JAKOB MEDVED 
O STANDARDIZACIJI GEOGRAFSKIH IMEN* 
1. Ker se geografi pri svojem delu pogosto srečujemo s pisavo in izgovorjavo 
geografskih imen, je umestno, da o tem spregovorimo nekaj besed tudi na 
tem zborovanju. Problematika standardizacije geografskih imen je izredno 
obširna in zapletena zadeva ter jo skušajo reševati v <bkviru OZN. Doslej 
so vprašanje standardizacije geografskih imen obravnavali na treh konfe-
rencah, in sicer na I. konferenci OZN o standardizaciji geografskih imen 
v Ženevi leta 1967, na II. v Londonu leta 1972 in na III. v Atenah leta 
1977. Naslednja, IV. konferenca bo leta 1982 v Iranu. Jugoslovanski pred-
stavniki so aktivno sodelovali na III. konferenci OZN o standardizaciji 
geografskih imen, medtem ko na prvih dveh konferencah naša dežela ni so-
delovala. 
V času med konferencami OZN o standardizaciji geografskih imen se delo od 
vija na regionalnih konferencah po posameznih lingvistično-geografskih re 
gijah, ki jih je na svetu skupno 14. Naša država spada v 7. lingvistično-
geografsko regijo,ki obsega vzhodno, srednjo in jugovzhodno Evropo. Ta 
skupina je že imela več sestankov, zadnji pa je bil leta 1977 v Budim-
pešti. žal Jugoslavija tudi na teh regionalnih sestankih ni redno sode-
lovala. Naslednji sestanek skupine bo letos v Varšavi. 
2. Osnovna problematika v zvezi z standardizacijo geografskih imen 
V zelo grobih obrisih lahko problematiko standardizacije geografskih imen 
razdelimo v dve skupini: 
- imeniki geografskih imen za nacionalno uporabo; 
- imeniki geografskih imen za mednarodno uporabo. 
2.1. V našem primeru imenik geografskih imen za nacionalno uporabo za imena 
na območju naše države obsega uradno določena imena naselij. Pri tem 
moramo pustiti ob strani vsa odprta vprašanja glede pisave krajevnih 
imen, ki smo jih skušali reševati pred leti na skupnih sestankih pred-
stavnikov GDS, slavističnega društva, oddelka za geografijo, oddelka 
za slovenski knjižni jezik, predstavnikov SAZU in še nekaterih drugih 
ustanov. Taka posvetovanja bi lahko dala koristne predloge glede pisa-
ve krajevnih imen, toda spremembe morajo biti, preden pridejo v urad-
ni imenik krajevnih imen in postanejo splošno obvezne, uradno potrjene. 
V Sloveniji uradno velja za pisavo krajevnih imen "Imenik naselij", za 
celotno državo pa "Imenik mesta", ki ga je izdal zvezni zavod za stati-
stiko v Beogradu leta 1971. Oba imenika sta osnova za mednarodno pisavo 
naših krajevnih imen. Ti imeniki pa niso pomanjkljivi samo glede pisave 
posameznih krajevnih imen, temveč tudi glede nedoslednega uveljavljanja 
dvo ali večjezičnosti v narodnostno mešanih ozemljih. Zato popravki teh 
imenikov niso pomembni samo zaradi doslednega uveljavljanja ustavnih 
določil v naši državi, temveč tudi zato, da pokažemo svetu, kako dosled 
no v naši državi rešujemo nacionalno vprašanje. 
Znatno bolj problematično je vprašanje drugih geografskih imen, npr. 
imen vrhov, gora ter manjših ali večjih pokrajinskih enot, kajti za 
ta imena nimamo izdelanega imenika niti za domače potrebe, še manj pa, 
da bi ga lahko predložili OZN. 
* Referat na XI.zborovanju slovenskih geografov v Mariboru 
2.2. Posebno vprašanje predstavlja imenik tujih geografskih imen za nacional-
no uporabo. Pri tem moramo po duhu sklepov konferenc OZN unoštevati, da 
imena naselij pišemo v skladu z uradno predloženimi in sprejetimi imeni-
ki geografskih imen, kakor so jih predložile posamezne dežele. Pri tem 
pa se pojavlja vprašanje e k s o n i m o v . P o duhu in črki sklepov 
konferenc o geografskih imenih pri OZN bi morali pisati npr. Wien, Roma, 
Venezia itd. Naši tradiciji in jezikovni kulturi pa je to tuje. Zelo 
težko bi rekli, da je šel Martin Krpan v Wien, ali pa spreminjali prego-
vor "če greš na Dunaj, moraš pustiti trebuh zunaj". Take težave pri re-
alizaciji sklepov kongresov OZN o geografskih imenih naselij pa se ne 
pojavljajo samo pri nas, temveč bolj ali manj v slehernem jezikovnem 
krogu. S tem, da bomo na našli kartah, namenjenih za nacionalne potrebe, 
napisali Dunaj, Rim, Benetke itd. ter v oklepaju Wien, Roma, Venezia 
nikakor ne mislimo, da so ta mesta naša ali da imamo kakršnekoli 
ozemeljske zahteve, temveč samo to, da je v naši jezikovni kulturi taka 
oblika imena ustaljena. Kar velja za naš jezik pa seveda ni splošno ve-
ljavno, saj se pod pojmom eksonimi lahko uveljavljajo tudi razne osva-
jalne težnje. <J.e npr. Nemci na kartah za nacionalno uporabo pišejo za 
ozemlja nekdanje Vzhodne Prusije, Šlezije, delov Slovenije, Hrvatske 
in Vojvodine nemška iihena, potem to ni več vprašanje jezika, temveč 
postane politično vprašanje. Ker je podobnih primerov v svetu zelo 
veliko, so na konferenci OZN o geografskih imenih sprejeli sklep, da naj 
vsaka država predloži podrobno utemeljen seznam eksonimov, to je tistih 
imen naselij na območju drugih držav, ki jih želi na kartah za nacional-
no uporabo pisati v domači obliki (npr. Dunaj, Rim, Benetke), uradno, 
poštno pečatno ime pa vstaviti v oklepaj. Šele ko bo konferenca OZN o 
standardizaciji geografskih imen to sprejela, ima posamezna država 
pravico sprejete eksonime tudi uporabljati. Ta sklep konference OZN o 
standardizaciji geografskih imen pomeni na eni strani veliko pridobitev, 
saj bo napravil konec imenskemu potujčevanju naselij, na drugi strani 
pa nalaga posamezni državi dolžnost, da pripravi predlog eksonimov. 
V našem primeru bodo morale predlooe eksonimov pripraviti posamezne re-
publike in na osnovi le-teh se lahko oblikuje skupni jugoslovanski pred-
log eksonimov. Ker je rok za pripravo eksonimov relativno kratek (pri-
pravljeni naj bi bili do konference v Varšavi, ki bo še v tem letu), 
bo potrebno s tem precej pohiteti. Po mojem mnenju bi v predlog naših 
eksonimov zajeli samo tista imena naselij na območju drugih držav, ki 
so res tradicionalna in živa v našem jeziku. Izogniti pa se moramo ti-
stim imenom,ki so se pojavljala v določenih obdobjih (npr. Inomost, 
Monakovo, Solnograd), z razvojem pa se umikajo iz splošne rabe. 
Predlagam, da bi v seznam slovenskih eksonimov vključili naslednja ime-
na: Dunaj, Budimpešta, Bukarešta, Gradec, Praga, Carigrad, Solun, 
Neapelj, Lizbona, Pariz, Milan, Turin, Rim, Benetke, Bruselj, Atene, 
Tirana, Kairo, Dublin, Jeruzalem, Oglej, Gradec itd. Imena na dvo ali 
večjezičnih, nacionalno mešanih ozemljih ne sedijo v kategorijo ekso-
nimov. Ta imena naj bi pisali v skladu z mednarodno pravno rešenim sta-
tusom posameznih manjših in uradno sprejetimi stališči o pisavo krajev-
nih imen. Določila konference OZN glede tega so v našem primeru dokaj 
vprašljiva, saj imajo naše manjšine v Grčiji, Bolgariji-, Rorrtuniji, 
Madžarski, Avstriji in Italiji precej različen položaj. S političnimi 
vprašanji o priznanju ali nepriznanju narodnih manjših v posameznih dr-
žavah se konferenca OZN o geografskih imenih seveda ne more ukvarjati, 
temveč mora sprejeti uradno predložene imenike o pisavi imen naselij 
v določeni državi. Tako je npr. SZ na atenski konferenci predložila 
sklep, da se \sa imena naselij v SZ pišejo v ruskem jeziku.) V našem 
primeru pa v zvezi s tem in predlogom o eksonimih izhajajo določena vpra-
šanja, do katerih bi morali zavzeti ustrezno stališče. Osnovno vpraša-
nje je v tem, da bi morali za naša etnično mešana ozemlja v zamejstvu 
čimbolj realno predvideti, v katerih območjih lahko zahtevamo in stvar-
no upamo na dvojezičnost. Na obrobju naših narodnostno mešanih ozemelj 
v zamejstvu pa leže naselja, ki so že germanizirana ali romanizirana, 
v našem jeziku pa še obstajajo živa imena (npr.Pontabelj , Tablja, Iv-
nik, Sobota, Šentvid na Glini itd.). Mislim, da bi morali temeljito 
pretehtati, katera imena z naših nekdanjih nacionalno mešanih ozemelj bi 
vključili med eksonime, kar bi morali seveda tudi smiselno utemeljiti. 
38 
Druga geografska imena na območju drugih držav za nacionalne potrebe 
lahko pišemo v podomačeni obliki ali jih transkribiramo in s tem pri-
bližamo našemu jeziku in piš?vi. 
2.3. Imeniki geografskih imen za mednarodno uporabo. Pri pisanju geograf-
skih imen na kartah,ki so namenjene mednarodni uporabi, se vsa geo-
grafska imena na območju posameznih držav pišejo v skladu z imeniki, 
ki so jih posamezne države predložile OZN za pisavo njihovih geograf-
skih imen. Pri izvajanju teaa načela ni dosti težav pri pisanju geo-
grafskih imen za območja držav, ki uporabljajo latinico, več težav pa 
je za območja, ki uporabljajo druge pisave. Te dežele bodo (ali so že) 
OZN predložile imenike, kako se njihova imena pišejo v latinici ali pa 
kako jih je mogoče pisati fonetično. Na III. konferenci o standardiza-
ciji geografskih imen v Atenah so posebej razpravljali o načinu pisa-
nja amharskih, arabskih, somalijskih, grških, bolgarskih, mongolskih, 
korejskih, burmanskih in maldivijskih imen, o latinizaciji nelatinskih 
pisav v SZ, hebrejske pisave, o ciriličnih pisavah v Jugoslaviji (pri 
tem je Jugoslavija uspela predvsem v tem, da je dosegla mednarodno 
priznanje makedonske cirilice), japonske, korejske, perzijske, tajske 
in kitajske pisave ter o pisavi in sistemih pisanja v jezikih paštu 
in dari v Afganistanu in raznih jezikih v Indiji. 
Kitajska, ki je prvič sodelovala na konferenci OZN o standardizaciji 
geografskih imen je predložila fonetično abecedo (pinjin), ki jo že 
uporabljajo na Kitajskem ori težnjah za prehod k latinici in so že iz-
delali "Seznam kitajskih geografskih imen v kitajskem sistemu fonet-
ske latinice". Ostro so nasprotovali težnjam, da bi uvedli samo angleš-
ki sistem latinizacije kitajskih imen. 
Na osnovi teh dokumentov, to je imenikov posameznih držav o pisavi nji-
hovih geografskih imen, je vprašanje pisave geografskih imen za med-
narodno uporabo samo načelno in delo rešeno. Kajti pri tem ostaja več 
odprtih vprašanj, npr.: 
- nerešeno je vprašanje standardizacije geografskih imen na morjih in 
oceanih izven teritorialnega pasu posameznih držav, 
- nerešeno je vprašanje pisave geografskih imen za objekte, ki leže na 
območjih dveh ali več držav. 
Zaradi tega bo IV. konferenca OZN leta 1982 v Iranu razen latinizacije 
kitajskih, arabskih, bolgarskih, srbohrvatskih, makedonskih in hebrej-
skih imen ter transliteracije pisave devaligiri razpravljala med drugim 
tudi o teh odprtih vprašanjih. Za geografske objekte, ki leže na teri-
toriju dveh ali več držav, so že sprejeli predlog, da se morajo glede 
'tega sporazumeti posamezne države (kar bo v veliki večini primerov de-
jansko nemogoče, npr.:kako naj se mi in Avstrijci sporazumemo za pisa-
nje imena Karavanke), če to ni mogoče, pa naj geografski objekt na ob-
močju posamezne države na kartah označimo v skladu z nacionalnimi ime-
niki posameznih držav. 
Za naslednjo regionalno konferenco v Varšavi in IV. konferenco OZN o 
standardizaciji aeografskih imen moramo torej pripraviti imenik Geo-
grafskih imen za SR Slovenijo in predlog za slovenske eksonime. Nosi-
lec in pobudnik tega dela bi moralo biti skunno z drugimi organizaci-
jami in ustanovami (npr. slavističnim društvom, društvom zgodovinarjev 
itd.) Geografsko društvo Slovenije. 
39