Iz delovnih kolektivov naše občine
Slovenija ceste — Tehnika Ljubljana
Največ denarja za gradnjo to-varne stanovanj. V planu investi-cij SCT v osnovna sredstvva za leto 1986 so namenili 2.970.900.000 dinarjev, pri čemer je predviden uvoz opreme v višini 3.284.000 US dolarjev. V glavnem pa bodo največ sredstev namenili gradnji tovarne stanovanj, nabavi opreme in dograditvi informacij-skega sistema SCT, izboljšanju oprem^jenosti dela na področju težke obdelave v strojegradnji itd. Če bodo rezultati poslovanja med letom ugodni, bodo za investicijo v osnovna sredstva namenili še dodatna finančna sredstva.
Za učinkovitejšo ponudbo. Od-delek za Marketing v tozdu SCT inženiring je pripravil izdajo kata-loga nizkih gradenj v angleščini. Posebno je poudarjena gradnja avtomobilske ceste Ljubljana -Naklo in spisek letališč. Prav zdaj pa tečejo še zadnje priprave za novo splošno izdajo kataloga SCT, ki bo prvič izšel tudi v fran-coščini. Izdali bodo tudi poslovno poročilo - referenčni katalog s podatki in posnetki najpomemb-nejših projektov vseh dejavnosti SCT v zadnjem petletnem ob-dobju.
Rezultati poslovanja v letu 1986 v ponovno obravnavo. Kon-ferenca sindikata in akcijska kon-ferenca zveze komunistov SCT sta ob obravnavi poslovnih rezul-tatov za leto 1985 menila, da z re-zultati poslovanja ne moramo biti zadovoljni. Predlagali sta naj tozd inženiring in strojni inženiring, kot nosilec gradbene operative, pripravi analizo rezultatov po po-sameznih elementih. Obenem naj pripravi ukrepe za izboljšanje fi-nančnega stanja. Predlagali so tu-di, da ponovno pregledajo stabili-zacijske programe po dejavnostih in konkretnih zadolžitvah ter jih ustrezno dopolnijo.
Delovna skupnost Narodne banke Slovenije
Sindikat mora skrbeti tudi za infonniranje delavcev. V delov-ni program o informiranju so za-pisali, da bodo informiranju de-lavcev v tem letu posvetili več po-zornosti. V okviru svoje politične odgovornosti bodo sprotno oce-ryevali vsebino, pravočasnost in razumljivost informacij. Samou-pravnim in poslovnim organom pa so predlagali spremembe in iz-boljžave, tako da se bo stalno kre-pila odgovornost poslovodnih de-lavcev in strokovnih služb za pri-pravo sprotnih in celovitih infor-
macij za odločanje in tudi za sred-stva informiranja. Predlagali so tudi večje sodelovanje uredništva s sindikalnimi delavci. Stališča so jasna in nedvoumna: sindikat je politično odgovoren za informira-nje delavcev. Analitsko-razi-skovalne in kontrolno svetoval-ne naloge. Obširen delovni pro-gram Narodne banke Slovenije za lqto 1986 daje poleg redne dejav-nosti še poseben poudarek razvi-janju analitsko-raziskovalnih in-formacijskih in kontrolnih sveto-valnih nalog. Za učinkovito opravljanje teh nalog, pa je prvi pogoj izobraževanje. Sistem izo-braževanja bodo organizirali ta-ko, da bodo znanje njihovih izve-dencev stalno prenašali na mlaj-še, ki že imajo teoretično znanje, pridobiti pa si morajo še praktič-no znanje, specifično za potrebe banke. Izobraževanje bodo omo-gočili čim širšemu krogu zaposle-nih. Uredili bodo tudi novo obli-ko za napredovanje uspešnih de-lavcev. Organizirali bodo izobra-ževanje delavcev iz poslovnih bank in združenega dela, kar bo za oboje zelo koristno.
Pri zaposlovargu novih delav-cev bodo delovali aktivno in se-lektivno. Nadomestitev delavca bo možna le z utemeljitvijo, zapo-slovali pa bodo predvsem mlade strokovnjake.
Stanovanjsko podjetje Ljubljana
Zaključki ne smejo ostati sa-mo na papirju. Položaj Stano-vanjskega podjetja Ljubljana, kot organizacije posebnega družbe-nega pomena še vedno ni dore-čen. Iz naslova svobodne menja-ve dela pridobiva le 70% vsega prihodka, za razliko pa si mora pomagati kakor ve in z»a. To pa ni sprejemljivo s statutarno kon-cepcijo organizacije posebnega pomena. Stanovanjske skupnosti so opozorili tudi na odprta pogod-bena razmerja s SSS in s tem v zvezi na izpad načrtovanega pri-hodka DO. Zaradi izpada pa spet zaostajajo osebni dohodki delav-cev SPL v primeijavi z branžnim sporazumom, oziroma delavcev v matični občini Ljubljana Center in delavcev v skupnih služb sta-novanjskih skupnosti v Ljubljani. Ta zadnja ugotovitev ima izredno negativne posledice pri iskanju ustreznih deficitarnih kadrov. Skupno z odgovornimi dejavniki stanovanjskega gospodarstva v Ljubljani so že sprejeli vrsto zak-ljučkov, ki pa ne smejo ostati sa-mo na papiiju.
PTT Ljubljana
Temelji za pripravo plana. Po
dolg' l in temeljitih pripravah so delavci PTT z referendumom sprejeli skupne temelje za pripra-vo plana razvoja za obdobje 1986-1990 leta. V razpravi je bilo veliko utemeljenih pripomb. Pro-bleme, ki so bili v določenem tre-nutku videti kot nerešljivi so de-mokratično in soglasno rešili.
Postopno zoževanje razlik v osebnih dohodkih. PTT dejav-nost je enoten iir medsebojno po-vezan tehnično tehnološki sistem saj povsod opravljajo pretežno enaka dela in naloge in to pod približno enakimi pogoji. Vendar so bile do sedaj velike razlike v višini osebnih dohodkov med po-sameznimi DO FIT prometa. Za-to so se dogovorili za postopno zoževanje razlik. Osebne dohod-ke bodo vrednotili res po delu in rezultatih dela posameznikov.
Štefanija Žagmeister imenova-na za direktorico PTT. Delavski svet podjetja PTT je ponovno . imenoval za direktorico PTT Ljubljana diplomirano ekono-mistko Štefanijo Žagmeister. Nje-no imenovanje so delegati delav-skega sveta pozdravili z burnim aplavzom, kar priča o ugledu in uspešnem dosedanjem delu.
Otresti se pretiranega forma-lizma. Razširjeni političhi kolek-tiv PTTje nedavno razpravljal o kritični analizi delovanja politič-nega sistema socialističnega sa-moupravljanja. Največ pozorno-sti so posvetili učinkovitejšemu in smotrnejšemu gospodarjenju, planiranju, investicijski politiki in odgovornosti poslovodnih or-ganov. Predlagajo, da je treba toz-de razbremeniti poslovnih funk-cij in te prenesti na raven delovne
organizacije. Vpraševali so tudi, kaj je v pristojnosti delavskega sveta in zborov delavcev in o čem naj se odloča z referendumom. Povsod se bodo morali izogibati pretiranemu formalizmu.
ŽG Ljubljana
Z željo, da bi ga nikdar ne bilo treba uporabiti. Nedavno so slo-vesno predali v promet reševalni vlak »Karavanke«, ki je namenjen predvsem reševanju ob nesrečah v predorih in na drugih težko do-stopnih delih železniške proge. Vlak so izdelali v tozdu za vzdrže-vanje prog v Dobovi in ima vse moderne pripomočke. V vlaku so ležišča za težje poškodovane in sedeži z varnostnimi pasovi za lažje poškodovane. Štiri serijsko vezane baterije zadoščajo za 8 ur reševanja. V prostoru pod klopmi so spravljem še reševalni dihalni. aparati s kisikom in drugimi pri-pomočki. Osvetlitev je vgrajena z obeh strani, na dveh vagonih pa sta gasilna avtomobila. To je prvi vlak te vrste na jugoslovanskih železnicah.
Učenci osnovnih šol o železni-ci. Tudi letos je v okviru priredi-tev ob prazniku železničarjev po-tekal literarni in likovni natečaj, ki ga razpisuje Železniško gospo-darstvo Ljubljana. Natečaj je tudi tokrat uspel bolje kot so pričako-vali. Letos je svoja dela poslalo kar 20.770 učencev osnovnih šol iz vse Slovenije. Literarnih pri-spevkovje bilo 9.070, likovnih pa 11.700. Zirija torej ne bo imela lahkega dela. Najboljši bodo se-veda prejeli lepe nagrade.
Univerzitetni klinični center
Strokovni stiki s tujino. Prve dni aprila sta Pediatrični oddelek kirurških strok obiskala dva stro-kovnjaka iz tujine: dr. Michele, zdravnica, fiziologinja, ki v Parizu vodi center za preiskave pljučnih funkcij pri otrocih, ter dunajski docent dr. Georg Simbruner z asi-stentoma dr. Manfredom Wenin-gerjem in dr. Reinholdom Ker-blom. Doc. dr. Simbruner je s po-močjo asistentov in z opremo, ki so jo pripeljali s seboj, pri dveh novorojenčkih opravil meritve možganske presnove in demon-striral, kako lahko ocenimo raz-. tezljivost (komplajns) pljuč. Obi-gki so obojestransko koristni zla sti na strokovnem področju.
Aparat naj bi kupili z združe-nimi sredstvi. V Beogradu so na-bavili nov aparat za razbijaivie ledvičnih kamnov brez operacije. Gre za aparat, ki velja pet in pol milijona nemških mark. Ledvični kamni so nadloga, ki se najčešče pojavlja v starosti od 20 do 40 let. Po posegu z aparaturo za razbija-nje ledvičnih kamnov brez opera-cije so ti ljudje že po osmih dne-vih sposobni za delo. Klasična operacija ledvičnih kamnov pa teqa najmanj šest tednov odsot-nošti z delovnega mesta. Ob tem ko vemo, da terja klasični poseg preko 20 milijonov dinarjev, in da je ležalna doba bolnikov skoraj šest tednov, ne kaže posebej po-udarjati, koliko denaija bi prihra-nili s sodobnim postopkom od-stranjevanja ledvičnih kamnov. Dnevno bi lahko opravili s tem aparatom pet posegov, letno pa 1100. Aparat bi nujno potrebovali, tudi pri nas zato bo potrebno združeno zbirati sredstva iz vse Slovenije, saj bi tudi aparat za-doščal za potrebe bolnikov z led-vičnimi kamni iz vse Slovenije.
Lojze Cepuš