannejem povezal Ob priliki vojaških manevrov v Furlaniji se je predsednik deželnega odbora dr. Berzanti sestal s predsednikom republike in se z n- im pogovoril o nekaterih problemih naše dežele, posebno pa o vprašanju jedrskega pospesevalm-ka pri Doberdobu. Dr. Berzanti je zaprosil predsednika republike naj bi v tej odločilni fazi posredoval in vplival na pristojnih mestih, da bi Italija izkoristila vse možnosti tako na političnem kot diplomatskem in znanstvenem področju z vso zavzetostjo, da bi podprla kandidaturo Doberdoba. Predsednik republike je dr. Berzantiju zagotovil, da z največjo pozornostjo sledi temu vprašanju, upoštevajoč osnovno važnost, ki jo ima postavitev jedrskega pospeševalmka prt Doberdobu tako za čimbolj kvalificirano sodelovanje Italije na znanstvenem področju, kakor tudi za razvoj dežele Furlani je-Julijske krajine. Obljubil je tudi, da se bo za ta problem zavzel pri pristojnih organih in da bo dal spodbudo na pristojnih mestih za izbiro Doberdoba. Dr. Berzanti se je predsedniku republike toplo zahvalil za njegovo razumevanje in pod- in razvoj NATO, ga . nemškim revamšdzmom, Grčajo_ in avtoritarno nevarnostjo v državi. Glede socialdemokratskega razkola je dejail, da je bil izveden na pobudo zapaidnih imperialističnih (rogov, ki »bi radi ustvarili najet položaj terorja, kot nekoč v ičranoiji, ko je prišlo do avtoritarne rešitve«. Vendar pa da je vsak poskus obsojen na neuspeh zaradi judnosti in moči delavstva. Tako e izrekel mnenje, da je avgusta '64 onemogočil državni udar ma-nfiestaitivni pogreb Togliattija, ko poro. Včeraj se je predsednik deželne ga odbora 'dr. Berzanti ponovno sestal s podpredsednikom upravnega sveta Evropskega centra za jedrska raziskovanja Andrejem Chevannejem, s katerim je proučil nekatere aspekte in značilnosti področja in naprav pri Doberdobu. Zahvalil se mu je za obisk v naši deželi in v Trstu ter mu izrazil hvaležnost za njegovo zanimanje. Andre Chevanne, ki je priznan strokovnjak, je predvčerajšnjim imel na sedežu itahjansko-švicar-skega združenja v Trstu predavanje o omenjenem evropskem centru in evropski koojjeraciji, glede Doberdoba pa je izjavil, da so tu zelo ugodni geološki pogoji za postavitev jedrskega pospeševalnika. Okrogla miza ZKMI o NATO BSUaiUTVJTl žDfi;uww.ju, je milijon delavcev zbralo v prestolnici. Glede ČSSR je Borghini dejal, da »storjene napake v socialisuc-nem taboru otežkočajo boj proti imperializmu, vendar bomo vztrajali v tem boju, ker lahko tako pomagamo odpravita tuda te napake« O deželi in težavah, ki ji povzro-— • * “ antsta zve- ča pripadnost Italije Altai zi je nato spregovoril senat«- Paolo Šema. Sledila .je diskusija. V začetku večera je skupina »Nova Italija« zapela izbor delavskih in »oporečniških« pesmi. Dva nova stroja za čiščenje ulic Tvrdka «Galllni» iz Milana je včeraj izročila tržaški občini dva nova cestna strojna čistilca tipa «Straicher». Pri izročitvi na dvorišču podjetja v Ul. Pola, sobi-14 navzoči župan Spacclni, odbornik za javne industrijske službe Vascotto in ravnatelj podjetja mestne čistoče inž. Tambesi. Z nakupom teh dveh strojev je praktično zaključena prva faza mehanizacije storitev za čiščenje mestnih ulic. Občinska uprava i-ma sedaj pet novih mehaničnih sredstev. Po razmeroma kratki razpravi je miljški občinski svet z večino glasov odobril občinski proračun za leto 1969 ter obračuna občinske prevozne ustanove ACNA za zadnjj dve leti. Za proračun, kakor tudi za obračuna ACNA je glasovalo 17 svetovalcev «liste Frausin« (KPI - PSIUP) in svetovalec PSI Aristide Robba, proti pa demokrščanski svetovalci. Pred glasovanjem je občinskim svetovalcem, ki so posegli v razpravo, odgovoril župan Millo, ki je predvsem poudaril, da je to zadnji proračun pred volitvami za obnovitev sveta in da bodo volivci sodili o tem, če je bila uprava v občini uspešna ali ne. Pri tem pa je podčrtal predvsem težave, v katerih delujejo krajevne ustanove in nujnost reforme obdavčenja. V nasprotnem primeru so 'proračuni občin skrčeni na zgolj obvezne prejemke in obvezne dajatve, onemogoča pa se občinskim upravam resno izbiranje in izražanje volje občanov Glede reforme krajevnih financ je Mil-lo dejal, da zahteva Zveza demokratičnih občinskih uprav, v katero je vstopila miljska Občina, naj se krajevnim ustanovam dodeli določen odstotek od davščin na avtomobile In gorivo, država pa naj sprejme del bremena za gradnjo cest. V razpravo so posegli svetoval-vi KD Paolind, Opara In Birsa, komunista Niccolini in Scheriani ter svetovalec PSI Robba. Niso se udeležili seje liberalci in dva svetovalca, >ki sta. do sedaj pripadala socialistični skupini in se nista zaenkrat odločila glede pripadnosti PSI ali PSU. Komunist Scheriani je odobril politiko občinske uprave in soglaša s proračunom. Kot kmetovalec pa se je odločno zavzel proti zniževanju dajatev lovcev, ker divjad uničuje poljske pridelke. Zato je tudi predlagal, naj bi občinska uprava dala pobudo za ustanovitev sklada enega milijona Ur, iz katerega naj bd črpali odškodnine za prizadete kmetovalce. Posegi demokrščamskih svetovalcev so bili predvsem tehnično-u-pravnega značaja in se niso dotikali bistvenih Izbir občinske u-prave. Zelo zanimiv pa je bdi v tem pogledu politični govor demokristjana Birse, ki je dejal, «da ■je treba odpreti vrata utripom družbe«, ki teži po napredku. V tem smislu je pozitivno ocenil kongrese KPI, KD, CGIL in AOLI in dejal, da ((izražajo, kljub razlikam, voljo ljudstva. Poldtlčna os se premika k ljudski osnovi In misliti bo treba na sodelovanje novih sil«. V tem smislu, ob po udarjanju kracije, « radi možnosti premika v desno« Birsa ocenil socialdemokratski top lz PSI kot negativen. «Ne razumemo socialdemokratov,« je dejal, (fkl vztrajajo z antikomu-nlstično polemiko Iz leta 1948, polemizirajo o nevarnosti, ki Je nd a vodi proti desnd k cerorlamiu«, ln nadaljeval, da je ((socialdemokratska zmernost trojanski konj avtoritarizma« in da je treba zato «najti potrebno sintezo demokratičnih sil«. Odgovoril mu je komunist Niccolini, ki je dejal, da se strinja z večino Izjav Birse in poudaril, da so — glede miljske občinske uprave — odprta vrata za čim plodnejše sodelovanje. Pri tem se je skliceval na razvoj sindikalne enotnosti, ki «mora najti odraz tudd v političnem življenju naše ga mesta, ki je pretežno delavsko«. ulane« iz Vidma nalogo, da izvede anketo o zadružniškem gibanju v deželi. Ugotovili bodo člansko sestavo, organizacijske strukture ter gospodarske kapacitete zadrug v deželi, ki pripadajo vsem gospodarskim sektorjem (kmetijstvo, potrošnja, gradnje, ribolov, deilo, prevozi). Anketa se bo zaključila s konkretnimi predlogi za posege in pomoč dežele, upoštevajoč razmere in potrebe zadružnih ustanov. Na podlagi tega bo dežela lahko načrtno in uspešno pripomogla k razvoju zadružništva. pokojencem sta opozorila odbornika Viginija, da je prizadetih v Trstu nekaj desettisočev ljudi in da bi takojšnje izplačilo zaostalih obrokov za leti 1968 in 1969 okrepilo tudi potrošniško moč dela tržaškega prebivalstva. Odbornik Vigini je obljubil, da bo o zadevi poročal županu Spac-ciniju, poleg tega pa bo zahteval pri pristojnih uradih, naj se zadeva v najkrajšem času uredi. potem mirno gleda slovenska jav- olja spirata, da todo dan^, v nnct takn nočetie človek se SDra- okvlru tedna proti NATO, nasled-nost. tako Docetie. cioveu se spra ^ zborovanja; ob 10 Utfi na Xr_ nost tako početje. Človek se sprašuje še, če je sploh še potrebna prisotnost dveh Slovencev v omenjenih komisijah, ko je vendar znano, da prevajajo radijske sestavke za nadzorni komisiji redakcijske komisije. Zvedeli smo, da odgovor prosvetnega ministra ne zadovoljuje poslanca Škerka, ki bo verjetno zopet primerno odgovorih Delegacija Slovenske levice v Ljubljani Odbornik Varisoo je tudi sporočil, da bodo v kratkem porazdelili vsoto 60 milijonov lir, na podlagi deželnega zakona štev. 23, med zadrugami, ki se lotijo pobud za širjenje zadružne misli v deželi. Prispevke bodo dodelili zadružnim ustanovam, ki vložijo redno prošnjo in obenem predložijo zadevno dokumentacijo o svojem programu za zadružno propagando. Uslužbenci ENPAS zasedli ustanovo Uslužbenci ENPAS so včeraj iz protesta zasedli prostore ustanove. V posebnem sporočilu so izjavila, da prostorov ne bodo zapustila dokler ne bodo dana potrebna jamstva o nadaljevanju poslovanja ustanove. Sporočilo se zaključuje z zahvalo državnim uslužbencem in sindikatom, ki so podprla borbo uslužbencev ANPS za preureditev ustanove. Doklade za udeležence prve svetovne vojne Nalezljive bolezni vrednot zahodne demo-«kl je v nevarnosti za- V dvorani Ljudskega doma _ Ul. Madoonina .je ob veliki udeležbi mladine bila okrogla miza o »boju proti atlantskemu paktu«. Uvodno besedo je imel pokrajinski tajnik ZKMI Bordon, nakar je spregovoril vsedržavni tajnik komunistične mladinske organizacije Bor ghin. Orisal je najprej nastanek Zdravstveni urad tržaške občine je v razdobju od 30. Junija do 6. julija zabeležil naslednje primere nalezljivih obolenj: škriatln-ka 2, ttfoidna mrzlica 1, ošpice 32 (1 Izven občine), norice 5, o-slovskl kašelj 1, vnetje priušesne slinavke 6, rdečke 5, nalezljivo vnetje jeter 6 (1 Izven občine), akutni sklepni revmatizem 2. Anketa o zadružniškem gibanju v deželi Pod predsedstvom deželnega od bornika Varisca je bila te dni seja deželne komisije za zadružništvo. Na seji je odbornik Vari-sco sporočil, da je nadzorni organ registriral ukrep, s katerim je deželna uprava poverila zd-ruže nju (cAssociažlone Cooperative Kri- Delegacija sindikata upokojencev CGIL se je včeraj sestala z občinskim odbornikom Vigrnijem, od katerega je zahtevala, naj posreduje pri pristojnemu ministrstvu za čimprejšnjo rešitev vprašanja udeležencev prve svetovne vojne 1915-1918. Tem je bila pred letom dni priznana posebna mesečna doklada 5000 lir, katero pa pristojni organi še niso začeli izplačevati Sklenjen je bil sporazum, naj bi se doklada izplačala v dveh seme-stralnih obrokih po 30 tisoč lir (za leto 1968), kar je ostalo samo na papirju. Predstavnika sindikata u- Sestanek vodstva FILCA - C1SL Danes zvečer se bo sestalo vodstvo sindikata gradbenikov CISL, ki bo preučilo položaj, nastal po izdelavi skupne listine zahtev, ki bo v kratkem predložena delodajalcem. Vodstvo sindikata bo nadalje razpravljalo o sklepih zadnjega vsedržavnega kongresa strokovnega sindikata FILCA In o tezah za VT. vsedržavni kongres CISL, ki se bo pričel 17. t. m. v Rimu. Tov. Ubakl Vrabec nas je telefonsko zaprosil za objavo naslednje notice: «Včeraj je bila pri izvršnem svetu v Ljubljani sprejeta delegacija Slovenske levice. S tov. Lubejem in drugimi člani izvršnega sveta se je delegacija, ki jo je vodil Ubaid Vrabec, razgovarjala o problemih slovenske manjšine v Italiji«. gu Vittorio Veneto (Fulvio Mitri), ob 19. ur; na Trgu Giarizzole (Davide Vergnia), ob 19.30 v naselju S. Sergio (Wilma Todero), ob 20. v Skednju (Diana Goldschmiedbob 20.30 na Opčinah - Narodna ul. (senator Šema in Stojan Spetič) ob 21. uri pri Sv. Alojziju (Mau-ro Gialuz). Z vespo trčil v avto Ko se je včeraj popoldne okrog 17. ure peljal z vespo TS 35482 po Ulica Loccha, namenjen na Trg ------- T Čampo Maralo, se je 23-letnd dela- ^»da vec Armando Iacopi s KankomeJa Izginil je z ukradenimi nakazili in zastavno polico Agenti letečega oddelka tržaške kvesture so včeraj prijavili sodnim oblastem 22-letnega Edoarda Cer-quenija iz Ul. Baiamonti 101. Mladeniča, katerega obtožujejo tatvine, goljufije in nepristojnega prilaščanja tujega imetja, pa zaman iščejo že nekaj dni. Za njim je izginila vsakršna sled, zato so njegov opis poslali vsem kvesturam po Italija. Zadeva je prišla pred pristojne varnostne organe preteklega 18. junija na podlagi prijave, ki jo je podpisal Carmelo Verzi, lastnik trgovine za moška oblačila v pasaži Fenice, da so mu ukradli polico 1 zailetel v nasproti prihajajoči avto fiat 1500 z registracijo TS 64150, ki ga je upravljaj 25-letai Guičto Beuk iz Ul. Lamarmora 36. Pri trčenju je padel z vespe ter se precej potolkel. Z rešilnim avtom so ponesrečenca kmalu nato odpeljali v splošno bolnišnico, kjer so mu ugotovili hud udarec v glavo, razne odrgnine po obrazu ter globoki rani na desnem kolenu. Zaradi tega so ga nemudoma poslali v nevrokirurški oddelek, kjer se bo maral zdraviti približno 8 dni. Včeraj se je naš delovni tovariš JOŽE UKMAR srečal z Abrahamom. Ob jubileju mu iskreno čestitajo kolegi iz klišame, kakor tudi drugi nameščenci Založništva tržaškega tiska in uredništva ter uprave Primorskega dnevnika. se je nanašala na pet zastavljenih zlatih zapestnih ur ter pet bančnih nakazil Rimske banke, agencije v Ul. Battdsti 4. Sum je najprej padel na Cerque-ndja, ki je bil takrat zaposlen v trgovini in ga že dva dni ni bilo na delo. 16. junija ga je namreč Verzi pooblastil naj zanj prevzame v imenovani agenciji 80.000 lir. Mladenič je sicer odšel v banko a se ni vrnil z denarjem in od takrat ga ni bilo več na spregled. Vidnejši dokaz, da je vse prejšnje tatvine izvršil ravno Cerqueni, je lastnik dobil, ko je pogledal predal mize, za katero je mladenič izvrševal svoje delo. V mizi namreč nd bilo več omenjene police in petih nakazal. Skupna vrednost ukradenih stvari znaša 580.000 lir. Ko so agenti letečega oddelka ohiskali mladeničevo stanovanje, so izvedeli, da je ta odpotoval neznano kam, a da je ukredane vrednostne papirje prodal 48-letnemu trgovcu Romeu Sbrogliu iz Ul. Flu-mdani 5. Zaradi nakupa ukradenih stvari so tako prijavili sodišču tudi trgovca. •imiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiniffiiiiiHiitiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiiii ZVEČER MED PROSEKOM IN SV. KRIŽEM Dva ranjena pri hudem trčenju zaradi hitrosti in mokre ceste Karlo Tenze se bo moral zdraviti mesec dni, Slobodan Plahuta pa najmanj 10 dni Na pokrajinski cesti med Prosekom in Sv. Križem je prišlo včeraj zvečer okrog 20. ure do silovitega trčenja dveh avtomobilov. Nesreči, ki je zahtevala dva ranjenca, sta botrovald v prvi vrsti prevelika hitrost ter od dežja lepljiva cesta. Orožniki s proseške postaje so imeli polne roke dela, da so lahko urejevali promet, ki je bil zaradi ovire, ki sta jo predstavljala razbita avtomobila na sredi ceste, precej časa otežkočen. Kako je prišlo do nesreče? Orožniki so dali sledečo verzijo. Od Sv. Križa proti Proseku je nekaj pred 20. uro precej naglo vozil svoj fiat 850 z registracijo TS 93588 25-letni železničar Slobodan Plahuta iz Ul. Eartunio 8. Na nekem o-vinku pa je na mokrem tlaku njegovo vozilo nenadoma zaneslo na levo stran cestišč«, kjer se je ustavilo. Do tu bd šlo vse prav, če ne bi tedaj privozil iz nasprotne smeri avtomobil fiat 500 z evidenčno tablico TS 66604, ki ga je upravljal 45-letni uradnik Karlo Tenze s Scalasainte št. 336. Tenze je zadnji trenutek opazil oviro in je naglo pritisnil na zavore, a na spolzkem asfaltu se vozilo ni u-stavilo pravočasno in je s precejšnjo sito treščilo v Plahutov 850. Oba voznika sta bila hudo ranjena, zato so jima priskočila na pomoč mdmovozeči avtomobilisti in eden izmed teh je huje poškodovanega Teaizeja odpeljal s svojim avtom v splošno bolnišnico, kjer so ga sprejeli na ortopedskem oddelku zaradi zloma leve pogačice, hudih udarcev v glavo in prsi ter globoke rane na levi strani prsi. Če ne bodo nastopile komplikacije, bo okreval v mesecu dni. Kmalu nato .je prispel z rešilnim avtom RK v bolnišnico tudi Plahuta. Zaradi močnega udarca glavo ter številnih drugih udarcev po raznih delih telesa se bo moral zdraviti približno 10 dni na nevrokirurškem oddelku. Pevski zbor «Vasilij Mirk» s Proseka - Kontovela bo nastopil v soboto, 12. t.m. ob 21. uri v Kraški hiši v V. Repnu s sporedom pesmi za zaključek sezone in v zahvalo vsem, ki so pripomogli k njegovemu uspešnemu gostovanju na u. Škotskem. Koncerta se bo udeležil tudi prof. Brown iz Airčtaia, ki je imel toliko zaslug pri organizaciji gostovanja. Vabljeni so vsi prijatelji zbora ih ljubitelji petja! Slikarska in kiparska razstava deželnega sindikata lepe umetno®1 Furlanije - Julijske krajine, ki J včlanjen v Delavsko zbornico, »L je v stalni razstavni dvorani ((C«* re Sotianopulo« na Trgu Papa G1«-vamni 6, kjer razstavlja svoja okrog 30 umetnikov, se bo zaključila v soboto, 12. t.m. Odprta je vsa« dan od 18. do 20.30. Do 12. tjm. sprejemajo dela St*' dentov srednjih šol, ki nameravaj* razstavljati na grafični razstavi, se bo začela 21. t.m. Dela sprejemajo vsak dan razen ob sobotah jj nedeljah od 17. do 19. ure v so® št. 32 v istem poslopju na Trgu P® pa Giovanni 6. Po tej razstavi, «! se bo zaključila 31. t.m., bo dvoran* zaprta zaradi poletnih počitnic. PARK M1RAMARSKEGA GRAD11/ »Luči in zvoki«. Ob 21.30 «MaxWt lian of Mexico» v angleščini: ob 22-r ((Massimiliano e Carlotta« v italijajj ščini. Avtobus «M» vozi iz Barkoveji postajališče tramvaja «6» in od M" ramara pred in po predstavi. Nazionaie 16.00 «11 sentiero deli* violenza«. Technicolor. Cinemasc0" pe, Grattacielo 16.00 »Salvare la faccia*. Adrenne La Russa, Nino Čast & nuovo, Paola Pitagora. V barva® L ZADRUGA »NAS KRAS« vabi na razstavo: LJUDSKO SLIKARSTVO NA STEKLU v Kraški galeriji v Repnu št. 31. Velikem Razstava je odprta ob nedeljah med 16. in 20. uro; ob delavnikih je ključ pri sosedu od 19.30 do 20.30. Razna obvestila Zveza partizanov Opčine opozarja, da razstava slik iz NOB in nacističnih taborišč v prosvetnem domu na Opčinah ostane odprta do 13. t.m , in sicer ob delavnikih od 1» do 22 ure in v nedeljo, 13. t.m od 1«. do 13. in od 16. do 22. ure. Dva delavca hudo ranjena na delu Na delu sta se včeraj hudo poškodovala d-va delavca. Oba so pripeljali v splošno bolnišnico z re šilnim avtom Rdečega križa ter ju sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer se bosta morala zdraviti mesec dni. Ob 12.10 Je v bolnišnico dospel 24-letni Ubalčto Barnaba iz Ul. Cu-bi 6, kateremu so ugotovili verjetne kostne poškodbe prsnega koša. Spremljal ga je 32-letni uradnik in delovni tovariš Cario Battista, ki je dežurnemu zdravniku izjavil, da je do nesreče prišlo malo prej v podjetju Italsider, pri katerem sta oba zaposlena. Barnaba se je ravno ukvarjal s popravilom velikega pasu za nakladanje materiala, ko ga je pas nepričakovano stisnil ob kovinski natezovalec pasu samega. Delovni tovariši so mu nemudoma priskočili na pomoč ter ga z velikim trudom izvlekli iz stiskalnice. Približno uro kasneje so morali v bolnišnici nuditi pomoč tudi 49-letnemu delavcu Filippu De Sanu-tiju iz Ul. Kandler 12. Tudi De Sa-nuti je zadobil hude poškodbe v prsni koš z verjetnimi kostnimi zlomi ter udarce v glavo in po udih. Izjavil je. da se je ponesrečil pri delu v predoru, ki ga gradijo pri Trgu Valentan Gluliani, ko je padel v tri metre globoko luknjo za odtok neuporabnega materiala. Naročnikom in čitateljem «Primorskej*a dnevnika» Založništvo tržaškega tiska je ob pohvali turističnih oblasti objavilo ta mesec prvo številko turističnega informatorja pod naslovom TOURISTISCHE NACHR1CHTEN v nemščini, ker .je namenjen nemškim in avstrijskim državljanom, ki prihajajo in bodo prihajali na letovišče v turi stična in kopališka središča v naši deželi. Vsi, ki bi radi prejeli brezplačno to prvo številko in naslednje številke v juliju, avgustu in septembru te publikacije, so naprošeni, da pridejo ponjo v prostore naše družbe v Ul. Montecchi št, 6, ali v goriško uredništvo »Primorskega dnevnika« (Drevored XXIV. maja št. 1) ali pa jo dobe pri raznašalcih »Primorskega dnevnika«. Prepovedano mladini pod 18. letoj*-Fenice 16.00 «Montecnsto 70». chnicolor. j-- Eden 16.00 «11 circo«. Charlie C®*- Sj Pii" „ g, Excelsior 16.00 «Realtš romanzesc»' . Technicolor. Titanus. Ritz 15.30 «11 diavolo alle 4». SP**T cer Tracy, Frank Sinatra. Tech®' ^ calor Filodrammatico 16.30 «Nuda sotto pelle«. Alain Delon, Maria®® FaithfuM. Technicolor Warner. P** povedano mladini pod 18. leto®®-Alabarda 16.30 «Un corpo caldo / 1’inferno«. K. Neli, J 'ralm®®j Technicolor. Prepovedano mla®1 pod 18. letom, - Aurora 16.30 «007 dalla Russia amore«. Technicolor. Cristallo 16.30 «La notte del S1", no dopo«. Marlon Brando. Tech® color Prepovedano mladini P° 18. letom Capitol 16 30 «1 due deputati« Fr'e co Franchi. Ciccio tngrassia. 1 ; chnicolor . nord Impero 16.30 «Frontiere a vest«. Technicolor. .. Vittorio Veneto 17.00 «Lo strarig®' tore d-. Boston«. Tony Curtis, H® ry Fonda Technicolor. Prepove® no mladini pod 14 letom Astra 16.30 «In ginoechio da Gianni. Morandi. Technicolor. Ideale 16,30 ((Frank Costello cia d’angelo». Alain Delon, COise Perrier, Nathalie Delon. chnicolor. Cinemasšcope. Abbazla 16.30 «La legge del pi furbo«. Louis De Funes. KINO NA OPČINAH danes ob 18. uri Eastmancolo® avanturistični film: LA RAPINA AL TRENO POSTALE Igrata: Stanislav Baker " Joanna Pet tet. _i KINO «|RIS» PROSEK danes ob 19.30 Cinemascop« barvni dramatični film: SETTE SPORCIIE CAROGNE Igrajo: B. 0’Ya — I. Karel " L. Novak. Izleti Darovi in prispevki Ob drugi obletnici smrti dragega Adrijana Zerjula darujeta Bijanka in Vilko 2000 lir za prosvetno dru Stvo Lonjer-Katinana. Ob drugi obletnici tragične smrti sina Adrijana darujejo starši 5000 lir za Dijaško matico. Pod darovi in prispevki bi moralo biti včeraj pravilno napisano: Ob tretji obletnici smrti Željka Gržinlča se ga spominja sestra Ljubica Sla vik ter daruje 10.000 lir za Dijaško matico. Našo včerajšnjo vest o nenadni smrti Enrica Primossija v Mira-marskemu parku dopolnjujemo v toliko, da se pokojni v paricu ni sprehajal, temveč je bil tam zaposlen pri SELAD. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Blasoletto, Ul. Roma 16. Davanzo, Ul Beminl 4. Benussl, Ul. Cavana 11 Sponza, Ul. Montorslno 9 (Rojan) NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.3« do 1.3«) Vielmettt, Trg della Borsa 12. Cen tauro, Ul. Rossettl 33. Alla Madon-na de) Mare, Largo Plave 2. Santa Anna, Erta dl S. Anna 10. SPDT obvešča izletnike na MJ|3 gart, da se spričo velikega št®v',|; prijavljencev ne bo mogel udeM«®! izleta kdor do petka ne bo P°r nat voznine. Odhod bo točno ob 5“ z začetka Ul. Fabio Severo. Prosvetno društvo Tabor • OP£,' svetnem domu od 21. do 22. ur«. Športno društvo Breg pri red1 nedeljo, 13. Julija izlet na Koroš®/ ln sicer v Ziljsko dolino In k Os®1 skemu jezeru. Prijave spreje®1" vaški poverjeniki društva. Včeraj-danes ROJSTVA, SMRTI IN POROK® Dne 9. julija 1969 se je v Tri|J rodilo 15 otrok, umrlo pa je 12 os«' UMRLI SO: 83-letni Vittorio rlo, 66-letni Cario Savelli, 62-i«1®,, Clella Pascol i n i por. Počkaj, 70-*-. na Emila M ose a vd. Micall, 71 Marta Skerlanc por. Rinaldl, 54-‘ej na Maria Braico vd. Gori, 64-le*®; Ernesto Boccacci, 88-1 e trti GiorglO J. mati, 73-letnt Primo Verucchi, "1 letna Andreana Paulin vd. Vecchif® 79-letna Erslla Pangher por. mlch, 78-letna Maria Dardl por. cia. •a c B-rrj»~ nas S- s Ari5ž.?-3 * 3)5 -ČJ < »'2 S ST3 575' VELIKA MATURA NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH Nekoliko lažje je že, toda zato bolj sodobno in bolj pravično... «Znanstveniki» najraje izbirajo fiziko, komisija želi zato nekaj več literature in splošnega znanja - «Trgovcem» je najbolj všeč trgovinstvo ^ Mdnjem nadstropju poslopja ši- f0^h oken in blatno rdečih zidov, ju se ostro zajeda v položno reber j^njerske ceste in jo deli na dvoje, zL-ahno. V prostorni veži j, ..I? ™ treba nikogar spraše-at,, kje so zrelostni izpiti na znan-enem liceju. Sami te potegnejo zdai nekoliko močnejši, pa »a j umirjeni glasovi iz tretje-L,nadstr°Pja pred risalnieo. Prav-z nd° neko2a izprašali, pardon — rm,n;L on?,so končali razgovor (po določilih), in vsa druščina ^nezev s kandidatom na čelih horwi’ 5,e. ie usula iz risalnice na ramah . skanje rok. trepljanje po »'jr J® pravkar prestal eno po-gj* Preizkušenj svojega živ- Gorlško-beneški dnevnik PO RAZKOLU V SOCIALISTIČNI STRANKI Najvidnejši socialistični predstavniki izrazili solidarnost s stranko PSI PSU bo v soboto izvolil prvi odbor - V novi stranki večina goriških občinskih svetovalcev - V PSI ostali vsi sindikalni voditelji CGIL in UIL 13. IN 14. SEPTEMBRA „,?ah' čestitanja in na koncu vzdih J ?®a 'z _množice: «Beato ti, ker si l6 , udal ta križev pot.» Nato in aenekno sledijo pripombe, šale nptr® vdihovanja, vendar so za časa vse oči radovedno uprte a^ka, ki si je dolge pol ure in ua°t mencal roke pred komisijo j, sa ta v tem trenutku pretehtava. rftJrfl .ali ne? Madenic se z eno u ^ krčevito oprime železne ogra- no v Sni^h' Z p8’- fsnje' ha DnPeSt' v naPetlh kretnjah mati. L? zL®ku. Ne more se še umiriti r • .. (besede se točno eno SJnT 8 23 matu « te,r nekrU U Pri slugovi mizi ob oknu Po7n? pr‘P°veduje najnovejši vic. se nrn°Sr vseh, kak ducat nas je, ■n nauJ tako na drugo področje hot,, koncu vzkipi v glasnem kro silno - nekod priteče sluga, ki si ^..Pnzadeva, da bi pokazal čim in ciV, oaraz, a očitno to ne zaleže njo Uf?a milo sklene roke v prožne nJ!i razpravlja tiše in naj se mobjo profesorji pri delu. brhko j Pnicah se tedaj priziblje Prerine dekle v kratkem modrem rokah m^U- z veiikim pladnjem v za .Polnih skodelic dišeče kave 'Profesorski zbor. zasnnhJe,zato, da profesorji ne bi se je -k?® Pri izpraševanju,* Kandidati na .trgovski« čakajo na kolokvij dolgin obrnil k čokate- kT fsn^dolgolascu s košatimi br-V moment pač, kakršen je danes Prestopki ** se -e ze ves das živčno vj0* diskusija o tem, ali je no-ležja' Ura lažia flli ne- Nekoliko v’ičtia Ze’ 8 23i-0 bolj sodobna in pravil, ~~ ^ splošno mnenje ‘a v*’ V m°jih časih je bila matu sih, som h»Sk tlekai drugega,-1 v mojih ča-’ K°mentira postavni bruc z gla- iina .r®zocaranega upokojenca, ki Iz sedemdeset let na grbi. “Selnice se je vrnilo dekle v kratkem modrem predpasniku s praznimi skodelicami in študentje so sedaj zaposleni z ocenjevanjem njenih nog. Celo dolgolasec, ki ga tarejo hujše skrbi, zamaknjeno sledi modremu predpasniku, ki izginja po stopnicah. * » * Poslali so me, da napišem nekaj o maturah, pa se izgubljam v opisovanju živžava na hodniku. Vendar tudi to je matura, «hodniški» del mature, ki ostane ravno tako v spo-za vse življenje vsem tistim, ki sedaj pričakujejo, da jih bodo uradno potrdili za zrele. Dolge so te minute pričakovanja, ker se misli ne morejo ujeti. Pred komisijo mineva čas hitreje in se neizprosno ustavi le tedaj, ko se ustavi jezik. Sicer pa so profesorji že popili kavo in vrata risalnice se na stežaj odpro. Prvi vstopi dolgolasec, za njim pa radovedno spremstvo deklet in fantov. Pri nobeni maturi ni bilo še toliko opazovalcev — prvi znak, da je matura letos drugačna. Dolgolasec je že prisedel k veliki mizi. Šest pogledov se je zapičilo vanj, šest pogledov, navajenih mladih obrazov in dolgočasnega, pri tajenega jecljanja. Trenutek popolne tišine. Le električni ventilator za kandidatovim hrbtom enakomerno brenči. «0 čem želite najprej odgovarjati?*, se je prijazni glas predsednika pomešal med zamolklo brenčanje. «Fizika!* Ne vem zakaj, a velika večina kandidatov izbere fiziko za prvi predmet diskusije. Očitno imajo vsi radi mlado profesorico fizike, ki jih je med šolskim letom pestovala z raznimi Boyle-Mariotto-vimi, Coulombovimi, Kirchhoffovi-mi in ne vem še kakšnimi zakoni. «V čem ste najbolj pripravljeni?* Kandidat nima posebnih preferenc. Očitno dobro obvlada vso snov. «Kaj veste o izmeničnem toku?* *>%.. "iy** /e '<>6// '*<£*'>* °P/*Ve ' se Z**'**}"* '*'*!*, ~:">e aaaa Dolgolasec se komaj vidno nasmehne. .Enostavno vprašanje,* potihoma komentirajo poslušalci v klopeh. In vendar ne gre vse enostavno. Profesorica nekaj časa zadovoljno prikimava njegovim odgovorom, nenadoma pa odkima z glavo in kandidat, ostane brez besed. Iz zagate ga reši profesorica prirodopisa : «Razložite mi razliko med hidrolizo in elektrolizo!* Tu pa tam ujamemo nekaj besed kandidata: «...na katodi se nabira vodik, na anodi pa kisik...* Fizika je s tem pri kraju. Naslednji predmet .razgovora* izbere komisija sama in sicer, če je kandidat izbral znanstveni predmet, izbere komisija med angleščino in italijanščino. Kandidat, ki je bil na vrsti, je med šolskim letom najbrž bolje obvladal angleščino, zato ga je hotela komisija preizkusiti v italijanščini. «Naturalizem in realizem v francoski književnosti!* S tem vprašanjem se profesor italijanščme in kandidat poglobita v čudoviti pariški svet 19. stoletja. Bežno srečanje s Stendhalom in Flaubertom, nekaj več razmišljanja ob Daudetu in Maupassantu ter prehod k italijanskim naturalistom. Največ so se zaustavili pri Vergi in njegovih prizorih iz sicilskega življenja. In spet nov skok k našim slovenskim naturalistom Puglju, V. Levstiku, Novačanu in drugim. Profesorji so s kandidatovim znanjem očitno zadovoljni, zato ga prijazno odslovijo. Na hodniku je tako spet vse živahno. Dolgolasec se globoko oddahne; nekateri študentje vneto diskutirajo, kdo je od slovenskih naturalistov napisal zbirko novel «črni panter*, za katero so nekdaj slišali; profesorji v risalnici najbrž diskutirajo, ali pravkar izprašani kandidat zasluži oceno nad štirideset ali manj; pred vrati pa čaka na vrsto plavolaska. Zdaj, zdaj se bodo vrata spet odprla ii\ zasedla bo mesto, ki ga je2(jfay^ar zapustil njen sošolec. Tudi ona je izbrala fiziko za prvi predmet diskusije. Sama si je tudi zastavila vprašanje. Elektronska teorija. Odgovarjala je odločno in samozavestno. Snov je dobro poznala. Nadalje se je razgovor zapletel okrog prevodnikov In izolatorjev ter okrog magnetičnih učinkov električnega toka, in s tem je bil prvi del ustnega izpita opravljen. Na vrsto jc prišla angleščina. Profesor je položil ria mizo pred dijakinjo angleško čitanko ter jo odprl ravno pri Charlesu Dickensu. Ko je arečitala in prevedla neko njegovo Derilo je morala spregovoriti v an-deščini še nekaj o pisateljevem živ-jenju. Šlo je nekoliko s težavo, a je vendarle šlo. In tako so se za .inkvizitorsko* mizo vrstili kandidat za kandidatom. Najprej nekaj fizike, kot po navadi, — pretvarjanje električne energije v toplotno električni tok v plinih, elektromagneti in druga podobna vprašanja —; nato spet literatura z Dantejem in Manzonijem ali Shakespearom in Thackerayem v prvi vrsti, ki se je od časa do časa preselila tudi na področje revolucij in drugih svetovnih prevratov, ki so v teku stoletij izoblikovali današnji svet nasprotij. * • • Od znanstvenega liceja do trgovskega zavoda je bila pot kratka. Tudi tja smo pogledali in splošna podoba mature je bila tu podobna tisti z znanstvenega liceja. Tudi tu je vladala splošna živahnost, pomešana z bežnimi obrisi tesnobe in strahu, ki so zresnili obraze nekaterih «obsojenih»; le prostori so se menjali. To ni bil več tesni, od gostega cigaretnega dima prepojeni prostor risalnice; .trgovci* so imeli na razpolago kar telovadnico. Miza s šestimi profesorji in kandidatom je bila videti zelo majhna v tem ogromnem prostoru in besede, izrečene za to mizo, so le v bežnih presledkih prišle do ušes opazovalcev ki so posedali ob nasprotni steni telovadnice. Bila sta na vrsti zadnja dva kandidata dneva. Oba sta si izbrala za prvi predmet blagoznanstvo. To je bila že redkost, kajti kot na znanstvenem liceju fiziko, tako si na trgovski akademiji kandidati najraje izberejo trgovinstvo. .Ali bi nam povedali nekaj o pridobivanju glukoze iz škroba?* .Kako se ugotavlja z reakcijami prisotnost sladkorjev?* .Opišite, prosim, tehniko mikro-skopiranja!* «Pa še nekaj o naravnih in umetnih vlaknih!* To je le nekaj vprašanj, s katerimi sta si morala kandidata trgovske akademije beliti glavo pri bla-goznanstvu. Po znanstvenem predmetu pa so tudi tu prišli na vrsto jeziki — italijanščina ali nemščina. .Hamburg, njegovo pristanišče in industrija. Načini prevažanja blaga in razna prevozna sredstva. Sa rajevski atentat, prva svetovna voj na, njen povod in njeni vzroki.* Tudi to je le del vprašanj, na katera sta morala kandidata odgovarjati v nemškem jeziku. Večkrat se_ jima je zataknilo pri kakem vprašanju, a sta se vendarle zadovoljna prizi-bala na hodnik, kot bi stopila v neko novo, lepše življenje. Dušan Kalc Položaj v socialističnih vrstah na Goriškem se čisti, čeprav se niso še vsi prvaki odločili ali o-stanejo v PSI ali prestopijo v novo stranko PSU. Gre v glavnem za vodilne ljudi v raznih krajih, ki se niso še odločili, in prav gotovo bodo na te tako eni kot drugi izvajali določeno propagandno akcijo, da bi se prišteli v PSI in v PSU. V torek zvečer je bil v Gorici sestanek pokrajinskega odbora PSI. kateremu so prisostvovali poleg članov tega odbora tudi! deželni odbornik Devetag. deželni tajnik CGIL Zuliani, predsednik pokrajinskega kontrolnega odbora odiv. Macorabti, predsednik EPT Del Ben, sindikal isti Ulian in Ce-rigoni (CGIL), Marchesan in Lo-dolo (UIL), ter številni člani raznih periferičnih sekcij. Tajnik Daldago Je v uvodnem govoru dejal, da so na tej seji nameravali poslušati odločitve posameznih članov, da pa je ustanovitev nove stranke PSU to preprečila. Zaradi tega je predčasno zahteval odločitev posameznih članov. Prisotna je bila večina članov pokrajinskega odbora stranke ,in le dva, goriškl podžupan Candussi in občinski svetovalec v Dolenjah Bernaidis sta se izrekla za novo stranko. Bivši poslanec Zucalli pa se je oddaljil Iz dvorane, ne da bi povedal za svoje stališče. Za PSI je tako glasovalo 20 članov pokrajinskega odbora (ta jih ima 31. diva sta se jasno izjavila proti PSI, dvajset jih je ostalo v tej stranki, ostali so bili odsotni). Za PSI so se izrekli; Angli-sani, Bagat, Blasig, Bonadonna, Bozzato, Brunello, Cellie, Della-go, DelPOrco, Marchesan, Morena, Neri, Radollovich, Sallvini, Sanzin, Samola Sergio. Semola Vittorio, Silvestri, Tamasich, Wal-Iritsch. Sprejeli so resolucijo, v kateri je rečeno, «da obsojajo razkol, ki nima politične nuje; izražajo zadovoljstvo, da se je okrog PSI u-stvarila široka fronta enotnosti; posebno zatibtbljstvo izražajo, ker sc v PSI ostali vsi sindikalni voditelji. Apelirajo na vse tovariše, naj se strnejo okrog PSI.» Isti večer se je dejansko ustanovila tudi v Gorici nova stranka PSU. Začasni vodja nove stranke je Sergio Rovis, občinski odbornik v Gorici, bivši član pokra- jinskega odbora PSI, ki je na zadnjem kongresu te stranke glasoval za avtonomistično resolucijo. Rovis nam je včeraj Izjavil, da se nova stranka PSU ustanavlja tudi na Goriškem, da jim prihajajo izrazi solidarnosti iz vseh sekcij v naši pokrajini, da so v novo stranko pristopili tako člani bivše PSI kot bivše PSDI. V soboto bo prvi sestanek nove stranke v Gorici, na katerem bo najbrž prisoten tudi poslanec Cec-cherini. Kar se tiče politike v krajevnih upravah pravi Rovis, da njegova stranka podipira levi center in da je za ohranitev sedanjega razmerja sfl. V novo stranko, nam je dejal Rovis, so pristopili dosedaj .podžupan v Gorici Candussi, odbornik Fantini, svetovalca Compa-gnone in Zucalli, pokrajinski svetovalec Tacohinardi. Organizacijo ima v rokah geom. Alfio Zam-pi, sodelujeta tudi Aurelio De Carli in Domenico Ciaccio. Prof. Lanfranco Zucalli nam je poslal včeraj izjavo, s katero pristopa v novo stranko PSU. Izjavlja, da bo nova stranka pobomik demokratičnega socializma in da sc bodo končno v tej stranki znašli vsi, ki se borijo za sociaiizem. Izjavlja še, da je užaloščen, da ie prišlo do razbitja enotne stranke. Jutri seja občinskega sveta Dnevnemu redu jutrišnje seje občinskega sveta, ki bo v sejni dvorani ob 18.30, je župan dodal še odobritev raznih načrtov za mestno kanalizacijo v vrednosti 100 milijonov lir. Dela bodo finansirali z državnim zakonom 3. avgusta 1949, štev. 589. Na dnevnem redu jutrišnje seje imajo še celo vrsto argumentov, ki so ostali še od prejšnje seje. V Novi Gorici bo srečanje pionirjev novih mest SFRJ V Sloveniji so taka nova mesta tri, v vsej Jugoslaviji pa jih je 18 - Program srečanja 13. in 14. septembra letos bo v Novi Gorici prvo srečanje pionirjev novih jugoslovanskih mest. V Sloveniji sta novi mesti poleg Nove Gorice še Kidričevo in Velenje, v vsej Jugoslaviji pa so prireditelji našteli kar 18 taikšnih mest. Na njihove naslove bodo te dni odšla vabila na srečanje v Novi Gorici. Pokrovitelj srečanja bo Stalna konferenca mest Jugoslavije, ki bo do polovice to prireditev tudi financirala, drugo polovico sredstev pa bo prispevala novogoriška občina. V Novi Gorici že deluje prireditveni odbor pod predsedstvom občinskega tajnika Cvetka Vidmar ja. Dvodnevni program srečanja pionirjev v Novi Gorici predvideva v soboto, 13. septembra najprej slavnostni sprejem pionirskih delegacij (prireditelji so lz vsakega mesta povabili 10 pionirjev s spremljevalcem), nato njihov sprejem pri predsedniku novogoriške občinske skupščine Rudiju Simcu, sledilo pa bo odprtje razstave «Moje mesto«, na kateri bodo pionirji novih jugo- iiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiitiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*iiii SINDIKALNA KRONIKA Uslužbenci goriške bolnišnice zahtevajo rešitev svojih vprašanj Začasno prekinjeno stavkovno gibanje v goriški umobolnici - Pred obnovo pogodbe za uslužbence v trgovinski stroki slovanskih mest razstavljali svoje likovne izdelke in fotografije. Zvečer prvega dne bo slavnostna akademija s kulturnim in zabavnim programom, nato pa bodo odšli pionirji gostje na domove svojih mladih gostiteljev, da bi se tako sklenila nova znanstva in prijateljstva. V nedeljo, 14. septembra se bodo psihologi, sociologi in pedagogi sestali na razgovor o temi: Menjanje socialno - kulturnega okolja kot faktor oblikovanja mladih. Pionirji pa se bodo zbrali na novogoriškem stadionu, kjer bodo športne igre, program pa bo popestril nastop telovadne vrst« (z Nove Gorice, nastop modelarjev z vodljivimi motornimi letalskimi modeli, zraven pa bo igrala godba na pihala. Srečanje s« bo zaključilo z avtobusnim izletom na Kekca, razgledniško točko nad Novo Gorico, še enkrat se bodo sestali pionirja Iz 18 jugoslovanskih mest na skupnem kosilu, kjer jim bodo podelili spominske plakete. Popoldne bo v znamenju proslavljanja. Srečanje pionirjev novih jugoslovanskih mest v Novi Gorici naj bi postala vsakoletna tradicionalna prireditev, ki jo nameravajte prihodnje leto obogatiti še s sim-poeijem mladih oblikovalcev lesene plastike. Nova Gorica je vse pogostejši gostitelj najrazličnejših srečanj, simpozijev, konferenc in sestankov. Kaže, da njen ambient stimulira k delovnemu vzdušju. Z novimi hotelskimi kapacitetami in z izgradnjo novih dvoranskih kapacitet bo mesto še pridobilo na novih možnostih, da se razvije tudi v tej smeri. SaS Pokrajinski sindikat bolniških delavcev FISO-CISL je izdal letak v katerem ugotavlja, da niso bila re- žuje delavce civilnih bolnišnic, je izdal letak v katerem opozarja vse delavce civilnih bolnišnic na Gon- jena številna vprašanja, o katerih škem, da so imeli vsedržavni vo- je bil govor z upravo glavne bolnišnice v Gorici. Nerešena vprašanja so: obnova organika upravnega osebja; paritetna komisija za najem osebja in prehod istega v višjo kategorijo; preosnova bolničarske službe; prehod v organik osebja na podlagi pogodbe, ld je bila podpisana 31. decembra 1968; točni pregled starostne dobe celotnega osebja; letni' dopust 45 dni, osebju, ki je zaposlen v oddelku X-žarkov; priznanje praznika domačega patroma; sestanek z upravnim osebjem za proučitev novih zdravstvenih zakonov. Sindikat FNDELO-CGIL, ki zdru- niiiMiuiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiniiiiiiimiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiii TISKOVNA KONFERENCA V SEŽANI Lipica kot pomemben element v razvoju obmejnega turizma Obmejni prehod pri Bazovici bi bilo treba odpreti za mednarodni promet - Nova fotografska monografija o lipicancu v izdaji ZTT in «Mladosti» iz Zagreba V Lipici je bila včeraj popoldne tiskovna konferenca, ki jo je priredila Kraška turistična zveza, o kobilarni v Lipici in drugih turističnih zanimivostih tega kraške-ga predela, ki je tako blizu Trsta jn bi lahko postal važen element komplementarnih pobud pri obmejnem turizmu. Tiskovne konference, kd jo je vodil predsednik Kraške turistične zveze Rudi Kodrič skupno z direktorjem kobilarne dr: Vladom Mihaličem, so se udeležili predstavniki tiska v naši deželi in nekateri turistični operaterji. Po ogledu kobilarne je Rudi Kodrič v kratkih obrisih prikazal delovanje Konjerejskega zavoda Lipica, perspektive razvoja in načrta za gradnjo novih gostinskih obratov in športnih naprav v Lipici ter valorizacijo naravnih lepot na tem predelu Krasa, ki so naravna pljuča Trsta, nato pa je odgovarjal na razna vprašanja novinarjev. Na tiskovni konferenci, ki se .je razvijala v obliki prijetnega raz- ditelji sindikatov sestanek z ministrom za zdravstvo in z vodstvom FIARO (Združenje bolnišnic), na katerem so predlagali celo vrsto izboljšanj za osebje bolnišnic. Dokument z zahtevami uslužbencev so podpisale sledeče sindikalne organizacije: CGIL, CISL, UIL, i ANAAO, CIDA, ANDO^-ANPO. Sindikata CGIL in CISL sta razdelila med uslužbence goriške u-mobolnice letak, v1 katerem opozarjata bolničarje, da je stavkovno gibanje začasno ustavljeno. Gibanje je nastalo ker ni vlada izdala ustreznih izvršilnih ukrepov v zvezi z zakonom 431, ki predvideva državna nakazila za povečanje plač uslužbencem umobolnic. 3. julija so se sestali ministri Restivo, Co-lombo in Ripamonti. Sestanek med sindikati in ministrom za zdravstvo Ripamontijem je bil napovedan za 11. julij, vendarle pa sindikata ugotavljata, da je vladna kriza prinesla negotovost v datum tega sestanka. Ni še znano, ali se bo sestanek vršil. Sindikat trgovskih delavcev pridružen CISL javlja, da je btl podpisan sporazum med delodajalca in sindikatom o obnovi delovne pogodbe za trgovske zastopnike. Novosti v obnovljeni pogodbi predvidevajo izboljšanja v izplačilu marž, izboljšanje in poenostavljenje izplačila potnih in drugih stroškov jateijskih odnosov, kd vladajo med obmejnimi krajevnimi predstavništvi in med prebivalstvom na obeh straneh meje. Objavljena lestvica osnovnošolskih učiteljev Na oglasni deski šolskega skrbništva v Gorici bodo danes objavili* lestvico osnovnošolskih učiteljev, ki so zaprosili za začasno namestitev y osnovni^ šolah, na Goriškem v šolskem letu 1969-70. Prispevajte za DIJAŠKO MATKO! V soboto dobrodelni koncert opernih arij Svobodna zveza civilnih invalidov (LANM1C) katere častni predsednik je občinski zdravnik dr. Bruno Gregorig, prireja v soboto, 12. julija ob 21.30 v mali dvorani Ginnastica dobrodelni operni koncert. Prvi del programa je posvečen arijam iz Puccinijeve opere Boheme, v drugem delu pa bodo peli arije iz del Rossinija, Verdija, Cilea, Saint-Saensa in Gounoda. Nastopili bodo sopranistka Morisa Zotti, mezzosopranistka Malvi-na Savto, tenorist Sergio Bindinel-li, baritonist Sergio Brunello. Pri klavirju bo profesorica Livia D'An-drea Romanelli. Napovedovala bo Rita Burzio. iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiit RAZGLAS NA OGLASNI DESKI govora, so ugotovili velike možno- r__________ r_____________________________ sti sodelovanja na turističnem pod: s tem v zvezi bodo do 30. j ubija roč ju, obenem pa tudi ovire, ki jih je treba čimprej odpraviti v obojestransko korist. Prebivastvu tostran in onstran meje bi npr. mnogo koristilo, če bi blok pri Bazovici, ki je zdaj samo za prehode s prepustnicami, spremenili v meddržavni blok, tako da bi veljal tudi za prebode italijanskih in jugoslovanskih državljanov s potnimi listi. Ugotovili so tudi, da je Lipica bolj znana v severnih državah kot v bližnjih italijanskih pokrajinah in da bi bila zelo koristna večja propaganda. Ravnatelj Založništva tržaškega tiska dr. Stani sl arv Oblak je novinarjem predstavil krasno fotografsko monografijo o lipicancu v italijanščini in hrvaščini, ki .jo je pred kratkim izdalo založništvo skupno z založniškim podjetjem Mladost iz Zagreba. Napovedal je tudi, da bo Založništvo tržaškega tiska izdalo turistični vodič Italije v hrvaščini. 1971 uredili vse poslovanje na tem področju. V pogodbi so nadalje predvidena izboljšanja glede odpovedi delovnega odnosa, povišanje maksimalne vsote za socialno zavarovanje. Sporazum velja od 1. julija 1969 do 30. junija 1973. Sindikalne organizacije trgovskih delavcev na Goriškem so poslale zvezam delodajalcev pismo s katerim zahtevajo pričetek pogajanj krajevne pogodbe v tej stroki, ki je zastarala. Pogajanja naj bi zanimala uslužbence raznih trgovin, potrošniških zadrug, slaščičarn, o-brtnih delavnic. Doberdobska občina išče uslužbenca za razna dela Opravljal naj bi posle pometača, šoferja, cestarja in grobarja Na oglasni deski doberdobskega, DelTAnna, 75-letna gospodinja As-župamstva so razobesiM obvestHo, I sunta Bortolus por. Drdgo, 2 dni ki ga je podpisal župan Andrej I star Davide D’Amato, 73-letna go- Novi GOLF HOTEL BLED - Tel. 77504 Prvorazredni novi hotel Vam nudi vse notelske usluge. Mnogo komfortnih spalnih sob, 20 apartmanov, tri restavracije kavama, dvorane za družabne prireditve in bankete plesna dvorano, dvorane z biljardi in namiznim tenisom, lastni bazen za termalne kopeli temperatura 28° C, jedi hi pijače za vse okuse. Nocoj v Tržiču predavanje o luki Portorosejja Nocoj ob 18.30 bo v Tržiču v predavalnici Palazzetto Veneto, pod okriljem krajevnega odbora za razvoj tržiške luke, javno predavanje o možnosti luke Portorosega za njen nadaljnji razvoj. Na sporedu imajo štiri poročila o vseh problemih, ki se tičejo te luke. M je letos zašla v določeno krizo, če krizo lahko imenujejo dejstvo, da ni bilo običajnega povečanja prometa. Organizatorji so povabili na nocojšnje predavanje poslance, deželne svetovalce, zastopnike javnega, gospodarskega, sindikalnega življenja Tržiča, pokrajine in dežele. Hočejo doseči od vseh pomoč Z3 razvoj tržiške luke. Delegacija Čedada na obisku v Tolminu Delegacija občinske uprave v Čedadu pod vodstvom župana Pellizza odpotuje danes na povabilo tolminske uprave na uradni obisk v Tolmin. Obisk je naravna posledica pri- Jarc, s katerim išče doberdobska občina uslužbenca, kd bo najet za skupno službo pometača, šoferja, cestarja in grobarja. Uporabili ga bodo za pobiranje smeti, za razna cestna dela, za prekop grobov in pri raznih manjših delih za vzdrževanje občinskih stavb. Prosilci ne smejo biti mlajši od 18 let m ne starejši od 30 let. Morajo imeti vozniško dovoljenje kategorije «C», poznati morajo najosnovnejše pri mizarskem, električnem, zidarskem in inštalaterskem delu: prosilci bodo morali opraviti praktični izpit. Prošnje za sprejem v službo, na kolkovanem papirju, je treba izročiti županstvu v Doberdobu najkasneje do 9. avgusta 1969. Prošnje, ki bodo dospele po tem datumu, ne bodo upoštevali, prav tako ne prošenj, ki so bile vložene v času pred izidom tega obvestila. Prosilci morajo prošnji dodati še zdravniško spričevalo, izdano od občinskega zdravnika, iz katerega je razvidno, da je prosilec zdrave konstitucije, da je brez defektov, ki bi ga ovirali pri delu, in šolsko spričevalo o opravljeni osnovni šoli. Kosmata začetna letna plača je 812.100 lir, temu je treba dodati še dodatno mesečno nakazilo 39 000 lir in posebno dodatno odškodnino 244.800 lir. Skupno znaša torej letna plača 1.095.900 lir. Dodati je še treba trinajsto plačo tn eventualne družinske dodatke Po šestih letih se začetna letna plača poviša na 895.000 lir, po dvanajstih letih pa na 1.034.600 lir. Deležen bo tudi neomejenega števila dveletnih poviškov v višdni 2,5 odstotka na začetni plači. Rojstva in smrti 7. in 8. julija se je v Gorici rodilo deset otrok, umrlo je sedem oseb. Rodili so se: Davide D’Amato, Denise Visintin, Pierluigi Scuotto, Alessandro Del Stahite, Eriča Co-dermaz, Barbara Soličtoro, MITJA JUREN, Alberto PartelM, PETER FERPOGLIA, Ezdo Spongia. Umrli so: 87-letna gospodinja Terezija Paulettč vd. Gorkič, 59-letni spoddnja Annunziata Duchi vd. Se-poloro, 86-letna gospodinja Cateri-na Borghes vd. Marizza, 65-letna upokojenka Margherita Verani. CORSO. 17—22: ((Istanbul express», G. Barry in S. Berger ameriški barvni fiilm. VERDI. 17.15—22: «Licenza di e- splodere«, L. Ventura in M. D’Arc, kinemaskopski film v barvah. MODERNISSIMO. 17.30—22: «Bi- sexual«, M. Yasuda in K. Ogata, japonski kinemaskopski film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan vstop. VITTORIA. 17.15: «Cerimonia se- greta«, E. Taylor in R. Mitchum; ameriški barvni film, mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE. Zaprto. Tržič AZZUKKO. Zaprto zaradi počitnic. EXCELSIOR. 17.30—22: (lAttentato al pudore«, Y. Brel in E. Riva, francoski barvni film. PRINCIPE. 18—22: «Doktor Fau- stus», R. Burton in L. Taylor, angleški barvni film. J\uva (•urica Soča (Nova Gorica): «Vera Cruz«, ameriški barvni film — ob 18 30 in 20.30. Deskle: «Vroča noč«, ameriški barvni film — ob 18.30 in 20.30. Svoboda (Šempeter): «Pas nedolžnosti«, italijanski barvni film — 20. uri. Šempas: Prosto. Kanal: «Jaz ljubimec«, švedsko- danskd film — ob 17. in 20.30. Renče: Prosto. Prvačina: Prosto. podoficir finančnih straž Ottorino 72480. DEŽURNE LEKARNE GORICA Danes ves dan tn ponoči bo odprta lekarna A. Corso, Marziirt, Korzo Italija 89, tel. 24-43. TR2IC Danes ves dan in ponoči j« v Tržiču odprta lekarna «Alla salu-te» dr. Fabbris, Ul. Cosulich, tel. KOLESARSTVO < TOUR DE FRANCE* Na cilju enajste etape Merckx premagal Gimondija Nezadržni Belgijec je zopet povečal svoj naskok na skupni lestvici DKJNE, 9. — Alpski ctel letošnjega «Toura» se je zaključil z dvobojem med Merckxom in Gimon-ddijeim, v katerem je uspel na cilju pospraviti celotni izkupiček Belgijec. Akcija, ki je privedla do odločilnega pobega Gimondija in Merck-xa, se je začela že pri 10. km. Potem ko je 96 preostalih kolesarjev prevozilo prve kilometre brez pomembnejših podvigov Ete pri 10. km ušla Španca Santamari-na in Mlascairo. Do 33. km sta si priborila skoraj 7 minut prednosti, divajset km kasneje pa na 2.111 m visokem Vansu celo devet* minut in pol. Spanca nista nikakor odnehala in po spustu je njuna prednost znašala pri 82. km že 13’20”. Toda pod D’Allosom je iz glavnine ušel Pingeon, takoj se je pognal za njim Merokx, nato pa še Hoban, Gimondd, Gandarias in Poulddor. Prednost obeh ubežnikov je začela kmalu padati, Merckx se je iz skupine zasledovalcev sam podal na lov za ubežnikoma in njegov zaostanek je na vrhu sedla (2.243 m) znašal le še 2’20”, Gi-moodijev pa 3’10”. V spustu je Merckx ujel oba ubežnika, kmalu nato pa je trojico dohitel še Gi-mandi, poleg njega pa tudi Fin-gean. Pri 150. km je imela ta peterica že 3’30” naskoka. Po vzponu na Corbdn sta Merckx in Gi-mondi ušla tudi svojim sovozačem: Belgijec je vključil zelo visoko prestavo in le Gimondi je vzdržal peklenski tempo njegove vožnje. Med obema se je vnela ostra bitka, v kateri pa Italijan na cilju ni bi! enakovreden Merokxu. Gimondi pač kot hitrostna vozač ne blest: preveč in na cilju ga je Belgijec gladko potdsnii na drugo mesto. Z osvojitvijo drugega mesta sd je Gimondi danes priboril tudi tretje mesto na skupni lestvici, toda to je razmeroma grenka tolažba, saj ga loči od rumene majice kar 7’29” Merckx, ki je s svojo današnjo (že četrto!) etapno zmago na tem «Touru» še bolj povečal svoj naskok pred vsemi svojimi zasledovalci, ima tako v preostalem delu te dirke širok manevrski prostor in v kolikor bi v preostalih etapah ne prišlo do nepredvidenega dogodka je le malo verjetno, da bi v Pariz ne prispel oblečen v rumeno majico. uiiiiiiiMiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiimiMiiiuiinuimiiimuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiinmiiiimtiiiii NA DRŽAVNEM PRVENSTVU V FORLIJU Boifava državni prvak v zasledovalni vožnji FORLI, 9. — Zaradi hudega naliva so morali danes državno prvenstvo v dirkališčmh vožnjah prenesti za poldrugo uro. V zasledovalni vožnji profesionalcev je zmagal Davide Boif ava od Moltenija. Boifava je tako na sledil Faggina, ki je branil ta naslov nič manj kot 12 let zaporedoma. To je vsekakor rekord, ki ga bo težko izenačiti ali celo preseči. ETAPNA LESTVICA: 1. Eddy Merckx (Bel.) ki je prevozil 198 km dolgo pot v 5.58’55" s poprečno hitrostjo 33,102 km na uro 2. Feldce Gimondi (It.) 3. Gabrieli Mascaro (šp.) 22 zaostanke 4. Roger Pingeon (Pr.) 5. Luis Santaimairina (Šp.) 23'' 6. Joaquin Agostdnho (Pori.) 2’50' 7. Joaquin Galera (šp.) 2’52” 8. Luciem Van Impe (Bel.) 9. Andres Gandarias (šp.) 10. Rajmond Poulidor (Fr.) 11. Eduardo Castello (Šp.) 12. Francisco Galdos (šp.) 13. Lopez-Rodriguez (šp.) 3’48” 14. Letort (Fr.) 15. Mtomene (Šp.) 4’19” 16. Schutz (Luks.) 17. Vianelli (It.) 18. Wagtmans (Hol.) itd. SKUPNA LESTVICA 1. Eddy Merckx (Bei.) 53.34’20" 2. Roger Pingeon (Fr.) 5’43 ’ 3. Felice Gimondi (It.) 7'29 4. Rajmond Poulidor (Fr.) 9’41” 5. Rdnus Wagtmans (Hol.) H’35'' 6. Andres Gandarias (Šp.) 12*16” 7. Franco Vianelli (It.) 14’04” 8. Joaquin Galera (Šp.) 18’35" 9. H. Van Springel (Bel.) 21’34” 10. Desdire Letort (Fr.) 23’02” 11. Eddy Schutz (Luks.) 23’41” 12. Vladdmiro Pandzza (It.) 25 W 13. Pramcasoo Galdos (šp.) 26’41” 14. Lucdien Van Impe (Bel.) 28’17'‘ 15. WMrid David (Bel.) 29’14’* itd. ATLETIKA KRAKOV, 9. — Na nekem atletskem tekmovanju v Krakovu je postavila Poljakinja Berezowska nov državni rekord v skoku v višino z zelo dobro značko 178 cm. S ŠPORTNIM DNEVOM V PROSVETNEM DOMU Zaključek sezone openskega Poleta V soboto, 12. in v nede- U?' bo na *9ri- iču Prosvetnega doma na Opčinah »športni dan ŠD Polet*. Na sporedu bo košarka, odbojka in kotalkanje, ob zaključku športne prireditve pa bo ples. f Jugoslovansko nogometno prvenstvo se bo začelo že 24. avgusta Prvenstvo se bo zaključilo 28. junija 1970 Sezona raznih odbojkarskih prvenstev se je končala in začelo se je obdobje raznih turnirjev. Prvega so pred časom organizirali v Zgoniku (na sliki: Kras-Kanal), v kratkem pa bodo na vrsti še na Opčinah, v Bazovici, Nabrežini in drugod BEOGRAD, 9. — V Jugoslaviji so že sestavili tekmovalni koledar za 1. zvezno nogometno ligo. Prvenstvo se bo začelo 24. avgusta in bo trajalo do 28. junija 1970. Jesenski del prvenstva bodo zaključili 21. decembra, nakar bodo odšli igralci na počitek. Spomladanski del pa se bo začel 8. marca. V 1. jugoslovanski ligi nastopata tudi dve slovenski enajsterici in sicer Maribor ter ljubljanska O-limpija. Derbi med obema ekipama bo na sporedu 9. novembra. V 1. kolu se bo Olimpija v Beogradu pomerila s Partizanom, Maribor pa (prav tako na tujem) z Zeljezndčarjem. Tehnično vodstvo Olimpije je izjavilo, da bo za ljubljanskega la-gaša zelo težak zlasti začetek prvenstva. V prvih treh tekmah bo imela namreč Olimpija na tujem dva izredno težka nasprotnika, Dinamo in že omenjenega Partizana, poleg tega pa bo doma gostila Radničkega iz Niša, katerega ni na svojem igrišču doslej še nikoli premagala. Nekoliko lažji bo povrat- BASEBALL PRVENSTVO B LICE KIJI TRŽAŠKE ALPINE V NEDELJO ODPOVEDALI Po tem porazu so se Tržačani nevarno približali repu lestvice če je zmaga nad vlila novega poguma navijačem, je že nedeljski poraz proti Mo-bilcasu znova in dokončno potrdil, da je za Alpino lahko še e-dini cilj boj za obstanek v B 11-Tržačaoi so s slabo igro, predvsem pa s številnimi napakami obrambi, skoraj brez borbe klonili domačinom, za katere je bilo srečanje prav tako važno. Po zmagi v Grossetu se je namreč moštvo iz Firenc odlepilo od zadnjega meata, nedeljska zmaga pa mu celo nudi možnost, da se vmeša v borbo za eno prvih treh mest. To pa seveda, če bo nadaljevalo s tako pozitivno igro. V nedeljski tekmi je bil usoden nastop podajačev. Med domačini je Tumiatti osebno Izločil osem napadalcev, Stefančič pa je naletel na izredno slab dan ln je izločil le dva nasprotnika, pri tern pa je sedmim podaril prestop do iiiiiiiMiiiimuiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiniimiiiiiiiiiniM KOLESARSKA DIRKA PO JUGOSLAVIJI še dve sliki z zadnjega občnega zbora stvo (zgoraj) in pogled na ŠD Breg: delovno predsed-dvorano (spodaj) Danes v Ljubljani cilj zadnje etape V Novi Gorici j« zmajal Šved Soderiund Bollatejemlprve četrtine, enega zadel in nudil v splošnem mnogo možnosti za tolčenje. Ko ga je nadomestil Sosič, ki je bil le nekoliko uspešnejši, je bil rezultat že od!očen. Tudi v napadu je bil Tumiatti najbolj uspešen za domačine, ki so desetkrat presenetili tržaško obrambo (gostom se je to posrečilo le petkrat), medtem ko se je v openskih vrstah v napadu še enkrat poznala odsotnost Američanov in Saletuja. Mobilcasa 5,1,3; 0,5,1; 0,2,1 = 18 Alpina 1,0, 3; 0,0,0; 0,0, 3 => 7 Najvažnejša tekma kola, srečanje med vodečima ekipama Glen Grant in Unipol, je Imelo res dramatičen razplet: po 12 Izredno izenačenih inmingih so sodniki tekmo prekinili zaradi teme pri stanju 5:5. Domači CUS je bil sicer učinkovitejši v začetku tekme, nato pa so gostje v 7 in 8. devetini prešli v vodstvo. Farno v zadnjem inningu je OUS Genova znova izenačil, naslednji trije dodatni Inningi pa niso spremeni'i rezultata. Ta prisilni premor zasledovalcev je še enkrat deloval v prid Unipola, ki je z zmago v Lodiju še povečal svoj naskok. Za domačine je stanje nasprotno zelo kritično, saj jim Je v tej dolgi seriji porazov kos le Gros-seto, ki ni niti v nedeljo izko- Zmagovaleč dvanajste etape kolesarske dirke po Jugoslaviji je Šved Soderiund, ki je 210 km dolgo pot od Pulja do Nove Gorice prevozil v 5.43’14” in je prišel na cilj v Novi Gorici 2 minuti in pol pred drugouvrščenim Holandcem Pustjemsom. šele 20 sekund za njim je prišla skupina, v kateri so bili vsi ostali kolesarji. Prvo mesto na skupni lestvici si je preprečljivo obdržal in utrdM Holandec Zoetemelk, ki ima nad pet minut prednosti pred Rusom Neljubinom. Jutri bosta na sporedu dve zadnji etapi: Nova Gorica - Vršič (109 km) in popoldne Kranjska gora -Ljubljana. Težko je pričakovati, da bi se jutri kaj spremenilo, da bi mogel kdo ogrožati zmago izvrstnim Holandcem. Izidi •Bollate - Grosseto •Mobilcasa - Alpina Unipol - *Lodi •CUS Genova - Glen Grant 6:2 18:7 12:3 5:5 Umpol Lestvica 9 7 2 778 Glen Granit 7 5 2 714 Pirelli 7 5 2 714 C us Genova 6 4 2 667 Bollate 8 5 3 625 Mobilcasa 8 4 4 500 Alpina 9 3 6 333 G. B. C. 7 2 5 286 Grosseto 9 2 7 222 Lodi 9 2 7 222 ristil lepe priložnosti in je podlegel Bollateju, čeprav je slednji nastopil z močno okrnjeno postavo. uk ni del prvenstva, ker bo Olimpija odigrala doma eno tekmo več kot na tujem, poleg tega pa bo imela (po pričakovanju) v zadnjih dveh kolih oba najlažja nasprotnika, namreč oba novinca v 1. zvezni ligi. Tudi Mariborčani so nezadovoljni z jesenskim delom prvenstva, saj bodo tudi oni morali odigrati eno tekmo več na tujem, kot pa na domačem igrišču. Poleg tega bodo imeli v začetnem delu prvenstva same nevarne nasprotnike, proti katerim bi bila vsaka osvojena točka že velik uspeh. TENIS Na zasedanju FIT v Pragi Davisov pokal samo za amaterje PRAGA, 9. — Na zasedanju mednarodne teniške zveze, ki je v teh dneh v teku v Pragi, so zavrnili predlog, po katerem naj bi odslej bilo tudi tekmovanje za Davisov pokal «open» in naj bi torej na njem lahko nastopali tudi profesionalci. Predlog so podrpli delegati SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO — TRST z namenom da vzbudi med mladino zanimanje in ljubezen do gorskega sveta in narave sploh, razpisuje NATEČAJ za najbogatejšo zbirko razglednic gora in gorskega cvetja, s točno označbo pogorja in slovenskim imenom cvetja. Veljavnost natečaja do 10. oktobra t. I. Tri najboljše zbirke bodo nagrajene. Anglije, Češkoslovaške, švedske K Kanade, toda pri glasovanju ® prejel potrebne dvotretjinske večine. Za predlog je namreč glasov*-lo le 161 delegatov, proti pa 88. KOŠARKA MESSINA, 9. — Na mednarod nem ženskem košarkarskem turnir-ju v Messimi je Francija neprič*-kovano premagala Romunijo * 55:45 (23:21). Štorklja v športni družini LJUBLJANA, 9. —- Znana blv8* najboljša jugoslovanska smučark* Majda Ankele je v preteklih And) rodila sina. Ankeletova je poroč*-na z enim najboljših košarkarja* ljubljanske Olimpije, Samalukoui. BUDIMPEŠTA, 9. — Med mednarodnim boksarskim srečanjem-v katerem sta se pomerili ekipi Paksa in Vojvodine je prišlo do nenavadnega dogodka. Medtem §0 sta se Madžar Szekeres in Jugoslovan Antelj dajala s pestmi s* je nenadoma zrušil ring. OBVESTILA ODBOJKARSKI ODSEK SZ BOB sporoča, da se bodo začeli redni treningi prve, druge in tretje ženske odbojkarske ekipe v petek, H* t. m ob 19. uri na stadionu maj». Izlet ŠD Breg na Koroško ŠD Breg priredi v nedeljo, 13-julija izlet na Koroško in sicer * Ziljsko dolino in k Osojskemu j** zeru. Prijave sprejemajo vaški po* verjeniki društva. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiM PLANINSTVO V ORGANIZACIJI SPDT Izlet v Bohinj in na Vogel lepo planinsko doživetje Dobro uspeli izleti -nam ostanejo vedno v zelo lepem ln trajnem spominu. Med take sodi -prav gotovo tudi izlet na Vogel, ki ga je SPDT društvo priredilo pred kratkim. Pravzaprav je bil ta izlet bolj turističnega značaja, saj nismo dosti hodili, med nami pa so bili tudi izletniki, ki niso 1-mell v načrtu kakšnih gorskih podvigov, želeli so le preživeti nekaj prijetnih uric ob krasnem, zelo -romantičnem Bohinjskem jezeru. Kljub ugodni napovedi nam vreme ob odhodu Iz Trsta ni obetalo mnogo dobrega, po poti je celo malo rosilo, do hujšega pa vendar ni prišlo. Sicer pa nas tudi dež ne bi spravil ob dobro vodjo, saj je bilo naše razpoloženje na v-lšku, kajti družba je bila res «ta prava«. Posebno Mario je bil v cdllčni formi, nikoli mu ni zmanjkalo besed, zbijal Je šalo za šalo, kot bi ga kdo sproti «navijal». Do solz smo se nasmejali. Pa harmonikarja in klarinetista smo tudi Imeli in naše pesmi so ena za drugo donele iz avtobusa. Pozneje, že proti Ljubljani, se je nepričakovano začelo jasniti, od časa do časa je izza oblakov pokukalo sonce, ki nas je potem spremljalo vse do Bohinja. Ker smo se po poti le enkrat za trenutek ustavili, smo prispeli k žičnici na Vogel točno ob predvideni url, t. j. ob enajstih. Pol ure pozneje je naša skupina — 16 planink ln planincev — že bila na vznožju Sije, po zaslugi žičnic seveda! Tu pa nas je čakalo majhno presenečenje: namesto dveh ur in pol, kot smo mislili, je do vrha le dobro uro hoje. Pot na Vogel je izredno lepa in ni prav nič naporna. Ves čas imaš krasen razgled na Julijce, ob vsakem koraku te prijazno pozdravlja bujno gorsko cvetje, še kratek vzpon in že smo na vrh-u. Naš trud je res bogato poplačan. kajti razgled je na vse strani veličasten: od črne prsti, Matajurja ln Krna pa vse do Triglava in Rjavine. Pravijo, da se v lepem vremenu vidi celo morje, toda mi nismo imeli take sreče. Geli dve uri smo prijetno uživali v tem krasnem gorskem raju in kar težko je bilo slovo. Pot nazaj smo prehodili dokaj hitro, še kratek postanek v neki brunarici na planini in že smo z žičnico brzeli v dolino, kjer je čakal avtobus, ki nas je kmalu nato odpeljal proti domu. Bratož Mara V AVGUSTU LETOS Ture in izleti SPD Trst Slovensko planinsko društvo Trik je pripravilo za letošnje poletje res pester planinski program. Tu skupine bodo pod vodstvom izkušenih planincev krenile na večdnevne ture preko Kamniških Alp. Julijcev in Dolomitov. Izleti so zamišljeni tako, da s« jih lahko udeležijo trenirani planinec ali pa mladinec, ki doživlja svoje prvo srečanje z gorami. Ture bodo avgusta meseca in sicer: Od 6. do 17. avgusta — Kamni' ške Alpe — vzponi na Kočno, Grintovec. Skuto, Turško goro, Brano in Ojstrico. Od 3. do 8. avgusta — Julijske Alpe — tura preko sedmerih triglavskih jezer, Dolič, vrh Triglava s povratkom v Trento. Upoštevajoč leta in pripravljenost udeležencev je možna daljša i11 zahtevnejša varianta. Od .3. do 24. avgusta — Dolomiti — vzponi na Arjtelao, ogled področja Tre cime (morebitni vzponi); krožna tura Tofane di Roze* z vzponom; področje skupine Sel-la, vzpon na Piz Boe; tura preko skupine Catinaccia, ogled Torri dI Vajdet, povratek po prelazu San Pellegrino. To je le izvleček že točno zarisanih programov, za katere bodo zainteresirani dobili podrobnejša pojasnila pri NORCI ZAVADLAL. Ul. Geppa 9/Ul. Točnejša pojasnila bomo objavljali tudi v našem dnevniku. Zaključek vpisovanj — 31. juliju■ .T::::::?;::::::;::::: ........................................ GEORGE SAND Indiana Peljala ga je čez dvorišče, pomirila pse, neslišno odpirala vrata, ga prijela za roko in potihoma vodila po temnih hodnikih; naposled ga je potegnila v elegantno preprosto okroglo sobo, kjer so oranževci v cvetju razlivali svoje mile vonjave; v velikih svečnikih so gorele prosojne sveče. Noun je potresla tla z listi bengalske rože, divan je bil posut z vijolicami, prijetna toplota je prodirala v kožo in kristalne čaše so se iskrile na mizi med sadjem, ki je spogledljivo razkrivalo svoje rdeče boke, položene v zeleni mah košaric. Nepričakovani prehod iz teme v živo svetlobo je Ray-mona oslepil, da je nekaj hipov obstal ves omotičen. Vendar mu ni bilo treba dolgo ugibati, da je spoznal, kje je. Izbrana okusnost in neomadeževana preprostost je vladala pohištvu, knjige o ljubezni in popotovanjih so bile raztresene po policah iz mahagonovca, na statvah prikupno in mlado vezenje, potrpežljivo in otožno ročno delo; strune na harfi, kot da še drhtijo v pesmi pričakovanja in žalosti; bakrorezi s podobami pastirske ljubezni Paula in Virginije, z vrhovi otoka Baurbona in modrimi obrežji Saint-Paula; zlasti postelja, skrita za zastori iz mezlana ,bela in čednostna, naravnost deviška posteljica, pri zglavju kot z blagoslovljeno vejico okrašeno s palmovo, nemara odtrgano z domačega drevesa pri odhodu; vse je razodevalo gospo Delmarejevo, in Raymona je spreletel čuden srh, ko je pomislil, da utegne biti v plašč zavita ženska, ki ga je privedla sem, Indiana sama. Ta čudna predstava se je na videz potrdila, ko je v ogledalu nasproti zagledal belo in razkošno napravljeno po stavo, prikazen ženske, kd je prišla na ples in odložila kožuh, da bi se pokazala žareča in na pol razgaljena v iskreči se razsvetljavi. Toda pomota je trajala samo hip: Indiana bi se bolj skrivala... njena skromna nedra bi se izdala šele pod trojno tančico nedrčka; morda bi si okrasila lase z naravnimi kamelijami, toda nikoli ji ne bi igrale tako razdražljivo neurejene na glavi; lahko bi utesnila noge v satinaste šolenčke, toda deviška oblačila ne bi izdala skrivnosti njene drobne nožiče. Noun je bila večja in krepkejša kot njena gospodarica, tičala je sicer v njenih oblačilih, vendar ni bila dobro oblečena. Bila je prikupna, toda prikupna brez plemenitosti; bila je lepa kot ženska, ne kot vila; dramila je slo, toda naslade ni obljubljala. Raymon jo je premeril v ogledalu, ne da bi se obrnil, in iskal z očmi, kaj bi mu še moglo podariti kak odsev Indiane; gledal je glasbila, podobe, ozko in deviško posteljico. Omotil se je z nedoločljivim vonjem, ki ga je zapustila njena navzočnost v svetišču; vzdrgetal je od poželenja, ko je pomislil na tisti dan, ko mu bo Indiana sama odprla v naslade; Noun pa je stala pred njim s prekrižanima rokama, ga gledala zamaknjena in si utvarjala, da ga je prevzelo navdušenje, ko je videl, koliko skrbnosti je posvetila, da bi mu ugajala. Naposled je pretrgal molk: «Hvala vam,« je rekel, «za vse, kar ste pripravili zame; zlasti sem vam hvaležen, da ste me privedli sem, toda tega ljubeznivega presenečenja sem se dovolj naužil. Odidiva iz te sobe, ta prostor ni za naju, spoštovati morava gospo Delmarejevo tudi kadar ni navzoča.« «Kruto je,» Je rekla Noun, ki ga ni razumela, a Je opazila, da je hladen in zlovoljen. «Kruto je, ko vidim, da me zavračate, ko sem upala, da vam bom všeč.« «Ne, draga Noun, nikoli vas ne bom zavrgel; prišel sem, da se resno pomenim z vami in vam dokažem naklonjenost, ki vam jo dolgujem. Hvaležen sem vam za željo, da bi mi ugajali; vendar sem vas imel rajši, ko ste se krasili s svojo mladostjo in svojo naravno prikupnostjo, ne pa s temi sposojenimi okraski.« Noun je na pol razumela in zajokala. ((Nesrečnica sem,» je rekla; ((sovražim se, ker vam ne ugajam več... Morala bi bila pričakovati, da me ne boste dolgo ljubili, ubogo neizobraženo dekle. Ničesar vam ne oponašam. Dobro sem se zavedala, da se ne boste poročili z menoj, toda če bi me vedno ljubili, bi brez obžalovanja vse žrtvovala, vse prenašala in ne bi tožila. Joj, zgubljena sem, onečaščena!... Morda me bodo zapodili odtod. Podarila bom življenje bitju, ki bo še bolj nesrečno kot jaz, in nikomur se ne bom smilila... Vsakdo bo mislil, da me ima pravico teptati z nogami.. . Naj bo, v vse to bi se z veseljem vdala, če bi me še ljubili...» Noun je dolgo tako govorila. Morda ni govorila prav teh besed, vendar je povedala iste stvari stokrat bolje kot bi vam jih mogel ponoviti. Kje bi našli skrivnost te zgovornosti, ki se na mah razodene v nevednem In deviškem duhu iz resnične ljubezni in globoke bolečine?... Takšne bese de imajo drugo vrednost kot v vsakem drugem prizoru iz življenja, vsakdanje besede postanejo tedaj vzvišene zaradi čustva, ki Jih narekuje, m poudarka, ki jih spremlja. Ko se predaja vsej omami svojih razburjenj, postane najpreprostejša ženska bolj patetična in bolj prepričljiva kot ona, ki jo je vzgoja naučila obrzdanosti in zadržanosti. Raymonu je godilo, da je sprožil tako velikodušno navezanost, in Iz hvaležnosti, sočutja, morda malce iz nečimrnosti se mu je za trenutek povrnila tudi ljubezen. Noun so dušile solze, potrgala si Je cvetlice s čela, dolgi lasje so ji razpuščeni padali na široke in slepeče rame. če ne bi suženjstvo in bolečina polepšale gospe Delmarejeve, bi jo bila ta trenutek Noun neskončno prekašala v lepoti- sijal je od bolečine in ljubezni. Raymon jo je premagan obje posadil poleg sebe na zofo, primaknil mizico, naloženo vrči, in ji natočil nekaj kapljic pomarančnega soka v pozi: čeno srebrno kupo. Ta izraz zanimanja j0 je bolj utešil k< pomirjevalni napitek. Noun si je otrla solze in se vrel Raymonu k nogam. ((Ljubi ms vendar še,» je rekla in strastno objela nji gova kolena, «reci mi, da me ljubiš, pa bom ozdravljeni odrešena. Objemi me kakor včasih, pa mi ne bo žal, da set se pogubila, da ti podarim nekaj užitka.« Objemala ga je s hladnimi rjavimi lakti, zagrinjala dolgimi lasmi; iz velikih črnih oči mu je pošiljala žgoč kopmenje in ogenj krvi, vso jutrovsko slo. ki premaga s)< hemi napor volje, vsako tankost misli. Raymon je vse pozabi tako svoje sklepe kot svojo ljubezen ter kraj, kjer je bi Vračal je Nouni njeno poblaznelo ljubkovanje. Omočil : je ustnice v Isti kupi, in močna vina, ki so jima bila P' roki, so do konca zbegala njuno razsodnost. V Raymonovo pijanost se je polagoma vtihotapljal m< glen in plavajoč spomin na Indiano. Stenski ogledali I sta izmenjavali v neskončnost Nounino podobo, sta se obljt dili s tisočerimi prikaznimi. V globočini tega dvojnega ods( vanja je iskal bistrejšo postavo, in dozdevalo se mu je, d je v poslednji nejasni in zamegleni senci, katero je odseval Noun, ujel tanki in prožni pas gospe Delmarejeve. Noun je bila sama omotena od razdražujočih pijač, ki terih učinkov ni poznala, in ni več dojemala čudaškega b( sedovanja svojega ljubega, če bi ne bila pijana kot on, t bila razumela, da misli Raymon na vrhuncu naslade' n drugo. Opazila bi, da poljublja pas in trakove, ki Jih j nosila Indiana, da duha vonjave, ki ga spominjajo nanje mečka s prsti blago, ki je razkrivalo njena nedra. Toda Nou je sprejemala njegov zanos kot da velja njej, medtem k je videi Raymon na njej samo Indianino obleko. (Nadaljevanje sledi) UREDNIŠTVO: TRST - tJL MONTECCH1 6, II., TELEFON 93-806 ln «4-638 - PoStnl predal 55» _ _____ PODRUŽNICA GORICA: Ulica 24 Maggio 1/1, Telefon 33-82 - UPRAVA: TRST - UL SV. FRANČIŠKA It. 20 - Telefon 37-338, 95-823 - NAROČNIN As mesečno 800 Ur - i^nret ^četrtletna""*« 250 Ur" polletna 4.400 lir. celoletna 8.100 Ur, SFRJ posamezna številka ? tednu tn nedeljo 50 para (50 starih dinarjev), mesečno 10 din <1.000 starih dinarjev), letno 100 din (10.000 starih dinarjev) - PoStnl tekoči račun: Založništvo tržaškega tisk* Trat 11-6374 Za SFRJ- ADIT DZS Ljubljana Stari trg 3/1, telefon 22-207, tekoč) račun pri Narodni banki v Ljubljani - 501-3-270/1 - OGLASI: Cena oglsaov: Za vsak mm v širini enega stolpca: trgovski 150, finanCno-upravnl 250, osmrtnloe 150 Ur - Mali oglasi «0 Ur beseds - Oglasi za tržaško ln goriiko pokrajino ne naročajo pri upravi. - Is vseh drugih pokrajin ItaUJe pri sSocletš PubUcltA ItaUanan - Odgovorni urednik: 8TANISLAV RENKO - Izdaja ln tiska Založništvo tržaškega tiska, Trat