Uvodna beseda ravnatelja Šolsko leto 2020/2021 v besedi in sliki Noč knjige Branje za učenje in življenje Buca,Deki in klavir Gremo peš s kokoško Rozi Raziskava - bralna pismenost in Unescov tek mladih Šport in špas Teden pisanja z roko Zoom koncert z Niko Zorjan Znanje je zaklad Kolaž Herbarij 1. A - Kaj bi naredili, če bi prvošolci imeli SUPER moč? 1. B - Skupaj zmorem več, pa se všeč nam je! 2. A in 2. B 3. A in 3. B 4. A in 4. B 5. AinS.B Rokopisi Tisk Kolaž 6.-9. razred Valeta 2021 Varuhi Priznanje zlati klopotko Zlate odličnjakinje Uredniški odbor: Mateja Gabrovec, Damjana Hliš, Tamara Vamberger, Manja Vinko, Vesna Voglar Pulko H glasilu so prispevali UČENCI in UČITELJI OŠ Videm. Fotografije: Arhiv OŠ Videm Videm pri Ptuju 47 Urejanje in oblikovanje: Žan Žnidar 2284 Videm pri Ptuju Jezikovni pregled: Damjana Hliš, Vesna V. Pulko Tel.: 02-761-94-10 Odgovorna oseba: mag. Robert Murko, ravnatelj e-naslov: info@solavidem.si Glasilo je izšlo v elektronski obliki na http://zavod.5olavidem.5i Uvodna beseda ravnatelja Spoštovani! Ponovno smo dokazali, da nas izzivi na naših poteh le krepijo ter obogatijo z dragocenimi izkušnjami, saj smo še eno šolsko leto uspešno pripeljali h koncu. Bilo je razgibano, pestro, razigrano in predvsem posebno. Z zadovoljstvom lahko povem, da smo bili kljub razmeram ustvarjalni in uspešni na različnih področjih. Učenci ste postajali bogatejši za nova spoznanja pri pouku, pri dejavnostih ob pouku, na dnevih dejavnosti, različnih tekmovanjih, uspelo pa nam je izvesti tudi šolo v naravi in zaključne ekskurzije. Čeprav so nam razmere možnosti omejile, smo krepili sodelovanje in povezovanje s krajem. Uživali smo ob zvokih znane slovenske pevke. Likovno ustvarjali tudi na malo drugačnih platnih, ki nam jih ponuja narava. Pokazali, da se tudi virtualno izvedejo zanimive prireditve. Pa še bi lahko našteval. Ko so učenci svoje šolske obveznosti opravljali na daljavo, smo prazne hodnike izkoristili, da jim pripravimo presenečenje. Stopnice smo »oblekli« v nekaj prav posebnega. Verjamem, da ste jih učenci raziskali vse do vrha, starši pa se boste po njih sprehodili, ko bo za to možnost. Dokazali smo, da nam razmere niso prepreka za doseganje ciljev, temveč le priložnost za iskanje novih poti do uspeha. In ponosno se lahko ozremo na leto, ki je za nami. Bilo je toliko vsega, da je težko vse strniti v eno glasilo. Uspelo nam je z vztrajnostjo, s sodelovanjem in s podporo staršev. Vsi skupaj smo celota, pomembni delčki sestavljanke. Le še nekaj dni nas loči do cilja, ko učenci veselo zakorakate v zaslužene počitnice in se pripravite na novo šolsko leto. Večina se vrača med zidove naše šole, poslavljamo pa se še od ene uspešne generacije, ki ji želimo vse dobro na novi poti. Dragi učenci! Brezskrbne počitnice so nagrada za vaše delo skozi šolsko leto. Zavedamo se, da je bilo zahtevno. A ob vsakem premaganem izzivu ste si dokazovali, kaj in koliko zmorete. Izkoristite vsak dan. Preživite ga koristno in prijetno, da se kaj naučite in ob tem osebnostno rastete. Bodite aktivni. Raziskujte. Podajajte se na pustolovščine. Pogosto jih najdete kar na domačem pragu ali pa v dobri knjigi. Družite se s prijatelji, a na prostem. Leto nas je že za preveč časa postavilo v virtualno okolje. In predvsem počnite tisto, kar vas navdušuje. Preizkušajte nove stvari in ne bojte se izzivov - saj so le ti pot do uspeha. Vse dobro vam želim. Ravnatelj Robert Murko MUKO LETO 2020/21 BESEDI Prvošolci 17. septembra, na dan zlatih knjig, ko so prejeli darilno slikanico Smejalnik in cvililna zavora in jo z zanimanjem prelistali. V tednu otroka so učenci 1. VIO imeli priložnost prisluhniti posebni pravljici z naslovom Buča, Deki in klavir, ki jo je izdala naša sokrajanka, ga. Marija Kolednik Črnila. V mesecu oktobru so v okviru Male Groharjeve kolonije v prostorih ŠD As v Vareji naše učenke ustvarjale na temo Škofja Loka. Zoom praznični koncert z Niko Zorjan nam je pričaral posebno vzdušje v decembrskem »korona« času. Na ustvarjalnem tehniškem dnevu pa je po domovih zadišalo in nastalo veliko čudovitih izdelkov. Sneg in zimske radosti v sončnem vremenu so pričarali nasmeh na obraz učencem od 1. do 3. razreda. ti/ L CA PREŠERNOV DAN JE NAS KULTURNI PRAZNIK DRŽAVNI PRAZNIK - DELA PROST DAN . KITICA PREŠERNOVE ZNAMENITE ZDRAVLJIC z,z. • ^ >W s. # ^ 4 •'-'m. K. -r * s *.*■£- ' V, -DRAVI r , + j „ -- ; , j zoja I -O- *. n " « tuU * j .,«» EBsr- Pridružili smo se Tednu pisanja z roko 2021 in s svojim rokopisom bližnjim sporočili lepe misli in želje. Kulturni dan Slovencev smo letos obeležili z zanimivo prireditvijo na daljavo. APfiiLKJi KLOPOTKO NOVIČKE KORONA PESMICA Ko boren* -u p« Atii. t* frvffVi* IUI /*rre pj obin*> BofOfMi ne iitivv muke nem je ptAihtii. ■ i* itAeem*/« S tol«inetii pigpre*< JI .1* pip -. ret rpmgnle K»r pa m vedho |»»ie ion«. Eurti kšr-nnp bo ort L* n Mlel tg « b*d eppmn m C*i, ki tin (i U ugoden m ne*. 0» l*5i. » p«J"b r41-J h vre e^gii nee. sej i* t*Ui-»je bMre- irefrk Bi fl* Jw>Uk -hTri pOJUH. LaiaKooČ.^. b Pri predmetu Vzgoja za medije TISK so »zaživele« in nas vse bralce razveselile Klopotko novičke. Noč knjige nas je povabila v razmišljanje o svetu, ki bi ga želeli videti, ko se zjutraj prebudimo in v jutru odgrnemo zaveso sanj. Učenci od 3. do 9. razreda so v mesecu maju s sodelovanjem v aktivnosti Gremo peš s kokoško Rozi prispevali k varovanju našega okolja in skrbi za svoje zdravje. Letos nas je na Športu in špasu motiviral skupni cilj prehoditi čim več kilometrov, se sprostiti v športnih igrah in izpeljati razredni tek prijateljstva in solidarnosti. Učenci 5. a so sodelovali na UNESCO-vem teku mladih in ga izvedli v domačem kraju pod skupnim sloganom vseh sodelujočih 77 šol v projektu - »TEK NAS DRUŽI«. Pregled šolskega leta pripravila Mateja Gabrovec. Manja Vinko Noč knjige je prostovoljni samoorganiziranj vsenarodni in mednarodni projekt, ki seje letos odvijal že sedmo leto zapored po Sloveniji, v zamejstvu in širom sveta. Z Nočjo knjige obeležujemo 23. april, svetovni dan knjige. Njeno prvobitno poslanstvo je preko najrazličnejših kulturnih dogodkov promovirati branje in knjigo v vseh plasteh družbe. Letošnja Noč knjige se je glede na razmere iz najrazličnejših javnih prostorov preselila v naše domove, v naravo ter v virtualni svet. Noč knjige je tudi letos potekala pod častnim pokroviteljstvom Slovenske nacionalne komisije za UNESCO. Letošnja glavna tema Noči knjige je bila Sanjam svet - V kakšen svet se želimo prebuditi, ko v jutru odgrnemo zaveso sanj? Na OŠ Videm smo pripravili Noč knjige, ki je potekala virtualno, torej na daljavo. Učencem smo ponudili veliko zanimivih dejavnosti. V okviru Noči pisanja so imeli priložnost pisati na temo Ujeti med štirimi zidovi -zgodbe in pesmi iz samoizolacije. Otroci, mladostniki, odrasli, babice, dedki so zaradi koronavirusa minulo leto večino časa preživeli doma, v hiši, stanovanju, zato je pomembno, da ob takih neprijetnih dogodkih svoja občutja izlijemo na papir. Morda bodo prav te pesmi in zapisi nekoč postali pomemben dokument časa. o Noč knjige? za več info o projektu • Izbrane misli iz knjig: Marsikdaj med branjem najdemo kakšno posebno misel, ki si jo je dobro zapisati in shraniti. • Domači kotiček za branje: Doma si lahko v hiši ali zunaj ustvarimo veliko prijetnih kotičkov, kjer se potopimo v zgodbe. • Slikam se s knjigo: S knjigo je mogoče ustvariti nenavadne fotografije na nenavadnih mestih. • Domača knjižnica: Cicero je rekel, da je hiša brez knjig kot človek brez duše, zato je prav, da si doma uredimo vsaj mini knjižnico. • Moj junak je...: Vsak ima svojega naj ljubšega knjižnega junaka, ki ga radi posnemamo, rišemo ali se o njem pogovarjamo. • Moja najljubša pesem, knjiga: O njej radi pripovedujemo drugim, jih deklamiramo, beremo. • Reklama za knjigo: Za svojo naj ljubšo knjigo lahko z zanimivo reklamo navdušimo še druge ljubitelje branja. • Podari ali zamenjaj knjigo: Včasih ugotovimo, da neke knjige več ne potrebujemo, zato je lepo, če jo komu podarimo in ga razveselimo. Učenci so se ob teh dejavnostih lahko fotografirali, pripravili video posnetke, risali, pisali, ustvarjali, vse skupaj pa objavili na spletni strani Noč knjige 2021 na OŠ Videm, kamor lahko še vedno pokukate s pomočjo QR-kode. Hvala vsem sodelujočim, še posebej Lari Sori. Želim vam, da se do naslednje Noči knjige pogosto in radi družite s knjigami. NOČ KNJIGE 2021 NA OŠ VIDEM J* -----1 - --------------JL -----1-----------li—,------»L------1 - ----S—.--------JL 4- DANDANES VSI BEREMO. IN BERE NAS VEČ KOT KADARKOLI V PRETEKLOSTI. ALI TUDI BEREMO VEČ? Beremo bolj poglobljeno? Beremo predvsem pomembna besedila, ki spreminjajo naša življenja in našo družbo? Ob teh vprašanjih se hitro začnemo zavedati, da imamo tisti - učitelji, starši, skratka vsi, ki skušamo vzgajati bralce, opravka z zelo zahtevnim in nemalokrat vsaj navidezno Sizifovim delom. Če vsi beremo, v čem je torej problem? Morda lahko začnemo z razmislekom o t. i. zaslonski tehnologiji - ki jo večinoma vsi poznamo in uporabljamo - TV, pametni telefoni, razni spletni portali, ki jih preletavamo ali po njih drsimo kot deskarji po površini, za globino, v katero bi se lahko potopili, pa morda nimamo niti (z)možnosti. V nekaj minutah nas oplazijo preštevilne informacije, branje je površno, pogosto tudi nekritično - zanesemo se na morda najbolj opazne (beri: vsiljive, reklamirane) vire, ki pa so lahko daleč od objektivnosti in relevantnosti. V skladu s tem se razvijajo nekatere koristne, pa tudi manj koristne značajske lastnosti - slednje so tiste, ko postajamo vedno bolj površni, nekritični, nepotrpežljivi, naveličani, hitro se zadovoljimo z manj kvalitetnim, hitro nasedemo spretnim (in spletnim) izkoriščevalcem, ne da se nam več razmišljati z lastno glavo ... In to se kot resnično uničujoč virus zajeda v vsa področja našega življenja. V svoji najnovejši knjigi z naslovom Berem, da se poberem nam dr. Miha Kovač ponuja utemeljene razloge, zakaj je v digitalnih časih sploh pomembno, da beremo knjige. Med drugim navaja: • Če znaš dobro brati, vidiš in slišiš več. • Če bereš, poznaš več besed, zato lahko razmišljaš o več rečeh. • Če daljša besedila bereš s papirja, jih razumeš bolje, kot če jih bereš z zaslona. • Če bereš, lažje razumeš druge ljudi. • Otroci, ki odraščajo v beročem okolju, so v življenju uspešnejši. • Z branjem knjig se učiš misliti z lastno glavo... V mesecu septembru in oktobru je že tretje leto zapovrstjo potekal Nacionalni mesec skupnega branja, ki promovira pomen branja, ki nas bogati, povezuje, plemeniti in razveseljuje. Branje, ki nam pomaga kvalitetno preživeti del našega prostega časa. Branje, ki je veliko več, kot samo to ... morda zna odločilno vplivati na našo prihodnost - osebno in skupno, na prihodnost našega planeta, našega uma ... V mesecu oktobru smo praznovali mednarodni mesec šolskih knjižnic. Branju so dajali učitelji velik poudarek pri pouku in spodbujali učence, naj berejo doma, tudi s svojimi bližnjimi. Praznovali smo dan knjig za otroke, svetovni dan knjige in avtorskih pravic, Noč knjige... Učenci so brali za bralno značko in približno 180 učencev je v letošnjem šolskem letu bralno značko tudi osvojilo. Čestitke vsem bralcem, posebej pa prvošolčkom, ki so prav vsi osvojili bralno značko - pohvala mentoricama - razredničarkama in staršem za spodbujanje in branje prvošolčkom! Velika pohvala pa tudi zlatim značkarjem -devetošolcem Daši Drevenšek, Lani Kaisersberger, Viti Krušič, Julijanu Koritniku, Lani Maroh, Gašperju Skoku Vaupotiču, Luciji Vajda, Evi Vidovič Malek, Žanu Vugrincu Indjiču, Anžetu Horvatu, Tii Majcen, Lauri Marinič in Niki Plohl Ponudič ter osmošolcu Andražu Vidoviču Žmaucu. Bralci berete zase in za vse nas - za učenje in življenje - za boljšo sedanjost in prihodnost! Vesna Voglar Pulko BOCA, PEKI IN KLAVIR Naša občanka, ga. Marija Kolednik Črnila, nas že več let razveseljuje in poučuje s svojimi zanimivimi, zdravilnimi in poučnimi zgodbicami. Izdala je že več knjig, njena pravljica za (vnukinjo) Evo z naslovom Buča, Deki in klavir pa je izšla lani jeseni. Pravljico smo na naši šoli in podružnicah prebirali v tednu otroka z učenci 1. VIO. Knjiga je posebna, saj je namenjena učencem s težavami pri branju. Z barvnim označevanjem črk, ki jih pri branju marsikdo zamenjuje (b in d), z večjim tiskom in razmikom med vrsticami ter uporabo ne povsem bele, branju prijaznejše podlage, je knjigo zares lažje brati, posebej pa nas pritegne vsebina, ki nam prikaže Evino družino, prijazno do muck in drugih živali. Uvodoma nas v zgodbo pospremijo navdihujoče rime: Zmorem ... ■ BUČA, DEKI I IN KLAVIR 1 l p.avljlca 2» Evo ZMOREM Saj zmorem, zmorem besede, nič ved me ne gane, v stavku ni zmede. Saj hočem prebrati, a vse gre drugače, si v mislih ponavljam, a črka kar skače. Še nekaj me muči, pika, vprašaj in klicaj. In še kaj Ta dolga poglavja, a v zgodbi se nič ne ponavlja S skupnim branjem smo zaokrožili tudi Nacionalni mesec skupnega branja 2020. Da smo ga zaključili? Nikakor! Skupaj in sami smo in bomo brali še naprej, saj nam veliko pomeni, da ne samo telesno, temveč tudi umsko, duhovno ostajamo čili in zdravi ter napredujemo. In še naprej bomo vse moči vlagali v to, da bomo znali in zmogli misliti z lastno glavo ter obenem delovati v dobro vseh nas. Knjižničarka Vesna Voglar Pulko REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA INFRASTRUKTURO EVROPSKA UNIJA KOHEZIJSKI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST »Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Kohezijskega sklada.« V šolskem letu 2019/2020 smo se priključili projektu »Traj'nostna mobilnost v vrtcih in osnovnih šolah«, ki se izvaja pod okriljem Ministrstva za infrastrukturo. V ta namen smo z učenci od 3. do 9. razreda izvedli aktivnost GREMO PEŠ S KOKOŠKO ROZI! Glavni cilj projekta je spremeniti potovalne navade otrok v šolo ter posledično zmanjšati motorni promet v okolici šole. Najprej smo z anketo preverili potovalne navade učencev in ugotovili, da 61 % učencev hodi v šolo na trajnosten način. Postavili smo si cilj zvišati trajnostne prihode na 75 %. V času trajanja aktivnosti od 10. do 14. maja 2021 smo cilj uspešno dosegli in povečali število trajnostnih prihodov za 23 %, kar pomeni, da smo dosegli 84 % trajnostnih prihodov. Želimo si, da bi čim več učencev prihajalo v šolo na trajnostni način tudi v času, ko ne poteka aktivnost, zato jih še naprej spodbujajmo, da predvsem krajše razdalje opravijo peš ali s kolesom, saj na ta način varujemo naše okolje, s hojo ali kolesarjenjem pa naredimo nekaj dobrega tudi za svoje zdravje. Matej'a Gabrovec, koordinatorka proj'ekta (Smsimsfm S'EA PIRLS 2021 V mesecu aprilu se je pod okriljem Mednarodne zveze za evalvacijo izobraževalnih dosežkov v 4. a in 4. b razredu izvajala Mednarodna raziskava bralna pismenost PIRLS 2021. Za sodelovanje v raziskavi sta bili izbrani 202 šoli v Sloveniji in med njimi tudi naša šola. S to raziskavo se meri raven bralne pismenosti četrtošolcev in se od leta 2001 izvaja vsakih pet let. Z raziskavo PIRLS se sledijo trendi znanja v Sloveniji in opazujejo učinki sprememb v šolskem sistemu. , Lat United Nations . UNESCO Educational, Sc*entific and * Associated Gulturel Organization - Schpots Tudi letos smo se priključili mednarodnemu projektu UNESCO-v AS P tek mladih na katerem je sodelovalo kar 77 šol. Letošnji tek je potekal v malo drugačni, spremenjeni obliki. Udeležili so se ga učenci 5. razreda. Vsi sodelujoči v letošnjem projektu smo tekli na isti dan (12. 5. 2021) pod istim sloganom, a vsak v svojem domačem kraju. Tekaški koraki pa so nas letos še bolj povezali v solidarnosti, sproščenosti in sodelovanju. Mentorica Nataša Varnica Raziskava je trajala 4 šolske ure z vmesnimi odmori. Učenci so dobili kognitivni test branja, ki je bil razdeljen na dva dela. Vsak učenec je imel točno določeno verzijo kognitivnega testa branja. Naloge so bile zanimive, poučne in predstavljene na privlačen in ilustrativen način. Poleg preverjanja bralne pismenosti učencev je raziskava vsebovala tudi vprašalnike za učence, njihove starše, učiteljice in ravnatelja. Sodelovanje v raziskavi je bilo za učence zanimiva izkušnja. Koordinatorka Stanka Vogrinec V petek, 14. maja, nam je lepo uspel še en športni dan. Vreme je bilo ravno pravšnje, da smo izpeljali program, ki smo si ga zastavili. Pri nalogi, da osvojimo čim več kilometrov, smo bili zelo uspešni, saj smo vsi skupaj prehodili 2652 km! Iskrene čestitke vsem, saj smo vsi skupaj zmogli priti peš do Lizbone oziroma še dlje od Moskve! Med izvedbo športnega dne smo se tudi fotografirali. Zahvaljujemo se vam za zelo izvirne in zanimive fotografije. Nekaj izbranih si lahko ogledate v galeriji na šolski spletni strani. Izbrali smo tudi po našem mnenju najzanimivejšo fotografijo. Izbira je bila zelo težka. Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vam želimo veliko športnih užitkov tudi v bodoče! Lep športni pozdrav vsem! Organizacijska ekipa ŠPORTA IN ŠPASA (Olga, Gorazd in Beno) Državna meja naše lepe Slovenije je 1382 km. To bi pomenilo, da smo skoraj 2-krat obhodili našo državno mejo. r' ^ Če se bi odpravili v smeri proti ZAHODU, bi prišli do Lizbone, glavnega mesta Portugalske. Točna razdalja, izmerjena po Google maps, Videm-Lizbona je 2608 km. Če pa bi se odpravili v smeri proti VZHODU, pa bi prišli še naprej od glavnega mesta Rusije, to je Moskva. Izmerjeno po Google maps je razdalja od Vidma do Moskve 2068 km. BtaiBUK* SLOVENJ MtNISTHSTVO »IZOBRAŽEVANJE, ZNANOST IN tTORT CJ ^l/tMAtver d) yjUWV^i5U 20 Z1 /Otiy 1Ž. AjsISI./^jmajL^u V letošnjem šolskem letu se že drugič pridružujemo Tednu pisanja z roko, ki ga v januarju organizira Društvo Radi pišemo z roko. Sicer pa se o pisanju z roko še več pogovarjamo in izvajamo aktivnosti skozi vse leto. Čeprav je večina šolanja v letošnjem šolskem letu doslej potekala na daljavo, smo vztrajno pisali z roko, ne samo tipkali na tipkovnice, pisne izdelke pa so učenci vestno pošiljali učiteljem. Med šolanjem na daljavo smo pogrešali sošolce, učitelje ... in jim pisali pisma ... Veliko smo se pogovarjali o spoštljivem komuniciranju. Napisali smo še več voščil kot po navadi. Tone Rtvčelt: Zelje Ce -bi močrto £eli"š, Se ti v1- rl/l N JotU. JotitfcJ C/ttič, "^avnuifl- i £ za otMčdi- ^WuMr^Tuk. & juJtmšmp; Špela Skok \ @ ^ Vaupotič, :: $dML4Wiai^a /iva "Mnievi jtaW 1 Jbctk®Ž ■!rrqim /rtaJh i-irJUp «Mffi A/uaŽy -■/-va.i ,.] . d,-.'«.).', d1®3' ^ 'P-tZ itiaL- 7. 4.-Ja^toxM izmA /Motivi.% -F iijiaajajJL Evd i£ /KUtsnjCUrUS}*- JZ A/Mf*. 'KoblcU. /V ArCUT^h /jU^d, /tAZKbz /Mrftv Cm k*. 'jCoLov A>VVyVKxi2, Aj tol_L fc/nvd^z Julo**- ržAi AČz^jd' /pxn>C, XaA» /cMeU rxMAtiy,/vML^ il •^4uy|xcL4 /tcl*žsjt ipn- /tfrnjcjis iKK/vjr mtsLn. /kkL, W}^/rxXflX.j UMAtŽjCl Xd-//LxrL pAfrtl JU(L /XtU ffuh> /Wil. iyjcL Xx>iwVHcAČ \A Ce pa ničtoar si ne teliš, ce ti izgn-bii ž.elje in sebe, pride hudobna n'6 ■n te s kren-plji ogrebe. Prepisala Lana Vindiš. Če nekomu napišemo sporočilo ali pismo ali voščilo z roko, s tem pokažemo, da smo si pripravljeni vzeti malo več časa za to osebo, s tem ji izkažemo spoštovanje in naklonjenost. Izvedeli smo tudi, da se pri tipkanju aktivira precej manjše območje možganov kot pri pisanju na roko in da se pri slednjem aktivira isto območje kot pri branju. Prav tako pisanje z roko zelo dobro vpliva na besedni zaklad in fine motorične spretnosti, kar pa je nujno potrebno za kvalitetno življenje. Vsaka pisava je edinstvena, vsak ima drugačno, svojo pisavo, tako kot ima vsak edinstven prstni odtis in še kaj drugega. Raznolikost pisav nas bogati, zato nikakor ne smemo dopustiti, da bi pisanje z roko v celoti nadomestilo tipkanje. ^Ji/wCU ftac^jcu- V četrtek, 17. 12. 2020, smo na OŠ Videm doživeli prav poseben dogodek. Imeli smo koncert ene in edine Nike Zorjan. Dogodek se je pričel okrog pete ure popoldan, preko Zooma v naših domovih. Na virtualnem koncertu nas je bilo skoraj 300 (računalnikov). Najprej nas je s prisrčnim nagovorom pozdravil ravnatelj gospod Robert Murko. Tudi Nika nas je na začetku vse lepo pozdravila in odgovorila na vprašanja učencev, ki so bili dovolj pogumni, da so se oglasili. Cel koncert je bila zelo nasmejana in nam je z veseljem prisluhnila in zapela. Tudi učenci so bili zelo zgovorni in postavljali zelo zanimiva vprašanja ter ves čas aktivno sodelovali. Ta dogodek nam je vsem polepšal večer, pa ne samo nam, to je tudi poudarila Nika. Vsi si želimo, da bi nas lahko obiskala še v živo. Daša Drevenšek, 18.12.2020 gMM TEKMOVANJA V SOLSKEM LETU 2020-2021 Učenci OŠ Videm so se v tem šolskem letu preizkusili na številnih tekmovanjih in dosegli številne uspehe. 24. septembra 2020 se je 74 učencev udeležilo šolskega tekmovanja iz logike. Bronasta priznanja so dosegli: Alexander Kaaouana, Ajda Šamperl, Nina Selinšek in Zoja Speva n iz 4. razreda, David Vajda, Luka Klinc, Ajda Krajnc in Neli De Medeiros Cafuta iz 5. razreda, Aneja Vidovič, Sara Kraljevič, Tim Lah in Tine Gorše iz 6. razreda, Luka Sitar, Rebeka Murko, Pia Krajnc in Eva Vidovič Sitar iz 7. razreda, Timotej Štrucl, Zoja Grula, Sara Vidovič in Janja Milošič iz 8. razreda ter Lucija Vajda, Eva Vidovič Malek, Lana Kaisersberger, Lana Maroh, Nejc Pauman in Nika Plohl Ponudič iz 9. razreda. Državnega tekmovanja so se udeležili Lucija Vajda, Timotej Štruc, Rebeka Murko in Luka Sitar. Od 1. do 12. marca 2021 je potekalo šolsko tekmovanje BOBER; to je mednarodno tekmovanje iz računalniškega razmišljanja. Udeležilo se ga je 27 učencev, 7 jih je prejelo bronasta priznanja. To so: Lana Horvat in Jure Peter (4. razred), Vito Pipan in David Vajda (5. razred), Miha Kandrič in Tal Rossi (6. razred) ter Gal Vidovič (8. razred). Državno tekmovanje ni bilo organizirano. 8. marca 2021 je bilo šolsko tekmovanje iz angleščine za 8. razred. Udeležili so se ga: Ana Šmigoc, Timotej Štrucl, Eva Zemljak, Zoja Grula, Sara Vidovič, Janja Milošič, Anja Lederer, Rene Kolednik in Juš Pipan. Na državno tekmovanje se je uvrstila Sara Vidovič, ki je osvojila srebrno priznanje. 9. marca 2021 je bilo šolsko tekmovanje iz biologije. Udeležilo se ga je 37 učencev. Bronasta priznanja so dosegli: Lara Kopic, Eva Vidovič Malek, Klemen Pignar, Tilen Vidovič, Lucija Vajda in Laura Marinič. Slednji sta se uvrstili tudi na državno tekmovanje. Šolsko tekmovanje VESELA ŠOLA je potekalo 10. marca 2021. Udeležilo se ga je 18 učencev. Bronasto priznanje so dosegli Zoja Speva n (4. razred), Luka Klinc in Vito Goričan (5. razred), Sara Kraljevič (6. razred) ter Rebeka Murko in Julija Božičko (7. razred). Na državnem tekmovanju, ki je potekalo 14. aprila 2021, so srebrno priznanje osvojili Zoja Speva n, Luka Klinc in Vito Goričan. 29. marca 2021 je bilo šolsko tekmovanje iz angleščine za 9. razred, ki so se ga udeležili 4 učenci. Bronasto priznanje sta prejeli: Daša Drevenšek in Eva Vidovič Malek. 13. aprila 2021 je potekalo šolsko Cankarjevo tekmovanje. Sodelovalo je 54 učencev od 4. do 9. razreda. Bronasta priznanja so osvojili: Tilen Kralj, Nina Selinšek, Laura Božičko in Lara Sori (4. razred), David Vajda, Leja Farič, Luka Klinc, Zoja Kaisersberger in Gaja Pečnik (5. razred), Sara Božičko, Dora Vinko in Evelin Kolednik (6. razred), Rebeka Murko, Hana Jeromel, Vid Krajnc, Julija Božičko, Ana Lia Šibila in Tadej Šmigoc (7. razred), Zoja Grula, Sara Vidovič in Rene Kolednik (8. razred) ter Daša Drevenšek, Laura Marinič in Lana Gurman (9. razred). Državnega tekmovanja, ki je bilo 22. maja 2021, sta se udeležili Zoja Grula in Laura Marinič. Zoja Grula je osvojila srebrno priznanje. Prav tako 13. aprila 2021 je potekalo še šolsko tekmovanje Mehurčki. Udeležilo se ga je 22 učencev. Iz 2. razreda so tekmovali Ema Karaš, Zala Kralj, Neli Verlak, Tilen Šimenko, Alja Podvršek, Neva Gorše, Vid Petek, Teo Sitar in Lan Arnuš. Iz 3. razreda pa so tekmovali Žan Predikaka, Rayan Kaaouana, Eva Medved, Viktorija Murko, Lara Copak, Mija Veselič, Zoja Kolmančič, Špela Skok Vaupotič, Nevio Pintarič, Nik Štrafela, Anže Šeliga, Patrik Milošič in Tiana Zupanič. Vseh 22 tekmovalcev je prejelo priznanje za sodelovanje. 21. aprila 2021 je potekalo tekmovanje z naravoslovja Kresnička, ki se ga je udeležilo 53 učencev. Dobitnikov bronastih priznanj je 17: Ajda Hrga, Nely Štrafela, Nuša Šmigoc, Klara Božičko, Veronika Rozinger, Ana Lampret, Vid Skrbinšek in Julija Trstenjak (1. razred), Špela Skok Vaupotič, Nevio Pintarič, Tla Golob in Tiana Zupanič (3. razred), Patrik Gabrovec in Gaja Pečnik (5. razred), Lucija Kmetec, Rebeka Murko in Lovro Mori (7. razred). 22. aprila 2021 je potekalo šolsko tekmovanje iz matematike - mednarodni matematični kenguru. Sodelovalo je 138 učencev. Bronasto priznanje je dobilo 46 tekmovalcev: Anej Nikič, Nely Štrafela, Lara Vidovič, Ana Lampret, Luka Skok, Vid Skrbinšek, Nuša Šmigoc, Gaja Štelcer, Julija Trstenjak in Luka Verlak (1. razred), Zala Kralj, Alja Podvršek, Vid Petek, Lan Arnuš, Lionel Stanislav Butolen, Neva Gorše in Ema Karaš (2. razred), Viktorija Murko, Matevž Peša k, Maks Šeruga, Nik Podgoršek, Špela Skok Vaupotič in Anže Šeliga (3. razred), Zoja Spevan, Lana Horvat, Živa Dokl, Tilen Kralj in Lara Šori (4. razred), Luka Klinc, Miha Medved in Neli De Medeiros Cafuta (5. razred), Miha Belšak in Neja Kodrič (6. razred), Eva Vidovič Sitar, Rebeka Murko, Julija Božičko, Nika Petek, Vid Krajnc in Hana Jeromel (7. razred), Lana Vindiš, Timotej Štrucl, Gal Vidovič in Rok Vidovič (8. razred), Eva Vidovič Malek, Lucija Vajda in Nejc Pauman (9. razred). Državno tekmovanje je letos potekalo kar na šoli, in sicer 15. maja 2021. Udeležili so se ga Luka Klinc in Miha Medved iz 5. a, Eva Vidovič Sitar in Rebeka Murko iz 7. a, Lana Vindiš iz 8. a ter Eva Vidovič Malek in Lucija Vajda iz 9. a. Srebrno priznanje so prejeli: Luka Klinc, Miha Medved, Eva Vidovič Sitar, Lana Vindiš in Lucija Vajda. Angleška bralna značka je potekala od 1. decembra 2020 do 14. maja 2021. Sodelovalo je 20 učencev od 3. do 9. razreda. Bronasta priznanja so prejeli: Lian Sed la k, Špela Skok Vaupotič in Nadija Vinko (3. razred), Eva Lampret, Lara Šori in Lana Horvat (4. razred), Ajda Krajnc, Julija Vinko, Lucija Kokot in Marie Selinšek (5. razred), Hana Jeromel, Ela Strelec, Luka Sitar in Lucija Kmetec (7. razred), Lana Vindiš (8. razred) ter Eva Vidovič Malek (9. razred). Bralno značko je osvc lo 189 učencev od 1. do 9. razreda. Zlato bralno značko je prejelo 14 učencev, ki so bralno značko dosegali vseh devet let šolanja. To so devetošolci Daša Drevenšek, Lana Kaisersberger, Vita Krušič, Julijan Koritnik, Lana Maroh, Gašper Skok Vaupotič, Lucija Vajda, Eva Vidovič Malek, Žan Vugrinec Indjič, Anže Horvat, Tia Majcen, Laura Marinič in Nika Plohl Ponudič ter osmošolec Andraž Vidovič Žmauc. 7. maja 2021 je potekalo šolsko tekmovanje Logična pošast. Udeležilo se ga je 67 učencev. Dobitniki bisernih priznanj so: Špela Skok Vaupotič, Anže Šeliga, Maks Šeruga, Nik Podgoršek, Viktorija Murko in Matevž Peša k (3. razred), David Vajda, Ajda Krajnc, Miha Medved, Luka Klinc in Lucia Butolen (5. razred), Pia Krajnc, Hana Jeromel in Rebeka Murko (7. razred) ter Lana Vindiš in Gal Vidovič (8. razred). Bronasta priznanja so prejeli: Nevio Pintarič, Žiga Hvalec in Maks Krajnc (3. razred), Nina Selinšek, Zoja Spevan, Lana Šori, Živa Dokl, Jure Štrucl, Tilen Kralj, Neža Zamuda, Alexander Kaaouana, Noe Sečki, Lana Horvat in Ajda Šamperl (4. razred), Vito Pipan, Tia Vaupotič, Nik Vaupotič, Tina Šmigoc, Neli De Maideros Cafuta, Maša Šibila in Patrik Gabrovec (5. razred), Evelin Kolednik in Tija Živko Kmetec (6. razred), Evelina Šimenko, Julija Božičko, Nika Petek, Luka Sitar, Sara Vuginec Indjič in Eva Vidovič Sitar (7. razred), Alen Šeliga, Rene Kolednik, Vanesa Kojc, Simon Zamuda, Simon Perko, Gašper Peša k, Timotej Štrucl, Rok Vidovič, Ana Šmigoc in Eva Zemljak (8. razred) ter Nika Plohl Ponudič, Lucija Vajda, Tia Majcen, Lana Kaisersberger, Gašper Skok Vaupotič in Nejc Pauman (9. razred). Državnega tekmovanja, ki je potekalo 21. maja 2021, seje udeležilo 23 tekmovalcev. Srebrno priznanje sta prejeli Zoja Spevan (4. b) in Lucija Vajda (9. a). Letos so bila športna tekmovanja v celoti odpovedana zaradi epidemioloških ukrepov. Želimo si, da bodo v prihodnjem šolskem letu spet izpeljana tekmovanja z vseh predmetnih in športnih področij, na katerih bodo učene lahko pokazali svoje znanje. Po poročim mentorjev pripravila Manja Vinko. Pri naravoslovju smo morali izdelati herbarij. V ta projekt smo vsi 6. razredi vložili veliko truda. Nabrati smo morali rastline, jih poiskati ter določiti do vrste. Morali smo opisati in prepoznati ekosistem. Ta projekt nam je vzel mesece trdega dela, ki smo si ga prislužili z lepimi ocenami. Seveda smo zato, ker smo naravoslovci, uporabljali naravne materiale. Medtem pa smo morali izdelati prednjo in zadnjo platnico. Delo je bilo zabavno, zanimivo in težko, a ne preveč. Spoznali smo različne rastline in našo pokrajino. Po mojem mnenju je bila izdelava herbarija zabavna in zelo poučna. Postali smo še večji in boljši naravoslovci. Mentor Davorin Horvat Če bi imel/-a super moč, bi... ... celemu svetu pomagala in hitro prinesla hrano in vodo. Ajda Hrga ... pomagala živalim, če bi bile v nevarnosti ali brez hrane. Nuša Šmigoc ... otroke nasmejala, če bi bili žalostni. Evelin Bračič ... prinesla sonce, če bi deževalo in bi udarjale strele. Mia Belšak ... imela konja z rogom in pomagala živalim. Gaja Štelcer »ČIČKE ČAČKE« - RENE ZADRAVEC, 1. A (mentorica Mateja Gabrovec) TULIPAN-MIA BELŠAK, 1. A (mentorica Mateja Gabrovec) / L ■ , METULJ-AJDA HRGA, 1. A (mentorica Mateja Gabrovec) B *A ■ijuSBa L/ m .. r' Z?fj >i:/ 'rr VELIKONOČNO JAJCE - NUSASMIGOC, 1. A (mentorica Mateja Gabrovec) 1 • T. V • La/ vs < Et- . CVETOCE DREVO - GAJA STELCER, 1. A (mentorica Mateja Gabrovec) II’.". „ L Q ..____________ HZ f V v V vn I *4 2 r-v vž; IM y L^'V LIKALNIK - LARIK GAJSER, 1. A (mentorica Mateja Gabrovec) V oddelku podaljšanega bivanja 1. a razreda smo vsak dan ustvarjalni. V različno ustvarjanje nas popeljejo pravljice in njihovi junaki. Pri ustvarjanju se zelo zabavamo. Olga Zelenik Unikatne fraktalne risbe Skozi igro se učimo Veselo pustno razpoloženje Pomlad, Zala MOJA ČUDEŽNA PALICA Paličica, ustavi se, v kot postavi se! Počakaj na ukaz, ki dam ti ga jaz! Nekaj bi začarala z umom. Začarala bi si večna krila. Palica bi bila navezana na mojo ramo. Iz nje bi letele iskre. Lahko bi ji zamenjala obliko. Paličica, paličica, tam stoji ena skaličica. Spremeni jo v kakšno stvar, da pokažeš svoj dar. Alja Podvršek, 2. b JAZ - CARICA Imela bi kužka in ogromen grad. Jedla bi rakce, čokolado in krofe vsak dan eno uro. Zaželela bi si avto, lepo hišo in puding. Rada bi imela 100 evrov. Vida Šamperl, 2. b Imela bi udobno posteljo, lep vrt, limuzino, lep grad z ograjo pametno uro, dron in morskega prašička. Pila bi vodo, kokakolo in limonsko travo. Jedla bi pito, pico, torto, mafine, kozice in škampe. Imela bi poln hladilnik. Neva Gorše, 2. b Vid Petek Vida Šamperl Alja Podvršek Moj hobi Ime mi je Sara. Moj hobi je ples. Plešem hip hop v plesni šoli Mambo. S plesom se ukvarjam že več let. Plesna dvorana se nahaja na Ptuju. Treninge imam ob četrtkih. Pred plesom se ogrejemo. Domov pridem utrujena. Sara Sinkovič, 3. a Šport in špas V petek, 14. 5. 2021, smo imeli športni dan. Na začetku smo se pogovarjali o pravilih in primernem vedenju pri športu, na primer o tem, da ne smeš udariti sodnika ... Potem smo šli na tek prijateljstva. Po teku smo šli nazaj v učilnico, kjer smo malicali. Ko smo pojedli, smo šli v telovadnico. Tam smo se igrali igro hitre žoge in druge zabavne igre. Nazadnje smo šli še na pohod v okolico šole. Vsak je prehodil 6 km. Vrnili smo se zelo utrujeni. Popili smo vodo, se pogovorili o športnem dnevu in odšli v podaljšano bivanje. Zelo mi je bilo všeč. Žan Predikaka, 3. a Dan na morju Morje je zakon, na morju se sprostiš! Pa preberite mojo morsko dogodivščino ... Ko sem se zjutraj zbudila, sem pojedla svoj naj ljubši zajtrk. Po zajtrku sem se oblekla v kopalke in stekla po blazino. Ko smo prišli na plažo, sem odložila vse stvari in skočila v morje. Včasih sem bila tečna, saj nisem hotela iz vode. Šele proti večeru sem prišla iz vode in se ovila v toplo brisačo. Nato sem se igrala. Potem smo šli v restavracijo na pico. Po večerji smo se odpravili proti hotelu. Bila sem že utrujena, zato sem šla spat. Lara Copak, 3. a Žan Predikaka in Mia Dukarič Čarobna preproga Nekoč je živel deček po imenu Mai. Zelo si je želel videti svet. V svoji sobi je želel imeti preprogo s planetom Zemlja. Dobil jo je za 9. rojstni dan. Ampak to ni bila navadna preproga! Bila je čarobna in izpolnjevala je Maieve želje. Ko je sedel nanjo, je prekrižal noge in rekel: ENA, DVE, TRI in preproga se je dvignila. Nekega dne si je zaželel, da bi rad videl Avstralijo. HOP! In že je pristal na krokodilovem hrbtu. Krokodil je imel kar tri glave in tri repe. Na glavi je imel krono, bil je namreč krokodilji kralj. Razveselil se je Maievega prihoda ter mu kot mogočni kralj razkazal Avstralijo. Predstavil mu je tudi nove prijatelje. Spoznal je kenguruja Filipa, ki je skočil do oblakov, ter koalo Lenko, ki je vedno rada pela. Mai je bil zelo navdušen nad novimi prijatelji in nad deželo. Tako je Mai s svojo čarobno preprogo prepotoval svet in spoznal veliko prijateljev. Bil je srečen deček. Maks Šeruga Mentorica: Marija Šosterič Špela Skok Vaupotič Presenečenje Bil je deževen dan. Bratranec je prespal pri meni. Nisva vedela, kaj bi počela. Začela sva se igrati. Naenkrat je zazvonil zvonec. Prišla je mami, ampak ne sama. Pripeljala je psička. Bil sem ga zelo vesel. Skupaj smo se igrali do noči. Dali smo mu ime Odi. Naslednji dan smo psička okopali. Šli smo na izlet. Ogledali smo si kmetijo, reko in star rudnik. V parku je Odi veselo tekal. Vsi smo uživali. Teo Pečnik Rojstni dan Moj sosed me je povabil na praznovanje rojstnega dne. Veselil sem se ga. Imel je napihljiva igrala, ki so se skoraj dvakrat prevrnila, saj nas je bilo veliko. Imel je tudi trampolin. V hiši smo igrali igrice. Bilo je super. Anže Šeliga Nogometna tekma je bila v Tržcu. Veselil sem se je. Najprej smo se razgibali in se pozdravili z nasprotno ekipo. Začeli smo igrati. Mislil sem, da bomo zmagali. Nasprotna ekipa je dobila žogo, dali so gol. Premagali so nas. Zmagali so enaindvajset proti nič. Imel sem se super. Sergej Milošič, 3. b Športni dan Bil je lep sončen dan. Zbrali smo se v učilnici. Ogledali smo si dva videa. V telovadnici smo se igrali igro 'med dvema ognjema'. Izbirala sta Špela in Sebastijan. Zmagala je Špelina skupina. Na sprehodu smo občudovali male labode in račke. Bili so mi zelo všeč. Miša Šibila, 3. b Mici inTofi Bil je sončen dan. Mama je želela kupiti presenečenje. Peklaje, naj z bratom prideva v avto. S seboj sva vzela tablico. Med vožnjo sva oba gledala vanjo. Mama je šla v trgovino in kupila vse potrebno za najino presenečenje. Med čakanjem v avtu smo se tablica in midva že potili. Skupaj smo odšli v trgovino z živalmi. Dobila sva mačko, poimenovala sva jo Mici. Minili sta dve leti. Mici je imela vse, a je nekega dne postala osamljena. Na srečo je imela babi mačko, ki je pred enim mesecem skotila dva mladička. Lahko smo si izbrali enega. Bila je muca, slepa na eno oko. Rekli smo ji Tofi - to pomeni ljubezen. Mici ni bila nikoli več osamljena. Ko sem šel tisti petek v šolo, nisem imel s sabo torbe, ampak nahrbtnik, ker smo imeli športni dan. Imeli smo veliko dela. Najprej smo si ogledali dva posnetka. Bilo je zanimivo. Nato smo šli v telovadnico. Tam smo se razgibali in igrali 'med dvema ognjema'. Igra je bila zelo napeta. Sledil je tek prijateljstva. Ostal nam je še pohod. Imeli smo srečo, saj smo videli labodje mladiče, račje mladiče in psa. Meni je bil športni dan zelo všeč. Luka Mori, 3. b Sergej Milošič Patrik Milošič Ema Krajnc, 3. b o o (&£c RAZMIŠLJANJA UČENČEV 4. A O NASI KNJIŽNICI IN KNJIŽNIČARKI a Naši knjižničarki je ime Vesna. Piše se Voglar Pulko. Je zelo prijazna, saj nam svetuje, katera knjiga je primerna za našo starost. Pogosto nam pripravi razstavo knjig v knjižnici. Ajda Šamperl Naša knjižničarka je Vesna. Je manjše postave. Je prijetna in prijazna. Velikokrat je nasmejana. Zelo lepo zna pripovedovati pravljice. Jure Štrucl Naša knjižnica je polna knjig. Te so razporejene od 1. do 9. razreda od A do Ž. Ko vzamemo knjigo s police, na njeno mesto postavimo kazalko, da ne pozabimo, kam jo moramo vrniti. Naša knjižničarka Vesna je zelo prijazna. Rada nam priskoči na pomoč pri iskanju knjig. Neža Zamuda Naša šolska knjižnica ni velika, a je v njej veliko zanimivih knjig. V njej so tudi mize in stoli, da se lahko učenci tam učimo in beremo. Knjižničarka Vesna je zelo prijazna, saj nam vedno svetuje, katero knjigo izbrati, zato radi prihajamo vanjo. Neja Krajnc POREDEN, POREDEN KAJ KUŽA I AJDA SAMPEftL V PONEDELJEK SVAHILI ^VlDO PRJ BABICI. Vdelali sva s^ezaKa. _ 'PRIDRUŽIL i>E NAPA KUza KAJ OPAZIL JE MOJO KAPO Z VZl-iKIm ČAN/M COFOM- X y /TOIJE ZAGRABIL M03o~TCaPo~7n ZAČEL z NJO TEKAT/ NAOKBO& |AZ DA ZA A/JirL__:_______ ■ A SEM ŠLA PcT PASJ)^S^\ PBIBOL J ŠEIA 5 5 LANI N/O. KAJ PA SE VBDMO JVI SPUSTIL r & č im j Ajda Šamperl ČE BI BILA MAMA, BI... ... imela svojo hišo in otroke. Do otrok bi bila zelo prijazna. Vsak dan bi jim pripravila zajtrk, nato pa jih odpeljala v vrtec ali šolo. Ko bi se vrnili domov, bi jih čakalo dobro kosilo. Popoldneve bi preživljali zunaj. Večkrat bi se odpravili na sprehod, kjer bi nabirali tudi rože, ki bi nam polepšale dom. Veliko bi se skupaj igrali in ob tem zabavali ter se imeli lepo. Proti večeru bi jim pripravila večerjo, nato pa bi šli pod prho in si umili zobe. Skupaj bi šli v otroško sobo. Tam bi jim prebrala pravljico ali zapela uspavanko, da bi lažje zaspali. Eva Lampret, 4. a - lovorov list, - vrečka, napolnjena s smehom. Priprava: V lonec vsipamo 2 kg krompirja in 1 kg moke. Dodamo 2 lovorova lista in kranjsko klobaso, ki smo jo narezali na kolobarje, ter vse skupaj zalijemo s toliko paradižnikove omake, da sega do četrt lonca. Vse skupaj premešamo in postopoma v lonec spuščamo smeh iz vrečke. Kuhamo na najvišji temperaturi 30 minut. Ko golaž pojemo, smo vedno dobre volje. Tilen Kralj, 4. a VEDNODOBROVOUNI GOLAŽ Recept: - moka, - krompir, - paradižnikova omaka, - kranjska klobasa, Živa Dokl Neja Habjanič VEZALKI N E SANJE (nadaljevanje zgodbe) Vezalka je z drugimi rezanci ponosno čakala, da jo skuhajo v juhi in da pride na porcelanast krožnik z zlatim robom. To se je tudi zgodilo. Peter si je nadeval poln krožnik juhe z veliko rezanci. Vezalko je peklo po celem telesu, ker je bila juha zelo vroča. Zdaj je samo čakala, da prispe na Petrovo žlico. In glej, v naslednjem trenutku je bila v njegovih ustih. Tako seje začelo njeno potovanje po Petrovih prebavilih. Za vezalko je to zgledalo kot vodni tobogan. Ko je bilo najbolj zabavno, pa se je zbudila in ugotovila, da je vse to samo sanjala. NinoSlodnjak, 4. a RAZREDNA HIMNA 1. septembra smo v šolo šli, vsi učenci in učitelji. 19 nas je vstopilo v 4. a in dobili smo učiteljico Stanko, ki vse zna. Nekaj časa v šoli smo bili, nato pa morali smo zapustiti šolske klopi. Korona virus nas je dobil in pred domače računalnike preselil. Vsi učenci smo se pridno učili in vsak dan na Zoomu dobili, tako da smo svoje znanje poglobili. Učiteljice svoje za nič na svetu ne damo in kljub vsemu se radi imamo. BlažStramič, 4. a Neža Zamuda, 4. a LIA KORONA Moja mala sestrica rada pleše, se igra. Ko zjutraj skupaj se odpraviva, v šolo, vrtec - si pomahava. Korona k nam je prišla, ostati vsi smo morali doma. Razkuževali smo si roke, da ne bi imeli korone. Nato pa pride tisti dan, ko skupaj sva po celi dan. Čeprav včasih mi teži, si mislim - moja mala si. S šolo na daljavo smo začeli, preko zooma smo šolske stvari počeli. Za učitelje bilo je stresno, za nas otroke je bilo prelestno. Ko gledam jo iz dneva v dan, vse večja se mi zdi. In zdaj že prava punčka je, ki zrasla bo v dekle. Starši so doma ostali, da so lahko nam pomagali. Komaj smo čakali, da korone je konec, da lahko je zazvonil šolski zvonec. Zato sem srečna tukaj, zdaj, da takšno sestrico imam. Tilen Kmetec Mia Ogrizek MOJA PSIČKA Moji psički je ime Luna. Rada skače, teče in me lovi. Takrat, ko pridem iz šole, naglas zalaja, skoči na mene in me podre. Rada jo pocrkljam, takrat se obrne na hrbet in želi, da jo pobožam še po trebuščku. Luna je dolgodlaki bernski planšar. Je črno rjave barve in ima belo črto na spodnjem delu telesa, bel konec repka ter črn smrček. Ima tri bratce in sedem sestric. Rada se igra s svojimi igračami, zelo rada pa skače po dežju. Zelo jo imam rada in pomeni mi vse. ^ Zoja Speva n e. Q ni / Vid Vaupotič Nina Selinšek RODIMO <^\ ŽV/ OO L Uu i* r*u E 7» jr H-' Laura Božičko Lara Šori Angelina Golc Minaya Hana Kozel Lara Šori Nuša Vidovič Noč in dan ČE Podnevi se zbudimo, ponoči spimo. Podnevi govorimo, ponoči smrčimo. Podnevi smo pred ekrani, ponoči v miselni kinodvorani. Podnevi te pamet nosi, ponoči pa luna. Podnevi hranimo spomine, ponoči pa kateri iz glave izgine. Luka Klinc, 5. a Če padeš, drugi stojijo. Če si neumen, so drugi pametni. Če znaš, drugi ne znajo. Če se učiš, se potiš. Če gradiš, drugi podirajo. Če gledaš, ni nujno, da vidiš. Če gradiš, drugi uničujejo. Če padeš, se pobereš. David Vajda, 5. a Učiteljica po mojem okusu bi bila smešna ter vse bi nam dovolila. Med uro bi lahko imeli telefone in računalnike. Pustila bi nam gledati filme in bila bi naš DJ. Glasbo bi nam nabijala zelo na glas. Dala bi nam tudi izpit za kolo, motor in avto. Dajala bi nam tudi denar. V šolo bi lahko prinesli tudi igrače in se tam igrali. Delali bi vse, kar hočemo, in bilo bi epsko. Namesto zvezkov bi imeli tablice. Jedli bi tudi sladkarije in pili energijske pijače. NejcCizerl Učiteljica po mojem okusu bi bila zelo prijazna ter bi nam v redovalnico dajala samo petice. Namesto pouka bi raje šli na sladoled. Dovolila bi nam tudi telefon ter klepetanje med poukom. V šolo bi lahko prinesli tudi domače živali. Tina Šmigoc Učiteljica po mojem okusu bi v razred prinesla avtomat za hrano in pijačo ter avtomat za kokice ter sladkorno peno. Ves čas bi počeli, kar bi hoteli. V računalniški učilnici bi igrali igrice ter gledali filme. S poukom bi pričeli ob pol enajstih in ga končali ob pol enih. Za en mesec bi tudi odšli na morje in s seboj bi lahko nesli tudi telefone in računalnike. Ves čas bi jedli tudi bonbone. Maj Rojnik Učiteljica po mojem okusu bi bila prijazna in ne bi nikoli spraševala. Pri športni vzgoji bi nam dovolila, da igramo, kaj hočemo. Vsak dan bi nam prinesla sladkarije. Zraven malice bi nam predvajala film. Nikoli nam ne bi dajala domačih nalog. Med poukom bi nam dovolila, da pijemo sladke pijače. Učiteljica po mojem okusu bi bila mlada in naivna. Pri slovenščini bi se učili zunaj in vmes 10 minut igrali nogomet. Učiteljica bi navijala za Maribor in nam vsak dan podarila 5 €. Ocenjevala bi normalno, pri testih pa bi si lahko pomagali med seboj. Pri likovni umetnosti bi lahko delali, karkoli bi želeli. Pri gospodinjstvu bi kuhali sami, brez učiteljičinega čvekanja. Izbirala bi hrano za malico in večkrat bi nas peljala na sladoled. Ne bi dajala domačih nalog. Luka Klinc Učiteljica po mojem okusu bi bila športna in hecna. Ne bi dajala domačih nalog. Vso snov bi nam skopirala, da nam ne bi bilo treba pisati. Dajala bi nam tudi same petice. Ves čas bi bili zunaj ali pa bi gledali filme. Ne bi bili vprašani za oceno ter ne bi pisali testov. Vsak teden bi imeli malico po izbiri. Učiteljica bi nam dovolila, da delamo, kar hočemo, in pri tekmovanjih nam bi povedala vse odgovore. Jakob Hrga Miha Medved Vanesa Štumberger Jaz, Ostrorogi Jelen Jaz sem Ostrorogi Jelen. Sem glavni in najmočnejši na našem kolišču. Imam tri žene in tri otroke. Izdelal sem prvi drevak. Pri tem mi je pomagal Žvižgajoči Svizec. Zgradili smo koliščarsko naselje. Največ sem ga zgradil jaz. V tla sem izkopal luknjo, da smo dobili pitno vodo. S Svizcem sva naredila skupno ognjišče, na katerem kuhamo, se grejemo in se družimo. Nekega dne sva odšla na lov. Napadla sta naju medved in divja svinja. Medveda sem ustrelil v srce. Iz tula sem potegnil puščico ter zadel še svinjo. Pripravili smo pojedino. Jezerna Roža in Košata Jelka sta pripravili pijačo. Ponoči so nas napadli sovražniki. Premagali smo jih in srečno živeli naprej. Blaž Mlakar, 5. b Jaz, Jezerna Roža Jaz sem Jezerna roža, tretja žena Ostrorogega Jelena. Imava pet otrok, Brina, Rožo, Slavka, Žužo in Želka. Večino dneva skrbim za otroke, kuham, perem, čistim in nabiram sadeže. Iz živalskih kož šivam oblačila. Živimo v hiški nad vodo. Tam moji sinovi lovijo ribe. Najstarejša hči Roža mi pri opravilih že pomaga. Rada se sprehodim do prijateljice Košate Jelke, s katero se posladkava z malinami. Ostrorogega Jelena pogosto ni doma, saj mora poskrbeti še za drugi dve ženi. Naši dnevi so zelo napeti, saj mladci in možje čakajo na črnolase vzhodnjake. Vsak dan se odpravim na pot z drevakom. Ob večerih si ob ognju radi povemo kakšno zgodbo. Neli De Medeiros Cafuta, 5. b Jaz, Jezerna Roža Jaz sem Jezerna Roža. Sem tretja žena Ostrorogega Jelena. Skupaj imava tri otroke. Prvemu je ime Krilati Čuk, drugemu Ostrovidni Netopir in tretja je Ostrokremplja Lisica. Jaz in moja hči živiva ob jezeru. Moja dva sinova pa sta odšla za nekaj časa k očetu, Ostrorogemu Jelenu. Jaz kuham, perem, pospravljam in pazim ter čuvam svojo hčer, ki je še zelo majhna. Velikokrat grem v gozd nabirat jagode, maline, robide in borovnice. Nabiram tudi cvetni prah, cvetne liste in stebla, ki jih sama posadim. Posadim tudi plodove dreves in grmov, iz katerih zraste novo drevje in grmovje. Julija Vinko, 5. b Mentorica Danica Tili DA GLASBI srcu glasbil živi veliko družin. ^saka za sebe pomembna je in navdihuje mlade glasbenike. V glasbeno šolo hodijo vsi, ki posluh jih krasi. Tija Živko Kmetec in Blaž Milošič, 6. OSAMLJENA RIBICA Oranžna ribica sredi morja. Majhna, sijoča kot plamen srca. Osamljeno plava in išče zlato, išče zlato mornarico. Tija Živko Kmetec, 6. a Mentorica Damjana Hliš Cov.d-A ^ ^Aaj 4t 6e (i prepovedano, “»•^č-inatajsi it nobil., Ct vmu,^ ne. lilij, blalv.il,' ^)po\r d.a VArc, ie Lnnn, e fct veino v4najo., m vt»CvY> hctjaja. it po^resan-o, lim ^ be Imeli, ^ v)ihWxO beof^o hvi v pohjemi// avnpaL /udi cf^atf/ 7 1 -f • J ' jbčLtO m/\. im. imoutAo O^ra^Vt Lja.Lexeh imajroo Ao vsaVogar, tovornehddopt \mo»t\o piZrno 10^ V11 ima. v beVii \txe*\ h« j£ oi^Acu, Vlb\ uirav^rvi , in podala, vbAf<9Tfin.pmvi^a, Šole M oApram, baletni VaepaU,^. ItČiMp ncuv podpirajo. MptiifiM.Ljjže, vreAUa, Atlise jUoa^. ^■Wpnrmi "y'n.V«yM;............. MvivHUtja išiasa.;, jtU,p,| Ljvlottenje Ul vreme, VCOjA doW vČoaA hc, fili ne I^TQ • 6ty\cbUo \eVa je c^n/nu^c^cn^o- ~ _ Vi.vAA.^Uc?' ( 6>J.d{/\čr , ctek^^žcvalAC OdC cttyVA^rA c)AcKVY>fr _ \Acx5 Vjif^ro/>c*. ^ ^>(-i-cr———.- t>cyWix \Wwn %tj\Vvncyi ^vaav - Vatcz 1p\r\y^-€ljf\j \) Vv^\ U\rg2. uc< Veljfi) 'Opc^vvva (dc\ č\wvp^f] \NA\tf\e. , 'JČ-ev^g «X c(6wigx. t \/VjLmc.A(y \Ay> leptr je UK \) ski c^agvVN -b Nika Plohl Ponudič Nika Plohl Ponudič Vita Krušič SREČNO ES! c družini Moji ,iu!^^\ porokrrijUB65 “ ™ Izrazburkane#mai mirnejšo i sitvedja liublienca ljubimo zlomljeno bogastvo Iz razburkane! ------ - i mamica *! ljubljenca - _____nasmeh , padli zadovoljni ^31116 Otrok Ljubezen VCSelo prihodnosti ZDRAVO Hed pev^iro. v-iode <&ay> Is^do yn(X zs v^p\\ce^ čc^vcx^. Ve Wo--s\ yxx vy\ogVo v^eV)0 . (uojvrunb stncet %A| % Hexo- UnuLiamja. Wet oa. |»j|i « ojprou. ( \iaca sroticn nj^a, M u hipu ppjfcuh ^tuK mu ^vottb " >> Kako ^jfii si ( {ebe. kar unuuani^cl Miši ^ jček pa #iskoko.-»T(b1*m ne^' Uc potiti, Wen motom V,^, Vc5 kuj,blato mi Ve kar usec k. ni noben skeč. Ia^col ^pek aočoe •-^iho.biVco ai' imeli & iabauo, k^er jtiU' so touio. lisica cela umazana biU. Neža Hrga Eva V. Sitar, basen KDO SO HEROJI DANAŠNJEGA ČASA? V tej karanteni ima veliko ljudi v najrazličnejših poklicih težje delo. Še posebej zdravniki, a jaz sem se odločila, da bom pisala o svoji mami, učiteljici. Učiteljem je v zdajšnjih časih še posebej težko, saj morajo v bistvu vse delati prek spleta, spodbujati učence, da delajo za šolo, in ob tem prenesti veliko kritik. Moja mama se sedaj vsak dan mogoče res zbudi kakšne pol ure pozneje, kot bi se na normalen šolski dan, a dela dlje. Vsak dan dela pozno v večer, tudi ob sobotah in nedeljah. Uči četrti razred in nima vseh ur preko videokonferenc, tako kot imajo višji razredi na njeni šoli, a kljub temu dela cel čas pouka in nima odmorov. Njen običajen delovni dan se začne okrog sedme ure, ko vklopi računalnik. Kar takoj začne tipkati. Okrog pol devete ure začne z prvo konferenco, ki traja kakšno uro ali več. Medtem ima mogoče kakšno konferenco s sodelavkami, s posameznim učencem, se pripravlja na drugo konferenco, preverja delo učencev ... Naslednja ura je okrog 11. ali 12. ure. Po zadnji video konferenci si vzame malo odmora in naredi kosilo in zatem začne spet delati, s krajšimi odmori tako dela do okrog osme ure zvečer. Za delo na daljavo seje morala naučiti tudi veliko novih stvari na računalniku. Ker je lansko šolsko leto poučevala z Zoom-om in je letos morala začeti uporabljati Microsoft Teams, je bila to ena izmed prvih sprememb. Zdaj zna uporabljati veliko aplikacij oz. stvari na računalniku, ki učencem pomagajo pri učenju. Ena izmed najhujših stvari pri poučevanju na daljavo je izguba normalnega stika z učenci, a ji to tudi uspeva. Včasih ji prisluhnem, kako se pogovarja z učenci. Zjutraj včasih potoži, da bo spet morala gledati v okenca na računalniku. Potem ko se zaslišijo prvi otroški glasovi, pa oživi; začne veselo klepetati, zanjo okolica več ne obstaja. Takrat so na prvem mestu njeni učenci. Tudi midva z bratom, čeprav delava za šolo samostojno, jo večkrat vprašava za kakšen nasvet. Čeprav ji vedno ne priznava, njeni nasveti pridejo še kako prav. Kljub vsemu se mi zdi, da svojo nalogo odlično upravlja, ne samo ona, vsi učitelji. Zelo vesela je vsake pohvale, zelo žalostna je, da učitelji nimajo več pravega položaja v družbi, da jih ne cenimo. Mislim, da bi vsem učiteljem morali dati več pohvale, saj opravljajo nemogočo nalogo. Tudi ko nimamo več motivacije, si izmislijo kaj novega, nas spodbujajo, da še vztrajamo pri učenju. Upam, da bomo kmalu lahko šli v šole, da bomo njej in vsem učiteljem olajšali delo. Daša Drevenšek, 9. a KORONA KRIŽANKA Že skoraj eno leto je od začetka korone, vsi imajo predloge, a se ne bomo hitro znebili tenadloge. Dolgčas mi je že tako, da je že vse težko, joj, kdaj bo konec karantene, te dolgočasne zmede. Daša Drevenšek, 9. a 1. 2. 3. 5. 6. 8. Rešitve: 1. kitara, 2. banana, 3. črna, 4. nebesa, 5. evro, 6. vlak, 7. novinar, 8. palica Prvi dnevi v šolskih klopeh po štirimesečnem »premoru« S sošolci smo vsi komaj čakali, da se vidimo. Zdi se nam, da razred kot skupnost daje zelo lep občutek ter da se lažje sprostimo, nasmejimo, si zaupamo skrivnosti in težave in da šolske ure hitreje minevajo. Pogrešali smo pristne odnose v živo in dobro voljo ter vse dogodivščine, ki jih doživimo, ko smo v šoli. Sedaj spet čutimo, da smo nazaj na ritmu, kot smo ga bili vajeni pred Covidom-19. Prvi teden šole po dolgem času smo preživeli lepo in težko smo ga pričakovali. Veliko smo se smejali in predvsem vznemirjeno vstopili v šolo in pričakali naše prijatelje in učitelje. Sedaj je naš vsakdan spet podoben vsakdanu pred epidemijo. Neža Hrga, 9. b MAMA Mama je ena sama. Je zmožna vsega in svojemu otroku posvečena 365 dni v letu. Mami raje kupi meni eno majico, ki mi ni nujno potrebna, kot sebi hlače, saj imajo stare že dolgo časa luknjo. Moja mama si zasluži le najboljše. Zraven vseh gospodinjskih opravil zmore še službo in nas, tri otroke, ki potrebujemo veliko pozornosti. Vzgaja nas v samostojne in odgovorne osebe. Kot vsaka mama tudi moja nima veliko prostega časa. Zdi se, kot da ga sploh ne potrebuje, čeprav bi si ga resnično želela. Moja mami ima tri otroke in želim si, da bi tudi jaz nekega dne zmogla skrbeti za svojo družino in ji priskrbeti lepo otroštvo, življenje. Mami velikokrat pokaže svojo ljubezen do mene. Ko sem vesela, je vesela zame, ko sem žalostna, me spodbuja in motivira. To bi ji tudi sama rada povrnila. Zelo sem bila vesela, ko sem našla knjigo, ki so jo sorodniki izpolnili ob mojem rojstvu. Res lepa gesta. V njej sem našla stavek moje mame pod praznim poljem, v katerega naj bi napisal, kaj si želiš za svojega otroka. Mami je napisala, da si želi, da do 20. leta ostanem s svojo družino. Takrat sem se zamislila, kako hitro leta minevajo. Kmalu bom tudi jaz »velika punca, samostojna ženska«. Kolikokrat nam starši rečejo, kako hitro rastemo, in ja, res je, zato je pomembno, da čas, ko smo še brezskrbni otroci, dobro izkoristimo. Ko se zavem tudi, čez kaj vse so šli moji starši, se več ne smilim sama sebi in grem naprej. Mami kaže do mene veliko ljubezni vsak dan, za kar sem ji zelo hvaležna, saj vsi otroci te možnosti nimajo. Glede maminih gest skozi vsak dan sem pri njej zadovoljna z malenkostmi. Ko se mi nasmehne, je moj dan lažji, lepši. Neža Hrga, 9. b KORONA PESMICA NOVOLETNO VOŠČILO VOŠČILO ZA NOVO LETO Ko korona je prišla, Leto, ki pride, Novo leto je neznanec se življenje na glavo je obrnilo. ko zdajšnje odide, prav lepo ga bo spoznati, Korona na glavo maske nam je položila, naj ti pred vrata pa ne preveč pričakovati. vse stike omejila, pripelje darila bogata: Staro leto je minilo, s šole nas prepodila ljubezen in zdravje, ne oziraj se nazaj, in vse po vrsti zamorila. uspehe in slavje, novega pa ne priganjaj, zraven pa vrečo, presenetiti se daj! Ker pa za dežjem vedno posije sonce, nabasano s srečo! Lara Kopič, 9. b tudi korona bo odšla in ostal bo le bled spomin Lana Gurman, 9. b ne čas, ki res ni bil ugoden za nas. Do tedaj pa pazimo nase in vse okoli nas, saj le tako se je bomo znebili in na težke čase pozabili. Lara Kopič, 9. b RAZMIŠLJANJE O SVOBODI Sedim in razmišljam. Moj pogled seže daleč v daljavo. Daleč tja, kjer je upanje, da se zazrem v svobodo. Zaprem oči in v mislih postanem majhna ptica. Ptica, ki se poda na pot, pot k svobodi. Ko odprem oči, vem, da je pot, pot do svobode še dolga. V globini srca upam in močno želim, da bom kmalu spet čutila svobodo. V rahlo zamegljenem pogledu vidim brezskrbne otroke, ki se veselo igrajo, smejijo in pojejo. Srečni so. Vprašam se, zakaj je ta trenutek pot do svobode in sreče tako težka. Vem, da bomo mi z našimi dušami in srci prebrodili to težko pot. Da bomo lahko spet svobodno tekali, se družili, drug drugega objeli, se skupaj smejali. Iz globin srca kričimo, da želimo biti svobodni kot ptice na nebu, da želimo razpreti svoja krila pod soncem. Vem, da bomo zmogli to pot, pot do svobode, ki nas združuje. 5nou vido, M je W ^ JEveda, KOAlfC 5-Ano FOL 51 fA SE-2-BVDiL I r. Nina Bračič, 7. b Lana Maroh, 9. a 1. Pred vsako nalogo oz. videokonferenco uporabi metodo 10-4 (vdihni in štej do 10 - izdihni in štej do 4). 2. S pisalne mize oz. sobe odstrani stvari, ki te motijo, saj se boš lažje zbral, več sodeloval in, najpomembnejše, odnesel od ure pouka razlago, ki ti bo pomagala naprej. 3. Med videokonferenco bodi čim bolj zbran in NE delaj ostalih stvari. 4. Pred začetkom pouka na daljavo si odpri okno za 5-10 minut, da te med delom ne bo bolela glava in boš osredotočen. 5. Učno snov ponavljaj sproti, saj si boš več zapomnil in se jo boš lažje naučil. Evelina Šimenko, 7. b Članki o lažnih novicah se mi zdijo vedno uporabni, saj vedno več mladih prihaja na internet ter družabna omrežja, na katerih mrgoli laži. Spomnim se trenutka, ko je slika starejšega moškega, ki leži sredi ulice, začela krožiti po socialnih omrežjih. Veliko jih je govorilo, da je kriv korona virus, čeprav ni bilo potrjeno. S tem je nastala še večja panika. Lažni članki o ljudeh so pa mi najmanj všeč, saj lahko z njimi prizadenemo tisto osebo. Velikokrat se zgodi, da z njimi povzročimo nepotrebno dramo. Lažnih člankov se ne moremo rešiti, le naučiti se moramo, da ne smemo verjeti vsemu na internetu, in nehati deliti lažne novice. Neža Hrga, 9. b Klara Kokot, 9. a LAŽNE NOVICE Hana Jeromel, 7. a Za nami je devet lepo preživetih let z najboljšimi prijatelji. Le kaj bi vsak sam? Brez sošolcev? Z nikomer ne bi delili vicev, ki so smešni samo nam, od nikogar ne bi mogli prepisovati nalog, le s kom bi jedli malico in skozi okna komentirali vreme? Kdo bi nam posodil svinčnik, pa tudi škarje, ki jih je v razredu zmeraj nosilo le nekaj sošolcev in je rezanje papirnatega srčka namesto pet minut trajalo celo uro? Le s kom bi hodili na zaključne izlete? S kom bi se v šolah v naravi delali, da spimo, ko so nas prihajali preverjat dežurni učitelji? Ja, res ne bi bilo tako lepo, če si ne bi ves čas stali ob strani Ml, sošolci in dobri prijatelji. Vsa leta smo dokazovali, da znamo stopiti skupaj, in tudi tokrat smo se potrudili po svojih najboljših močeh. Trenutne razmere nas postavljajo pred različne izzive in tudi naša valeta je ena od njih. Običajno se je začela s plesom, a tokrat je bilo plesanje v parih onemogočeno. Vseeno smo svoje zaključno dejanje izpeljali na najlepši način. Za nami je veliko lepega. Včasih bi si želeli čas zavrteti nazaj in sedaj, ko pomislimo, da se naš skupni čas v osnovni šoli zaključuje in gre proti koncu, nam je zelo hudo. Kljub naši trmi so bili vsi prisotni z nami zmeraj potrpežljivi. Prispevali so k temu, daje bila naša devetletna zgodba o prijateljstvu, veselju in spominih na smeh napisana in smo jo lahko zaključili z mislijo, da je bilo teh devet let nepozabnih. Neža Hrga, 9. b VARUHI V letošnjem šolskem letu smo dobili novo, čudovito vlogo, v kateri smo se odlično odrezali -postali smo varuhi. Na prvi šolski dan smo svoje varovance pospremili v šolo in naredili skupne fotografije. Želeli smo jim pričarati občutke, ki smo jih doživljali sami, ko smo bili na njihovem mestu. Tradicionalni jesenski ples s prvošolčki se ni izvedel, zato smo svoj ples in zabavo naredili sami. Zaradi razmer ni bilo toliko druženja z njimi, ampak vseeno so bili naši skupni trenutki neprecenljivi. Skupaj smo preživljali popoldneve na Zoomih. V sproščenem vzdušju smo prisluhnili bralni urici, pa tudi videli, da se lahko virtualno ob družabnih igrah zabavamo in tudi kaj uporabnega naučimo. Da nas ne bodo pozabili, smo jim izdelali tudi darilca, ob katerih bodo kdaj pomislili na svoje varuhe. Naši varovanci so nas presenetili s srčkastimi darilci za Valentinovo. Naučili smo se tudi skupni ples bamboleo, ki smo ga predstavili na valeti na podoben način, kot je bilo letošnje šolsko leto; na daljavo s prvošolčki, devetošolci pa smo ga zaplesali v živo. Neli Vuk in Lara Kopič, 9. b PRIZNANJE ZLATI KLOPOTKO Priznanje zlati klopotko podeljuje učencem ravnatelj šole, in sicer za delo oziroma dosežek, ki je pomemben za celotno šolo in znatno prispeva k ugledu šole v širši skupnosti. Eva Vidovič Malek in Lucija Vajda sta učenki, ki izstopata v generaciji po izjemnih učnih dosežkih in odličnih rezultatih na vseh predmetnih področjih. Do sošolcev in vseh zaposlenih imata lep in spoštljiv odnos. Eva je bila tudi predsednica razreda, pomaga sošolcem in je večletna dobitnica priznanja za prizadevno delo v oddelčni skupnosti. Tudi v času šolanja na daljavo sta blesteli s svojim vestnim delom. Vsa leta sta dobitnici priznanja znanje je zaklad, vzorni učenki, obe sta zlati bralki, prejemnici priznanj za prizadevno delo na likovnem in glasbenem področju. Lucija je bila v šolski ekipi Malih sivih celic, ki se je uvrstila med 16 najboljših ekip v Sloveniji in so dosegli rekord po številu usvojenih točk med vsemi ekipami v Sloveniji. Eva je zelo dejavna na glasbenem področju, večkrat je nastopala na prireditvi Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, nastopala je kot solistka na raznih šolskih prireditvah ter na radijskem intervjuju Radia Ptuj. Obe sta izjemni na tekmovanjih iz znanj. Eva je prejemnica bronastih priznanj iz matematike, logike, angleščine, zgodovine, fizike ter srebrnega priznanja na državnem tekmovanju iz matematike. Lucija je zmagovala na skoraj vseh šolskih tekmovanjih iz najrazličnejših področij. Usvojila je bronasta priznanja iz matematike, logike, Vesele šole, Cankarjevega tekmovanja, naravoslovja, zgodovine, biologije, kemije, fizike, logične pošasti ter je dobitnica srebrnih priznanj na državnih tekmovanjih iz matematike, logike, Cankarjevega tekmovanja, zgodovine ter logične pošasti. Izjemni učenki in izjemni osebi. Zapisala razredničarka Klementina Orešek. Učenke Daša Drevenšek, Lana Kaisersberger, Vita Krušič, Lucija Vajda, Eva Vidovič Malek in Lana Gurman so zlate odličnjakinje na Osnovni šoli Videm v šolskem letu 2020/2021. Na zaključku devetošolcev - valeti je vsem odličnjakinjam čestital gospod ravnatelj mag. Robert Murko in jim izročil knjižne nagrade. Prav tako so se vse učenke odpravile k županu g. Branku Mariniču na slavnostni sprejem najuspešnejših učencev. Zapisala Klementina Orešek.