Pred četrto skupščino delniške družbe Jelovica Pregled opravljenega dela v minulem letu T eto je okoli in bliža se čas skupščine delniške družbe Jelovica. Letošnja bo že četrta po vrsti, čeprav je delniška družba “stara” le tri leta in pol. Družba je bila namreč vpisana v sodni register konec leta 1996 (23. 12. 1996) in je zato že v letu 1996 poslovala kot delniška družba, pa čeprav le kratko obdobje v času božičnega in novoletnega dopusta. Zato se je prva skupščina sestala že sredi leta 1997 ter sprejela prvo revidirano letno poročilo novonastale delniške družbe. Pretekle tri skupščine Čas mineva in od prve skupščine so minila že tri leta. Če se ozremo nazaj in pogledamo, kaj ste delničarji sprejemali na teh prvih treh skupščinah hitro ugotovimo, da ste praviloma sklepali le o treh točkah: - izvolitev organov skupščine in imenovanje notarja (kot nujen procesni sklep), - sprejem letnega poročila preteklega leta z mnenjem nadzornega sveta in revizijskim poročilom, - imenovanje revizorja za tekoče poslovno leto. Poleg naštetih točk, ki se vlečejo kot rdeča nit skozi vse skupščine in ki bodo kot obvezne enoletne sestavine tudi v bodoče, tako kot do sedaj, spremljale vse redne skupščine, pa so posamezne skupščine v preteklosti sprejemale tudi druge sklepe. Odvisne od časa in posebnosti trenutka. Tako je prva skupščina 28. avgusta 1997 poleg naštetega sprejela še: svoj poslovnik, izvolila nadzorni svet, določila nagrado članom nadzornega sveta in se seznanila z rezultati poslovanja v letih 1993, 1994 in 1995, torej v času od privatizacijske bilance do nastanka delniške družbe. Druga skupščina je 30. julija 1998 glede posebnosti obravnavala še: dopolnitve statuta in razrešitev starega ter imenovanje novega člana nadzornega sveta. Tretja skupščina 29. julija 1999 pa je dodatno, poleg splošnih točk, obravnavala še: predstavitev doseženega v prvi polovici leta 1999 in programa prenove poslovanja, spremembe statuta in sejnino za člane nadzornega sveta. Bližajoča skupščina Četrta skupščina delniške družbe Jelovica d.d. bo na istem mestu kot do sedaj, torej v Osnovni šoli Petra Kavčiča (ali po novem Ivana Dolenca) v Škofji Loki. Skupščina bo 29. junija 2000 ob 12. uri. Posebnost te skupščine bo kratek dnevni red, ki vključuje le tisto, kar smo zgoraj imenovali “rdeča nit”. Predmet odločanja skupščine bo: 1. Ugotovitev sklepčnosti, izvolitev organov skupščine in potrditev notarja za sestavo notarskega zapisnika 2. Sprejem letnega poročila za leto 1999 z mnenjem nadzornega sveta in revizijskim poročilom 3. Imenovanje revizorja za poslovno leto 2000. Sklepi, ki jih k tem točkam dnevnega reda predlaga uprava ali nadzorni svet, so enaki kot v preteklih letih. Torej, izvolitev organov, imenovanje predlagane notarke, potrditev letnega poročila in imenovanje revizorja KPMG d.o.o. Glede na navedeno torej letošnja skupščina ne bo nič izjemnega, temveč bo nasprotno enostavna in brez posebnih sklepov, kar pa bo vsem - tako delničarjem kot upravi, omogočilo kakšno vprašanje in kakšen odgovor več. Gorazd. Rakovec Poletje, vročina, počitnice, potovanja! Prav gotovo je to najlepše obdobje v letu. Vse kaže, da bo letošnje poletje dolgo in vroče, saj je bilo prijetno toplo že v maju, v juniju pa skoraj že prevroče. Če upoštevamo še nogometno evforijo, so temperature dosegle skoraj že vrelišče. Prav prileglo se bo nekaj brezskrbnih počitniških dni, kjerkoli jih že bomo preživeli. Uživajmo, imejmo se lepo, “izklopimo” za nekaj dni, naberimo si novih moči za čas pred nami. In ne pozabite na nas. Napišite nam pismo, pošljite nam razglednico, narišite risbico. Utrinki iz poletnih potepanj bodo prav prijetna popestritev jesenske številke časopisa. Ustvarjalci časopisa Jelovica želimo vsem, ki ta časopis prebirate, prijetne počitnice, lepo vreme, prijazne sosede, ki se ne bodo kregali, če boste preglasni, pozorne partnerje, ubogljive in vesele otroke... Skratka, IMEJTE SE LEPO! tfmfij s WWT«tmT?F5; Kaj je to - skrb za zaposlenega? Skrb za kakovost življenja jelovčanov Tk T i dolgo tega, ko se je govorilo, da sta ključna elementa skrbi za zaposlenega zagotovitev dela in izplačilo plače. Oboje je sicer pomembno. Toda to še zdaleč ne predstavlja vseh ambicij vodstva JELOVICE na področju skrbi za zaposlenega. Zadnja leta niso bila prijazna za jelovčane. Še pred letom dni smo bili na robu prepada. Ni dosti manjkalo, da bi prišlo do dramatičnega zmanjšanja JELOVICE. Vendar smo jelovčani dokazali, da smo kos tudi najtežjim preizkušnjam. Vsaka takšna preizkušnja pa ima svojo ceno. Zato smo morali stisniti zobe in izvesti kopico neprijetnih ter neprijaznih ukrepov. Toda ukrepov, ki bi bili neprijetni ter neprijazni do zaposlenih ni bilo veliko - kljub temu, da so človeški viri predmet ostrega ukrepanja v večini sanacij. In zakaj smo se v vodstvu JELOVICE odločili za drugačen pristop? Razlog je preprost. Le zadovoljen jelovčan bo lahko prispeval k razvojni prenovi JELOVICE. Pa poglejmo skupaj, kaj vse utrjuje in potrjuje prizadevanja po skrbi za zaposlenega v Jelovici. Začnimo s tistima dvema, ki sta omenjena na začetku: ❖ ZAGOTOVITEV DELA - za večino zaposlenih se je, kljub izjemno neugodnim razmeram na trgu, zagotovilo delo v obdobju celega leta; še več, število zaposlenih se je vidno povečalo. ❖ IZPLAČILO PLAČE - spoštovana so določila dogovorov in pogodb tako po obsegu, kot po dinamiki - kljub temu, da nismo izpolnili vseh obvez do kupcev in dobaviteljev, je obveznost do zaposlenih izpolnjena. Če pa bomo želeli višje plače, bo potrebno še nekaj postoriti - VEČ NAREDITI IN MANJ PORABITI. Zveni preprosto. Toda to je edina alternativa delitvi med manjše število zaposlenih. Za mnoge se tu skrb za zaposlene že konča. V Jelovici pa, kljub izjemno težkim bremenom preteklosti, razmišljamo in počnemo še marsikaj, kar lahko razvrstimo v prizadevanja po skrbi za jelovčane: ❖ DELOVNO OKOLJE - se ureja in izboljšuje. Za večje posege pa so že pri- mag. Zvezdan ŽLEBNIK, predsednik uprave - generalni direktor pravljeni razvojni načrti (okna in vrata); za podboje pa je nova oprema že naročena. Verjetno se še ni pozabilo, da je minilo komaj leto od otvoritve nove tovarne v Preddvoru. ❖ ZDRAVJE IN VARNOST - za preventivo in kurativo je kar dobro poskrbljeno. Ambulanta je ostala znotraj tovarne kljub temu, da ekonomskih razlogov za to ni. Toda želja po dosegljivosti tovrstnih zmogljivosti za zaposlene in kvalitetne zdravstvene storitve lahko zagotavljajo določeno stopnjo zadovoljstva zaposlenih. ❖ KOMUNICIRANJE - vzpostavljenih je precej orodij internega ter eksternega komuniciranja. Informacije so redne, dovolj pogoste in razumljive - toda mnogokrat se ne pogleda na oglasno desko ali ne prebere vsega, kar je napisano. Največkrat pa se informacije še “filtrirajo” - oz. zaustavijo se na določenem nivoju in ne gredo dalje; ali pa se prilagojene posredujejo dalje. To področje terja še nadgradnjo, red in disciplino. ❖ NAČRTOVANJE KARIERE - razvojne projekte bomo morali izpeljati sami. Zato je vrsti sodelavcev omogočeno napredovanje, mnogi pa se lahko “vidijo” v novih vlogah v fazah razvojne prenove JELOVICE. ❖ IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE -dovolj zgovoren je podatek, da ni uporabljena besedica NE praktično pri nobeni vlogi za pridobivanje novih znanj. Še več. Pred mnoge zaposlene so dane zahteve po pridobivanju dodatnih znanj -na vseh ravneh in v vseh delih organizacije to velja. Stroški poslovanja se s tem sicer večajo - toda tretma tovrstnih stroškov je INVESTICIJA V KADRE. ❖ POHVALA IN GRAJA - skromni poskusi uveljavljanja principa “korenčka in palčke” počasi, vendar vztrajno dobivajo na pomenu in obsegu. Zadeva res ni preprosta. Tudi v vse pore sistema JELOVICA še ni prodrla. “Krivci” za to smo samo jelovčani - še preveč se izogibamo priznanju oz. pohvali za dosežek in graji za neuspeh. ❖ KAKOVOST - projekt ISO 9001 se nadaljuje z ISO 14001. Presoje so opravljene uspešno. Le kakovost dela zagotavlja kakovostne izdelke in le-ti zagotavljajo primerne prihodke ter razvoj. Zato je to vedno nedokončana naloga - pa še besedico prioritetna lahko dodamo. ❖ VIZIJA, RAZVOJNI CILJI, STRATEGIJA -tu praktično ni nobene dileme več. Za naslednja 3 - 4 leta so oblikovani tako cilji, kot poti za doseganje zastavljenih ciljev. Socialna varnost nam s tem sicer ni zagotovljena “a priori”, saj si jo bomo morali zagotoviti sami. Toda sposobni smo soočenja s tržno ekonomijo in konkurenco. Imamo znanje in sposobnost, imamo izkušnje, imamo krasne izdelke - potrebno je vse to vnovčiti na trgu. ❖ NAGRAJEVANJE - poskusi drugačnega nagrajevanja (motivacija in satisfakcija zaposlenih) so izpeljani že na nekaj nivojih. Do konca leta bo proces opravljen v vseh delih družbe JELOVICA. Seveda s tem ne bo naloga zaključena. Stalno nadgrajevanje oz. izpopolnjevanje je nujno. ❖ ORGANIZACIJA - stalno prilagajanje novonastalim razmeram včasih moti. Toda spreminjanje organizacije je stalen, vsakdanji proces. Moderna organizacija pomeni jasne razmejitve odgovornosti, pooblastil in pristojnosti. Tvorimo pa jo ljudje. In ker nismo vsi še primerno usposobljeni ter dovolj uspešni, se bo organizacija spreminjala. ❖ VODENJE - kljub potrebi, da se v krizni JELOVICA je glasilo delniške družbe Jelovica; uredniški odbor - glavni in odgovorni urednik; Cveta Vilfan, člani: Stanka Žbogar, Olga Drabik, Alenka Čibej, Tone Bohinc, Tatjana Klemenčič; izdajatelj: Jelovica lesna industrija, d.d., Škofja Loka, tel.: 064/6130, fax: 064/634261, internet: http://www.jelovica.si, E-mail: info@jelovica.si; izvedba: Specom d.o.o., podjetje za časopisno založniško dejavnost m oblikovanje. situaciji (in Jelovica je v takšni situaciji!) minimizira število komand oz. nalogoda-jalcev, je vzpostavljena relativno visoka stopnja avtonomije posameznih nivojev in delov družbe JELOVICA. Prenesena so torej tako pooblastila kot odgovornosti. Učinki takšnega dela se lahko merijo -rezultat so umirjene razmere in začeta je razvojna prenova JELOVICE. ❖ VARNOST ZAPOSLITVE - vse prej našteto utrjuje spoznanje o dolgoročnosti zastavljenih aktivnosti. Toda le kakovost dela zagotavlja kakovostne izdelke. In le s kakovostnimi izdelki bo možno najti primerne trge oz. kupce. In le takšni kupci bodo plačali pravo ceno za naše delo. In le takšno plačilo bomo lahko porabili za delitev v žepe ter raz- vojne projekte. Nanizani so le nekateri elementi, s pomočjo katerih se udejanja skrb za je-lovčane. Delo z in za ljudi ostaja tudi v prihodnje osrednji motiv razvojne prenove JELOVICE. Soočili se bomo z še dvema pojavoma, ki ju je potrebno upoštevati - to sta KONFLIKT in SPREMINJANJE. Sodobna teorija poudarja, da so konflikti želena stanja in generatorji razvoja - če jih tako tudi razumemo in obravnavamo. Lahko pa slabijo organizacijo in slabšajo medsebojne odnose - če se z njimi spopadamo nepravilno. Za mnoge sicer to ne zveni logično. Toda drugačnost in konflikti so in bodo ostali generator spreminjanja ter razvoja. Ravno to SPREMINJANJE pa nas še moti. Zelo hitro se bomo morali namreč sprijazniti s potrebami in zahtevami po spremembah tako razmišljanja in obnašanja, kot načinov in metod dela. Temu se ne bomo mogli izogniti. Odpore in nasprotovanja spremembam je sicer pričakovati -toda na poti sprememb se bo vztrajalo. Vztrajalo se bo zato, da bomo še boljši, še uspešnejši; da ne zagotovimo socialne varnosti samo današnji, ampak tudi jutrišnji generaciji; da si zagotovimo KAKOVOSTNO ŽIVLJENJE. Torej skrb za zaposlenega je skrb za kakovost življenja jelovčanov, je skrb za jutri JELOVICE. mag. Zvezdan Žlebnik, predsednik uprave generalni direktor Jelovice d.d. Škorenj, ki je krasil naš razstavni prostor na sejmih v Berlinu, Gornji Radgoni in Ljubljani, smo postavili tudi na razstavi tulipanov v Volčjem potoku. POHVALA Spoštovani! Ob nakupu vaših izdelkov, notranjih vrat, sem se prvič srečal z vašo družbo kot neposredni kupec. Pri prvem naročilu je prišlo do nekaj netočnosti pri določanju dimenzij širine vratnih podbojev. Zaradi tega je bila potrebna zamenjava že dobavljenih elementov. Tu pa sem naletel na zelo profesionalen in prijazen odnos vašega trgovca v trgovini Jelovice v BTC v Ljubljani, gospoda Kokota in referentke, gospodične Dragane v tovarni v Škofji Loki. Zahvaljujem se za vašo prijaznost in vam želim še veliko poslovnih uspehov! Jurij Kolenc, Trbovlje ZAHVALA Najlepše se v imenu svojih domačih in v svojem imenu zahvaljujem kolektivu Jelovice, d.d. in vsem ostalim, ki ste posperemili našega očeta Ivana Miklavčiča na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in izraženo sožalje. Hči Marija Ažbe ZAHVALA Zahvaljujem se gospodoma gasilcema Andreju in Jožetu za nesebično pomoč pri prevozu v zdravstveni dom in klinični center ob moji poškodbi na delu 25. februarja 2000. Damir Dijak ZAHVALA Iskreno se zahvaljujem Jelovici d.d. za prejeto solidarnostno pomoč, ki mi je bila na predlog Sindikata dodeljena ob moji dolgotrajni bolezni. Marinka Cupar Cupar Marija je zaposlena v obratu 226 - Vhodna in garažna vrata na delovnem mestu nanašanje premazov, ki je v 3. plačilnem razredu. V Jelovici je zaposlena od 1. 4. 1970, ima 31 let delovne dobe, od tega 30 let v Jelovici. Vseskozi velja za zelo marljivo in skrbno delavko, ki je vedno pripravljena za delo tudi izven rednega delovnega časa. Prižgana zelena luč za investicijo v podboje Odslej celovitejša ponudba rojekt v poslovnem sistemu pote-ka kot posebno pomembna naloga v okviru stalnega poslovnega procesa. Kot enkratna naloga ima svoj začetek in svoj konec, to pa ne pomeni, da ni sorodna tekočemu poslovnemu procesu. Že nekaj let ugotavljamo, da celovitost ponudbe notranjih vrat ni kompletna, ker poleg notranjih vratnih kril ne moremo ponuditi podboja, ki bi zadostil potrebam kupcev. To sta predvsem dve zahtevi: ❖ večje prilagajanje v debelini zidu, ❖ vez pokončnih in prečnik mora biti popolna zajera. V tem času pa razvoj na področju podbojev ni stagniral, ampak se je nadaljeval v smeri softforming oblike (zaokroženi robovi osrednjega dela podboja in oblog). Svet se povezuje, zato je bil moto projekta, da vsega ne moreš izdelovati sam, temveč se v določenih segmentih povežeš s kooperanti. Tako naj bi v Jelovici kon-fekcionirali podboje, posamezne segmente (folding letve) pa izdelovali v sodelovanju s kooperanti. V izboru za tehnologijo so sodelovali trije proizvajalci tehnologije za podboje. Odločili smo se za tehnologijo nemškega proizvajalca Lehbrink. Tehnologija je fleksibilna, omogoča izdelavo podbojev na osnovi komisijon-skih naročil po zadnjih modnih in razvojnih trendih, je racionalna in koncipirana po zadnjih tehnoloških dognanjih. Tehnologija omogoča izdelavo “folding” podbojev na popolno zajero, uporabo različnih nasadil in prijemnikov. Zaradi netočnosti pri izdelavi zidov je novi pod- Gospa in gospod Praprotnik sta izbrala jelovično hišo Ivana. Hiša v Retečah pri Škofji Loki je skoraj gotova, manjka še nekaj notranje opreme in zunanja ureditev, vendar v njej že stanujejo. Družina Praprotnik je na hišo ponosna in priredili so pravcato otvoritev hiše, na katero so povabili prijatelje. In ker med prijatelje štejejo tudi Jelovico, smo na to lahko izredno ponosni. boj odličen, saj omogoča prilagodljivost +15mm oz. -5mm, montaža je enostavna in hitra, predvsem pa čista. Kapaciteta tehnologije je do 400 podbojev/izmeno. Vrednost celotne investicije je 300 milijonov tolarjev. Redna proizvodnja “folding” podbojev bo stekla marca leta 2001. Dejan Slabe TKE REZ NASTAVLJIVEGA Folding Podboja JELOTERM plus Okno s triletno garancijo “Pri nakupu se vedno odločam za naravne materiale, zato razmišljam o nakupu lesenih oken. Vendar me ob misli, da jih bom moral kmalu po vgradnji brusiti in pleskati, vse mine. Kakšno okno kupiti, kako naj bo obdelano, da mi bo to neprijetno delo prihranjeno? Sem kar precej tehničen tip, vendar nisem prepričan, da bom okenske odprtine izmeril pravilno in sploh mislim, da je bolje, če to delo opravi strokovnjak. Za montažo mi še na misel ne pride, da bi se sam ukvaijal s tem, mojstri in obrtniki pa so venomer zasedeni. Sploh pa se z vsem skupaj nimam časa ukvarjati. Vem le to, da okna potrebujem in najbolje bi bilo, da jih samo plačam, potem pa na to sploh ne mislim več.” Kupca, ki razmišlja na tak način smo imeli v mislih, ko smo se odločali za realizacijo projekta JELOTERM PLUS. Kupca, ki nima časa, vendar je pripravljen investirati v nakup dobrega, kakovostnega lesenega okna, ki bo imel dobre zvočne in toplotne izolirane lastnosti, vgrajene elemente varnostnega okovja in podaljšano garancijo. To pa še ni vse. Pri nakupu okna Jeloterm plus dobi kupec še paket storitev: izmere na objektu, prevoz, raznos oken po objektu, vgradnjo slepih podbojev, vgradnjo oken v slepe podboje in brezplačen kontrolni pregled v času garancije - po približno dveh letih. Garancija za ta okna je namreč kar 3 leta in Jelovica je edini slovenski proizvajalec lesenih oken, ki ponuja kupcem tako dolgo garancijsko dobo. Čiščenje stekel bo edino delo, ki ga boste v naslednjih letih imeli z okni Jeloterm plus. To je bilo osnovno vodilo pri snovanju promocijske akcije. Cilj je bil jasen. Skrbno izbrani ciljni javnosti sporočiti, da tako okno obstaja, da jih je moč dobiti v Jelovici. Ideja je bila dobra, promocija uspešna, izpeljano informiranje prodajnih ekip, edino in najpomembneje pa je na prodajalcih, ki izdelke lahko dobro prodajajo le, če so prepričani, da so ti izdelki dobri. Jeloterm plus, je prav gotovo najboljši izdelek za najboljše kupce. Cveta Vilfan I! JELOVICA Prodajna mesta: ŠKOFJA LOKA, Kidričeva 58, tel. 064/632 270, 61-30, fax 064/632 761 KRANJ, Partizanska 26, tel/fax 064/211 232 LJUBLJANA, Šmartinska 152 (BTC), hala A, tel/fax 061/185 15 00 CELJE, Mariborska 91, tel/fax 063/413 050 RAVNE NA KOROŠKEM, Čečovje 5, tel/fax 0602/20 175 LIMBUŠ PRI MARIBORU, Limbuško nabrežje 15, tel/fax 062/102 800 MURSKA SOBOTA, Nemčavci ID (BTC), tel/fax 069/22 921 NOVO MESTO, Ul. talcev 2, tel/fax 068/323 444 BREŽICE, Aškerčeva 1, tel/fax 0608/62 926 METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel/fax 068/58 716 KOPER, Ankaranska 7, tel/fax 066/37 029 NOVA GORICA, Vojkova 8, tel/fax 05/30 05 385 NASLEDNJIH NEKAJ LET BOSTE SAMO ŠE POMIVALI. VSA OSTALA VZDRŽEVALNA DELA SO V PAKETU Z OKNOM IN JIH BODO ZA VAS OPRAVILI STROKOVNJAKI IZ JELOVICE. Pri vas doma se bodo oglasili vsaj trikrat. Prvič vam bodo natančno izmerili odprtino za okno, drugič vam bodo Jeloterm plus dostavili in strokovno vgradili, še zadnjič pa se bodo oglasili po dveh letih ter preverili, če je okno brezhibno in odpravili morebitne pomanjkljivosti. Vse to uvršča Jeloterm plus v novo generacijo oken, kateremu dodatne “♦'•'ritve zagotavljajo brezhibno delovanje, veliko funkcionalnost ter zares minimalno vzdrževanje s strani uporabnika. „OTERMPLUS Kaj sploh so presoje sistema kakovosti? Orodje za izboljševanje poslovanja podjetja resoja sistema kakovosti pomeni sistematično in neodvisno preverjanje skladnosti planiranih in dejanskih procesov v podjetju. Cilj presoje je izboljševanje poslovnega procesa in iskanje optimalnih rešitev. Presojo lahko izvajajo zunanji presojevalci; v tem primeru gre za certifikacij-sko ali kontrolno presojo, lahko pa presojo izvaja tudi kupec za posamezne skupine izdelkov ali za celotni poslovni proces. Takšno zunanjo presojo bodo v začetku meseca julija pri nas izvajali presojevalci certifikacijske ustanove BVQI in tako preverili delovanje našega sistema kakovosti, torej naših pravil poslovanja. Ocenili bodo ali je naša poslovna “kondicija” še zagotovilo za podeljeni certifikat po ISO 9001. Poleg takšne kontrolne presoje tudi sami preverjamo delo svojih sodelavcev ob izvajanju interne presoje. Slednjo načrtujemo na začetku leta in zatem postopoma preverjemo vse dele poslovnega procesa, ki so opredeljeni s poslovnikom kakovosti, organizacijskimi predpisi in navodili za delo. ZNAK KAKOVOSTI V GRADITELJSTVU Razlogi za izvedbo notranje presoje: ❖ preverjanja delovanja sistema kakovosti, ❖ nova strategija in novi cilji v podjetju, ❖ sprememba pristojnosti in odgovornosti med zaposlenimi, ❖ zahteve kupcev, ❖ veliki stroški kakovosti, ❖ številne pritožbe kupcev, ❖ problemi z reklamacijami, ❖ problemi pri uvedbi novih izdelkov. direktor odredi izredno presojo, ko gre za organizacijske spremembe in ko gre za odstopanje od predpisanih zahtev. Pri dosedanjih internih presojah, ki jih izvajamo od leta 1996, smo ugotovili okoli 120 neskladnosti v različnih delih poslovnega procesa. Največkrat pa smo opazili neobvladovanje dokumentacije in zapisov ter nejasnost zahtev ali odgovornosti. Pri presoji ugotovljeno neskladnost mora odgovorna oseba v predpisanem roku odpraviti; na ta način se poslovni proces izboljšuje. Rezultati presoje so lahko dobro orodje v rokah najvišjega vodstva za postopno izboljševanje poslovnih procesov oz. nasploh poslovanja podjetja. Z leti je naša notranja presoja že prerasla zgolj formalni pregled skladnosti poslovanja; s presojami iščemo boljše rešitve za posamezne dele poslovnega procesa. In prav drobne izboljšave pomenijo rast sistema kot celote, “tlakujejo” pot k poslovni odličnosti ali kot je zapisal veliki Michelangelo: “Malenkosti ustvarjajo popolnost, toda popolnost ni malenkost”. Poleg redne letne interne presoje lahko Nada Slovnik Znak kakovosti v graditeljstvu Konkurenčnost proizvodov in storitev nak kakovosti v graditeljstvu M (ZKG) postaja z realizacijo svoje- ga poslanstva ter z uveljavljanjem v strokovni, poslovni in potrošniški sferi znak razlikovanja na področju kakovosti in konkurenčnosti proizvodov in storitev. Namen projekta ZKG je izboljšati kakovost graditve in povečati zadovoljstvo uporabnikov gradbenih objektov ter hkrati pospešiti tehnološki, organizacijski in poslovni razvoj in uspešnost slovenskega graditeljstva. V Jelovici smo se v letu 2000 že drugič potegovali za pridobitev tega znaka in ga tudi drugič prejeli in sicer za okno JELOTERM s poudarkom za energetski učinkovitosti. ZKG pa ni le znak razlikovanja med proizvajalci. Znak prinaša določene prednosti tudi potrošnikom. Agencija za učinkovito rabo energije pri MGD je v začetku junija ponovno objavila razpis za subvencioniranje nakupa oken, ki imajo ZKG oziroma izpolnjujejo zahteve Agencije. Prednost oken, ki imajo ZKG je v tem, da kupcu ni potrebno pridobiti potrdil in dokazil, da okna ustrezajo zantevamm razpisnim pogojem. Kazpisni pogoji in dokumentacija je objavljena na internetu: www.mgd.si/aure. Direktor stavbnega pohištva Matevž Kodela na podelitvi znaka kakovosti v graditeljstvu aprila 2000 v Gornji Radgoni. Vaša skrb za varnost in zdravje Zakon o varnosti in zdravju pri delu Pripomočki za varovanje zdravja na delovnih mestih so namenjeni varovanju Našega zdravja. Inšpektorji jih ne potrebujejo. "E T juliju lanskega leta je prenehal m/ veljati stari Zakon o varstvu pri delu, saj je 13. 7. 1999 v 56. številki Uradnega lista RS izšel novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD), za katerega smo dobili od evropske unije zelo pozitivno oceno. Zakon o varnosti in zdravju pri delu je napisan tako, da vsebuje smernice direktive 89/391 EEC (o uvedbi ukrepov za spodbudo izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu) in načela Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 155, ki govori o varstvu pri delu, zdravstvenem varstvu in delovnem okolju ter Konvencije Mednarodne organizacije dela št. 161, ki pa govori o službah medicine dela in je tako popolnoma usklajen z veljavno evropsko zakonodajo. Novi zakon za razliko od starega, kot vidimo že iz imena, govori tudi o zdravju delavcev. V preteklosti je bilo vedno potrebno poskrbeti, da je na “papirjih” vse urejeno. Če pa se je tega kdo držal ali ne, niti ni bilo posebno pomembno. Določbe novega zakona so zelo jasno napisane. DELODAJALEC JE v skladu s 1. odstavkom 5. člena (ZVZD) DOLŽAN ZAGOTOVITI VARNOST IN ZDRAVJE DELAVCEV V ZVEZI Z DELOM. V ta namen mora delodajalec izvajati ukrepe, potrebne za zagotovitev varnosti in zdravja delavcev, vključno s preprečevanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, z ustrezno organiziranostjo ter potrebnimi materialnimi sredstvi. Prvi stavek je poudarjen zato, ker je v njem najpomembnejši glagol zagotoviti. Inšpektorja ne zanima, kako je delodajalec rešil probleme varnosti in zdravja pri delu. Ne zanima ga, če je tam na tisoče obvestil o raznih obveznostih delavcev. Zanimajo ga varnostne naprave, sredstva za osebno varstvo in osebna varovalna oprema, ki so, oziroma niso, ustrezno nameščena. 3. odstavek 5. člena govori tudi naslednje: če delodajalec prenese strokovne naloge varnosti in zdravja pri delu na strokovnega sodelavca ali strokovno službo, GA TO NE ODVEZUJE ODGOVORNOSTI na tem področju. Po novem zakonu je kot delodajalec za varnost in zdravje delavcev odgovoren neposredni vodja. Torej, če delavci opravljajo dela, za katera niso usposobljeni - odgovarja za njihovo varnost in zdravje neposredni vodja. Če se delavci poškodujejo odgovarja neposredni vodja. Če delavci ne uporabljajo osebne varovalne opreme, odgovarja neposredni vodja... Kot najpogostejši primer v Jelovici d.d. bi navedel neuporabo osebne varovalne opreme. Če se na primer zgodi, kot se je zgodilo ob zadnjem inšpekcijskem ogledu (inšpektor je na to opozoril tudi v zapisniku), da več delavcev ne uporablja osebne varovalne opreme, varnostnih naprav ali sredstev za osebno varstvo, je to prekršek, ki ga inšpektor lahko preda sodniku za prekrške in bo tako podjetje kot pravna oseba plačalo najmanj 300.000 SIT ali največ 10.000.000 SIT (odvisno od sodbe sodnika za prekrške). Odgovorna oseba delodajalca, to je neposredni vodja, plača najmanj 50.000 SIT, vsi delavci, ki pa ne upoštevajo vseh predpisanih ukrepov s področja varnosti in zdravju pri delu, pa plačajo 20.000 SIT. Vendar pa večino prekrškov po tem zakonu stori odgovorna oseba delodajalca, kar je razumljivo, saj gre v zakonu v večini primerov za njegove obveze. Za delodajalčevo odgovorno osebo je za večino prekrškov predpisana kazen najmanj 50.000 SIT. Inšpektor lahko izreče tudi mandatno kazen delodajalcu za prekršek opisan v 58. členu ZVZD in sicer 100.000 SIT in 50.000 SIT odgovorni osebi, to je neposrednemu vodji. V 3. odstavku 9. člena ZVZD, le-ta govori, da mora delavec uporabljati varnostne naprave ter sredstva za osebno varstvo in osebno varovalno opremo pri delu skladno z njihovim namenom, pazljivo ravnati z njimi in skrbeti, da so v brezhibnem stanju. Če ne ravna tako ga lahko inšpektor kaznuje z 20.000 SIT kazni. V primeru, da delavec delodajalca ne obvesti takoj o vsaki pomanjkljivosti, škodljivosti, okvari ali o drugem pojavu (37. člen ZVZD), ki bi lahko pri delu ogrozil njegovo varnost ali zdravje in varnost drugih delavcev ga lahko kaznuje z denarno kaznijo 30.000 SIT. Vse zaporne kazni so določene v kazenskem zakoniku v 208. členu. Tako se kaznuje z zaporom do enega leta kdorkoli, ki v tovarni ali na gradbišču poškoduje ali odstrani varnostne naprave in tako povzroči nevarnost za zdravje in življenje ljudi (kaznivo dejanje lahko stori vsakdo). Z zaporom do dveh let se kaznuje oseba, ki je odgovorna za varnost in zdravje ljudi pri delu v tovarnah in na gradbiščih in ki ne postavi varnostnih naprav ali ne poskrbi za njihovo brezhibnost ali sicer ne ravna po predpisih ali tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih in tako povzroči nevarnost za življenje ljudi (kaznivo dejanje lahko stori le odgovorna oseba). V opisanih primerih je dejanje storjeno z direktnim ali eventualnim naklepom. Če gre za dejanje storjeno iz malomarnosti, se v obeh primerih storilec kaznuje z zaporom do enega leta. Vse te kazni pa veljajo le v primeru, da se nič ne pripeti. Če se zgodi nezgoda zaradi omenjenih dejanj, ki ima za posledico hudo telesno poškodbo ene ali več oseb ali smrt ene ali več oseb, je zagrožena zaporna kazen v znatno daljšem trajanju (12 let). Ko gremo skozi proizvodnjo, vidimo vse preveč delavcev pri raznih rezkarjih, ki ne uporabljajo glušnikov in dodatnih prislonov, ki služijo za preprečitev dotika vrtečega se rezila. Tudi rokavic se povsod ne uporablja. Prav zaradi neuporabe rokavic je v letošnjem letu prišlo že do osmih nezgod, katerih posledica je bila kar 800 izgubljenih delovnih ur, oziroma nekaj več kot če štirje delavci cel mesec ne bi prišli na delo. Da še malo izpostavimo problem neuporabe osebne varovalne opreme poglejmo zdravstvena spričevala delavcev. Od oseminpetdesetih delavcev, ki so bili v letošnjem letu zdravstveno pregledani jih je kar sedem, ki lahko opravljajo svoje delo le ob ustrezni zaščiti sluha. Če pomislimo, kako se počutimo, če moramo ves delovni čas delati v prekomernem hrupu in ne uporabljamo osebne varovalne opreme, da smo razdražljivi, raztreseni, nepozorni (večja možnost poškodb), da nam “zvoni” v ušesih, da nas zvija po trebuhu ... potem se vse bolj zavedamo, da bi z uporabo osebne varovalne opreme izboljšali tudi kvaliteto našega življenja izven delovnega okolja in ne bi le zadostili predpisom. Zavedati se moramo, da je oprema za osebno varstvo namenjena za varovanje našega zdravja in kvalitete našega življenja na delovnem mestu, kot tudi izven delovnega okolja. Cilj nobenega slovenskega podjetja, kot tudi Jelovice ni, da bi bili njihov glavni stranski proizvod invalidi. Jelovica sodi med vsemi slovenskimi podjetji v lesni industriji med podjetja z najmanj poškodbami v zvezi z delom. Safet Hamzič, Jelovica Tuzla Presenetil nas je velik interes kupcev TJ ogovarjala sva se kar na raz-stavnem prostoru Jelovice na sejmu v Tuzli. Safet Hamzič sodeluje z Jelovico od leta 1996, torej od zaključka vojne v BiH. Skupaj z Devadom Džaferovičem iz Sarajeva sta zaorala ledino s prodajo jelovških proizvodov na področju BiH. Ker pravijo, da v “španoviji še pes crkne”, sta se v letu 1999 razšla in sedaj tržita vsak po svoje. Katero področje pokrivate s prodajo? “Severovzhodni del Bosne. Sedež firme je v Tuzli, imamo še štiri prodajne enote - v Gračanici, Gradačcu, Bijeljini in Brčkem. Načrtujemo še Doboj, potem pa bomo s prodajnimi mesti zaključili in intenzivneje delali v “globino”. Uspo- Jelovica sodi med vsemi slovenskimi podjetji v lesni industriji med podjetja z najmanj poškodbami na delu. Če pogledamo strokovno literaturo, ki nam je na voljo ugotovimo, da je bil indeks pogostosti v EU v letu 1994 v lesni industriji za poškodbe pri delu, ki so imele za posledico več kot tridnevno odsotnost Ri = 8852, v JELOVICI pa je bil v lanskem letu Ri = 8310, kar je pod evropskim povprečjem. Trudimo se ga še znižati, saj nas poškodbe še vedno povprečno stanejo nekaj več kot 1 milijon tolarjev na mesec. Viri: - Zakon o varnosti in zdravju pri delu Ur.l. RS 56/99; - Marjan Bilban, Medicina dela, Ljubljana ZVD, 1999; - Marko Miš, Evropska statistika poškodb pri delu in primerjava s stanjem v Sloveniji, Delo + Varnost 45 (2000) 1, str. 17; - Damjan Mozetič, Kaj prinašajo novi Zakon o varnosti in zdravju pri delu in izvedbeni predpisi (gradivo za seminar), Vrste odgovornosti po novem zakonu, Odin, Ljubljana, 2000; - Borut Brezovar, Zakon o varnosti in zdravju pri delu z uvodnimi pojasnili Boruta Brezovarja, Bonex, Ljubljana, 2000. Damjan Blaznik Image Jelovice v Bosni na nivoju Slovenije. sabljali bomo monterje in se posvečali inženiring poslom. Veliko bo potrebno storiti tudi glede izobraževanja kupcev, ki niso dovolj informirani o prednostih lesa in o ekologiji. Tako kot povsod je tudi pri nas prodaja plastike izredno močna in veliko bo dela z osveščanjem kupcev. Za mene je plastika najslabši izum tega obdobja - če gledamo njene negativne lastnosti: negativni vpliv na ekologijo, zdravje, iz estetskega vidika, itd." Navdušen športnik ste, svojčas ste igrali tudi košarko. Ste še povezani s športom? “Seveda. Sponzoriramo košarkarje SLOBODE DITE, kjer sem tudi član uprave kluba. Sloboda DITA je že tri leta naš promotor, so večkratni prvaki BiH in realno najboljši.” Torej sponzorstvo kot oblika promocije? “Uporabil sem filozofijo Jelovice - družiti se z najboljšimi - zato sem izbral njih. Sloboda Dita je najboljši klub v BiH. Tu vidimo obojestranski interes, zato bomo to partnerstvo nadaljevali. Sodelujemo tudi s kantonalno televizijo, z lokalno TV in lokalnimi radijskimi postajami. Veliko smo vložili tudi v označevalne table.” Koliko imate zaposlenih? “V Jelovici Tuzla dela 12 ljudi, ki pa še niso “univezalci”, saj vsi še ne znajo vsega. Vsi se zelo trudimo in iščemo tudi nove strokovne sodelavce, ki bodo vešči proizvoda in prodaje. Zaposleni delajo v salonih in pri montaži. Z montažo izdelkov smo šele pričeli in presenetil nas se izreden interes kupcev. Kar 35 odstotkov blaga prodamo že z montažo, lahko pa bi še več, če bi imeli dovolj strokovnih ekip.” Katerih proizvodov največ prodate? “V začetku smo prodajali izdelke nizkega cenovnega razreda, sedaj pa prodamo vse več izdelkov srednjega in višjega cenovnega razreda. Sicer pa ostaja naš osnovni cilj - prodajati najboljše izdelke in Jelovico plasirati Terry, košarkar Slobode Dite, je menda največji osvajalec ženskih src. Poleg njega Safet Hamzič, v ozadju Matjaž Krajnik. Image Jelovice v Bosni na nivoju Slovenije - to je cilj Safeta Hamziča in njegove firme Jelovica Tuzla. Glede na njegovo odločnost mu bo to prav gotovo uspelo. Cveta Vilfan Košarkarska ekipa Slobode Dite je obiskala sponzorja na Tuzlanskem sejmu. kot proizvajalca odličnih proizvodov po primernih cenah." Če bi imeli možnost, kaj bi v Jelovici spremenili in kje mislite, da bi bili lahko še boljši? “Najprej bi se poglobil v znižanje proizvodnih stroškov. Potrebno je izključiti oz. zmanjšati možnosti za napake. Kakovost proizvodov je dobra, prihaja pa do nerodnosti pri manipulaciji s proizvodi. Skrajšati bi morali dobavne roke. Ljudje so postali nezaupljivi, težko jih je prepričati, da mora- jo izdelke plačati npr. dva meseca preden jih dobijo. Jelovica bi morala tudi več sredstev nameniti za globalni marketing na vseh področjih. Sami ne zmoremo stroškov za večje oglaševalske akcije. Tržno smo prepoznavni, vendar je treba blagovno znamko vzdrževati.” Odpirate nov poslovni objekt, nov lep prodajni salon... “Jelovica Tuzla bo vzdrževala standarde, ki jih narekuje centrala v Škofji Loki. Veliko skrb namenjamo manipulaciji proizvodov, skladiščenju, strokovni montaži, komuniciranju, strokovnemu izobraževanju, če je le mogoče uporabljamo že izdelane spote Jelovice. Računam tudi, da bo moja hči Sabina, ki študira management, nadaljevala z delom v Jelovici." Nezgode pri delu Aprila v Jelovici brez poškodb Za varnost v podjetju in na delovnih mestih moramo skrbeti vsi. V T zadnjem internem časopisu smo \J objavili poškodbe do 2. marca. Od tedaj se je pripetilo še enajst nezgod in sicer štiri v marcu ter NOBENA v APRILU, kar se po naših evidencah, ki segajo v “davno” leto 1983, še ni pripetilo. V mesecu maju smo bili priča sedmim nezgodam. Nezgode v marcu: - 14. 3. se je poškodoval Aleš K. iz obrata žagalnica in sušilnica Preddvor. Pri robljenju žaganega lesa se je zagozdil krajnik in da bi ga odstranil, je delavec zlezel na mizo s transportnimi valjčki. Ko je skočil z mize, je nerodno stopil in si pri tem zvil gleženj. Če si podrobneje pogledamo nevarnosti, ki so nastale pri tem dejanju vidimo, da bi se delavec lahko poškodoval že, ko je zlezel na mizo. Lahko bi nerodno stopil na valjčke in bi se mu noga zagozdila. Ko je odstranjeval krajnik, bi lahko prišlo do povratnega udarca, ki bi ga lahko poškodoval, lahko pa bi se mu zapičila iver, če ne bi uporabljal rokavic. Delavec je bil zaradi nezgode v staležu pet delovnih dni. - Naslednji dan se je prav tako v Preddvoru, vendar tokrat na obratu montažnih objektov, poškodoval Rado B., ki si je pri zabijanju čelnega na-pušča s sponkami slednjo poslal v roko. Delavec je zanemaril pravila varnega dela. Delavec se je poškodoval in bil v bolniškem staležu osem delovnih dni. - 22. 3. sta delavca vzdrževalnega servisa opravljala dela v sušilnici. Pri vrtanju luknje v steno sušilnice je prvi, ki je vrtal, prevrtal steno in zavrtal Pavleta R. v levo roko. Delavca sta pri vrtanju luknje zanemarila vsa pravila varnega dela. Pavle bi moral nositi rokavice, ki bi gotovo ublažile, če ne preprečile poškodbo. Lahko bi si pomagala tudi s posebnimi sponami, ki bi med vrtanjem držale element na svojem mestu. Lahko bi tudi uporabila kos lesa, v katerega bi sicer zavrtal, namesto da je pri prevrtanju stene zadel delavca. Delavec je bil zaradi te peškodbe po nepotrebnem v bolniškem staležu 18 delovnih dni. K sreči je Pavle okreval brez posledic. - 27. 3. se je pri menjavi šablone poškodoval Rajko S. iz obrata notranjih vrat. Stisnilo mu je namreč kazalec na levi roki. Ker delavec ni takoj poiskal zdravniške pomoči, ampak je doma še delal, je storil prekršek, za katerega bi moral v primeru, da bi ga zalotil inšpektor, plačati kazen. Delavcu se je poškodba infekcijsko vnela in je bil zato v bolniškem staležu kar 9 delovnih dni. V maju pa so si nezgode sledile takole: - 3. 5. se je na peščenem parkirišču pred Jelovico d.d. zjutraj na poti na delo poškodovala Tilka V., iz enote Izvoz -prodaja stavbnega pohištva. Ta poškodba se je pripetila zaradi neprevidnosti pri hoji in je zahtevala štiri delovne dneve bolniške odsotnosti z dela. Po analizi poškodbe lahko ugotovimo, da bi bilo potrebno več previdnosti pri hoji v visoki obutvi po neravnem terenu, kakršen je na našem parkirišču. - Teden kasneje, 10. 5. pa sta se pripetili kar dve nezgodi in sicer: - Denisu L., - viličaristu iz obrata notranjih vrat, ko je spuščal breme na lesen moral, ker drugače zaradi debeline vilic viličarja, ne more le-teh izvleči. Delavec je moral postavil na tla, prav v tem trenutku pa je hidravlika, ker je imel na vilicah viličarja naloženo breme, nekoliko popustila. Pri tem mu je stisnilo prstanec in sredinec desne roke med moral in vilico viličarja. Ker poškodba ni bila huda, se je delavec vrnil na delo že po petih delovnih dneh. Če poskušamo analizirati poškodbo, vidimo, da je do nje ne bi prišlo, če bi Denis dosledno upošteval pravila varnega dela z viličarjem. Le-ta pravijo, da ne smeš nikoli karkoli početi pod vilicami viličarja (niti poseg z roko), Pravilen postopek spuščanja bremena bi bil sledeč: ko bi delavec prišel do mesta, kjer naj bi odložil paleto, bi se moral pred tem mestom ustaviti, spustiti paleto do najnižje lege, ki jo viličar še dopušča, nato bi moral postaviti morala, spet dvigniti paleto in jo šele nato zapeljati nad morala, kjer bi jo odložil. - Druga nezgoda tega dne se je pripetila, ko je Rado D. pri montaži veternice na elektromotor uporabljal provizorični oder. Ker oder ni imel zaščite pred izpadom, je delavec neprevidno stopil in padel dva metra v globino. Pri tem se je lažje poškodoval in je po 12 delovnih dneh zaključil bolniški stalež. K sreči jo je delavec kljub nezgodi, ki bi se lahko končala precej bolj tragično, odnesel brez trajnih posledic. - Če pogledamo podrobneje, kaj vse bi se lahko pripetilo zaradi opustitve varnostnih ukrepov vidimo, da bi se lahko dogodek končal tragično v primeru, da bi se delavec pri padcu v globino še kam udaril z glavo, kar bi za posledico lahko imelo hujšo telesno okvaro ali celo smrt. (članek: Vaša skrb za varnost in zdravje). - Vojko R. je 12. 5. delal na stroju za lepljenje. Ko pride komad iz stroja za nanašanje lepila, se po traku pelje do mesta odvzema. Od tam ga delavec postavi v pravilnem vrstnem redu v stiskalnico, kjer se nato zlepijo okenski profili, ki gredo nato naprej v obdelavo. Ti profili so različnih širin in ko se je Vojko poškodoval je delal ravno tisto širino komadov, ki ga ni več moči prijeti z vrha, pač pa z roba. Ker pa je na traku lepilo in komadi ne drsijo po njem, je delavcu roko potisnilo v roko stiskalnice in mu posnelo kožo na prstu. Delavec bi moral vsak komad potegniti najprej k sebi na “mizo” in ga šele nato postaviti na stiskalnico. - V prototipni delavnici oken se je 17. 5. poškodoval Darko A., ki se je pri nakladanju stekla globoko urezal v roko ob rob le-tega. Delavec ni upošteval navodil za varno delo, saj ni uporabljal osebne varovalne opreme. - Janez V., monter z montaže stavbnega pohištva, se je 18. 5. pri žaganju okna s povratno žago urezal v prst. Ker mora monter staro okno izžagati, da lahko s suho montažo namesti novega, je velikokrat postavljen v položaj, ko ne ve, kako bi kaj odrezal ali izrezal... Delavec se je urezal v prst, ker ni upošteval pravil varnega dela. Namreč, ko je izžago-val staro okno, je med delovanjem pre-prijel žago, ki ga je zaradi povratnega udarca urezala. V vsakem primeru do poškodbe ne bi prišlo, če bi Janez ustavil žago, preden jo je preprijel, saj bi jo z obema rokama lahko zadržal. - Že naslednji dan pa se je viličarist z Prejeli smo To se meni “Mami, jutri potrebujem 3.000 ■ I tolarjev za ekskurzijo, pa 1000 tolarjev za kino, 2500 tolarjev za malico....”, vedno znova in skoraj vsak dan moleduje moja hči. Ob tem se velikokrat zjokam, ker sem pač brez zaposlitve, brez tako pomembnega dela, ki mi pomeni danes vse. Kako preživeti sebe in otroka? Danes, pri petinštiridestih, je to edino in osnovno vprašanje, vsak dan s tem zaspim in se zbudim - če sploh kaj spim. Pridejo noči, ki jih prebedim, ker enostavno ne vem kako naprej?! To se je zgodilo tudi meni. Nimam več varnosti, nisem samostojna, neodvisna, cenjena oseba. Žal, vse to je izginilo s tistim dnem, ko sem ostala brez zaposlitve. Oh, ne s tistim dnem. Kasneje, čez kak mesec. Prvi mesec ti kar prav pride, da obrata montažnih objektov Darko D. pri sestopu z viličarja opotekel. Pri poskusu, da bi se ujel, pa je zadel ob rob betonip plošče in se urezal. Do poškodbe je prišlo zgolj zaradi neprevidnosti in nezbranosti delavca in pa zaradi spleta okoliščin. Če se ne bi poskušal ujeti na betonip ploščo, bi jo morda odnesel le z udarcem, tako pa je prišlo do ureza. Za konec žal lahko ugotovimo, da se je v tem obdobju pripetilo enako število nezgod kot v prvem, kljub temu, da se v aprilu ni pripetila nobena nezgoda. Nezgode v zadnjem obdobju pa so bile lažjega značaja kot v prvem, saj so zahtevale le slabo tretjino vseh izgubljenih delovnih ur zaradi poškodb pri delu. Ker so bile nekatere od teh poškodb sporočene službi varstva pri delu po več kot treh dneh, smo se odločili, da vas opozorimo tudi na to, da moramo mi sporočiti vsako poškodbo, ki ima za posledico bolniški stalež daljši od treh dni, na inšpekcijo dela v roku treh dni. Zato je zelo pomembno, da vsako poškodbo ali dogodek, ki bi lahko privedel do poškodbe, takoj javite vodji, sicer vam poškodbe, ne bomo mogli priznati. Če se vam poškodba pripeti tik pred koncem službe ali na vsakodnevni poti z dela in greste po poškodbi domov namesto, da bi jo takoj javili nadrejenemu, oziroma poiskali ustrezno zdravniško pomoč, potem pa bi naslednji dan uveljavljali poškodbo, vam tega ne bomo mogli priznati. Nadrejeni ne more vedeti, ali se vam je poškodba pripetila doma ali v zvezi z delom, zato se morate sporočanja poškodb dosledno držati. Za varnost v podjetju in na delovnih mestih moramo skrbeti vsi. Če pogledamo, koliko so nas stale poškodbe vidimo, da bi denar, ki smo ga že v letošnjem letu potrošili za pokrivanje izgubljenih delovnih dni, lahko namenili za nakup električnega viličarja, kar bi bilo zelo dobrodošlo v obratu notranjih vrat in v kleti skladišča končnih izdelkov, kjer so sedaj v uporabi viličarji s pogonskim motorjem z notranjim izgorevanjem. Damjan Blaznik nikakor ne more zgoditi spraviš doma vse v red, potem pa........... zapadeš v strašno apatijo, z večnimi vprašanji: kaj sem delala narobe, zakaj prav moje podjetje, kje sem pogrešila? Imam dobre delovne navade, izobrazbo in iznajdljivost, pa vseeno? Kar naenkrat vse to ne pomeni nič. Nič, prav nič. Vsem si odveč, nikomur ne koristiš, nikomur nisi potreben. “Ne daj se! Saj si borec, odkar pomniš", si velikokrat rečem. Poskušaš na razne načine, iščeš poznanstva, prijatelje, prosiš za pomoč - NIČ - vsi ti zapirajo vrata, obračajo hrbet, češ: “Saj vem kako je hudo, ampak ne morem nič pomagati”. Ko si brez službe ni sorodnikov, ni prijateljev, ni znancev. Pišem prošnje, hodim na razgovore, pogumno in vztrajno, pa nič. Delam “na črno”, nekako pač moraš preživeti. Vendar to ni rešitev. Kako naj to razložim otroku, ki ne razume krivice, ki vidi samo svojo mamo, vsak dan žalostno, potrto, prezgodaj postarano, ki je bila pred dobrim letom pravo sonce in vir energije? Takšna kot sem, ne morem biti zgled svojim otrokom. Ne vem, kako bom zdržala, moje dostojanstvo je na dnu, zdravje načeto, poti zaprte. Velikokrat mi je šlo na živce jutranje vstajanje, vožnja v gneči, zoprn šef... Kaj vse bi dala danes, da bi me zjutraj ponovno zbudila tako osovražena budilka, da bi se v jutranji gneči vozila v službo,... Brankino podjetje je pred tremi leti občutno zmanjšalo število zaposlenih. Nov lastnik nove potrebe. Službe še vedno nima. Branka Meddruštvena mokra gasilska vaja v Jelovici d.d. na obratu Stari Dvor Eksplozija v obratu oblog in letev Gasilci so dobro opravili svoje delo. T elovica spada po oceni požarne _1 ogroženosti za industrijo v četrto stopnjo, kar pomeni srednja do povečana požarna ogroženost. Ker je lani prišlo do požara na mehanizmu za stresanje filtrimih vreč, ki se nahajajo na vrhu zidanega silosa, v katerem se zbira žaganje in lesni prah, smo se odločili za mokro vajo. Gasilska služba Jelovice je 6. maja organizirala meddruštveno gasilsko vajo. Vaja je potekala na lokaciji Jelovice na Starem Dvoru v industrijski coni v Škofji Loki. Ob pomoči sosednjih industrijskih društev, prostovoljnih društev iz okolice in Gasilske reševalne službe iz Kranja nam je tega dne uspel prikaz reševanja poškodovanca iz zadimljene hale letev, z glavnega silosa za shranjevanje finih lesnih odpadkov (v nadaljevanju glavnega silosa), prikaz gašenja s tekočo peno, prikaz gašenja z visokotlačnimi črpalkami ter ohlajevanja s motornimi črpalkami. Ob pomoči zdravnika medicine dela dr. Janeza Dolenca nam je uspel tudi prikaz strokovnega nudenja prve pomoči in prevoza v ambulanto z urgentnim vozilom. Vaja naj bi potekala ob predpostavki, da je v obratu oblog in letev, na ploskovnem brusilnem stroju, prišlo do prašne eksplozije in vžiga polizdelkov. Delavca pri stroju sta poskušala pogasiti ogenj z gasilnimi aparati, vendar sta se bila zaradi dima prisiljena umakniti, pri čemer je eden padel in izgubil zavest. Sodelavec je takoj obvestil dežurnega gasilca, ki je s pomočjo varnostnika alarmiral zaposlene in ambulanto prve pomoči. Po oceni stanja je dežurni gasilec klical 112 za dodatno pomoč z opisom situacije ter obvestil električarja, daje izklopil električni tok. Medtem smo domači gasilci PIGD Jelovica z uporabo izolirnih dihalnih aparatov omejili nastali požar in nudili ponesrečencu prvo pomoč z dodatnim kisikom. Prenesli smo ga do ambulantnega vozila, kjer ga je oskrbel zdravnik. Preko ventilacijskih cevi so se vžgali tudi prašni filtri zunaj obrata oblog in letev. Ker se ni vedelo, v kakšnem stanju so filtri na vrhu silosa, je dežurni gasilec poskušal izvršiti kontrolo stanja prašnih vreč. Pri odprtju vrat je prišlo do eksplozije prahu, pri čemer je gasilec dobil opekline po rokah. Zaradi naraščajoče temperature se je poskušal umakniti, vendar zaradi opeklin po rokah ni imel dovolj moči. Veter je raznašal ogorke proti zidanemu silosu in okoliškim streham, zato je bila nujna zaščita z močenjem - ohlajevanjem ter preventivna straža pod strehami okoli obeh silosov. Z razpoložljivimi sredstvi smo gasilci PIGD Jelovica preko dveh bazenov in motornih črpalk ohlajali strehe okoli zidanega silosa na severni strani s prevoznim topom ter streho obrata oblog in letev preko stabilne lestve. Izvedli smo napad na filtre obrata oblog in letev ter preventivno stražili pod strehami okoli silosov z C vodom. Medtem so po klicu dežurnega gasilca na 112 prvi na mesto požara prispeli gasilci PGD Škofja Loka, katerim je poveljnik gasilske službe Jože Rupar dodelil položaj za gašenje iz vzhodne strani v halo letev in oblog, kjer naj bi s pomočjo izolirnih dihalnih aparatov in gašenjem na povečan tlak pogasili požar na brusilnem stroju. Drugi napad z visokim tlakom naj bi usmerili v filtre zunaj obrata oblog in letev. Kot drugi so prišli gasilci PIGD Gorenjska predilnica, ki so dobili nalogo, da iz zahodne strani v obrat oblog in letev, s pomočjo izolirnih dihalnih aparatov in gašenjem na povečan tlak, ščitijo lakirnico in gasijo preostala žarišča pri brusilki. Tretji so na mesto požara prispeli gasilci PGD Trata, ki so po stabilni lestvi na silosu prešli na gašenje filtrov s peno in ohlajevanje ohišja z vodo. Medtem so pripravljali poškodovanca - dežurnega gasilca za reševanje z avto lestvijo. Za njimi so prišli gasilci Reševalne Doktor Dolenc nadzoruje transport ponesrečenca. službe Kranj, ki so se s pomočjo avto lestve dvignili do poškodovanca na silosu, ga namestili na nosila in prepeljali na tla v nadaljno oskrbo dežurnemu zdravniku. Sledilo je gašenje in ohlajevanje vrha filtrov z vodo in peno ter močenje okoliških streh z napajanjem preko avto cisterne. Naslednji so na mesto požara prispeli gasilci PIGD LTH, ki so zaradi vetra, ki je raznašal ogorke, ščitili južni del zidanega silosa in strehe preko vodnega topa na avtocisterni, ki je delovala med Petrolom in Šeširjem. Kot zadnji so z orodnim vozilom na mesto požara prišli gasilci LIO -Egolesa, ki so preko talnega hidranta in stabilne lestve ohlajali streho obrata oblog in letev z zahodne strani. Na vaji je sodeloval tudi zdravnik medicine dela dr. Janez Dolenc. Poskrbel je, da je na mesto požara pripeljal rešilni avto z vso medicinsko opremo za prvo pomoč, ki jo je, v sodelovanju z prvo enoto civilne zaščite, nudil obema ponesrečencema. V vaji, ki je bila sploh prva takšna vaja na loškem območju, je sodelovalo 85 gasilcev iz sedmih društev. Po končani vaji je njen potek opisal poveljnik PIGD Jelovica Jože Rupar, za njim so spregovorili še ostali strokovnjaki, za konec pa nas je poveljnik povabil na prigrizek, ki so ga pripravili delavci obrata prehrane Jelovice. Vajo je strokovno ocenil tudi Janko Klemenčič, poveljnik Gasilske reševalne službe Kranj. Ocenil je, da je vaja primeren zaključek izobraževanja članov Gasilske službe in PIGD Jelovica, ki je potekalo v aprilu 2000. Dejal je tudi, da je bilo pri vaji najpomembnejše to, da smo se med seboj spoznali, da smo spoznali kakšno tehniko ima kdo, kako smo pripravljeni in kako bi ravnali, če bi do požara tudi res prišlo. Končna ocena vaje je bila, da smo gasilci v loškem območju dobro izurjeni, vendar pa nam za zahtevno gašenje silosa in drugih visokih objektov manjka avto lestev. S to oceno so se je strinjali tudi pod- poveljnik občinskega poveljstva Škofja Loka Jani Podrepšek in pomočnik generalnega direktorja Jelovice d.d. Franc Prevodnik. Jelovica d.d. že od nekdaj skrbi za požarno varnost z rednim izobraževanjem svojih delavcev, z usposabljanjem zaposlenih v gasilski službi in pa s preventivnim delom gasilske službe v podjetju. Ta vaja je še en dokaz več, da to res drži. Vodja gasilske službe Jelovice se najlepše zahvaljuje vsem, ki so vajo omogočili oziroma so na njej sodelovali, predvsem pa vodstvu družbe, ki je namenilo znatna sredstva za njeno izvedbo. Hvala tudi članom GRS Kranj, PGD Škofja Loka, PGD Trata, PIGD Gorenjske Predilnice, PIGD LTH, PIGD LIO - Egoles in PIGD Jelovica, saj vaje brez njihove pomoči ne bi mogli izpeljati. Najlepše se še enkrat zahvaljuje dr. Dolencu in sploh vsem, ki so družno sodelovali pri izvedbi vaje. Damjan Blaznik Spanje vseh gasilk Gasilske zveze Škofja Loka Škofjeloške gasilke v Jelovici "■""V ruženje, prijeten pogovor in m dobra volja - to je pomembno za vsakogar. Zato ni naključen sklep komisije za delo s članicami Gasilske zveze Škofja Loka, da organiziramo posvet oz. srečanje vseh gasilk na našem območju. Gostoljubnost so prevzele jelovške gasilke. Kar 58 se nas je zbralo v petek, 31. marca pred tovarno. Začeli in zaključili smo v jedilnici. Najprej nas je pozdravil in na kratko predstavil Jelovico d.d. predsednik PIGD Jelovica Iztok Ribnikar, za njim pa nam je namenil nekaj pozdravnih besed predsednik GZ Škofja Loka Rudi Zadnik. Poveljnik Jože in mentor ženske desetine Andrej sta nas povabila na ogled proizvodnih obratov, kjer delavke in delavci delajo v dveh izmenah. Opozorila sta nas na varnost v delovnih prostorih, predvsem z gasilskega vidika. Z velikim zanimanjem smo si ogledale prenovljeni salon oken, vrat, montažnih hiš... Preden smo se lotile organizacije, smo si rekle: “Na to srečanje sodi tudi predavanje, vendar ne z gasilsko tematiko." Zato smo v drugem delu kot predavatelji- co spoznale germanistko Dado Hrovat, ki nam je spregovorila o ljubezni med partnerjema, o družinskih odnosih, o otrocih,... Skratka o temi, ki je lahko večno zanimiva za mlade in malo manj mlade. S prisotnimi gasilkami smo se pogovorili o delu komisije, ki nas čaka v tem letu. Srečanje smo nadaljevali ob prijazni pogostitvi, klepetu in dobri volji. V imenu škofjeloških gasilk se zahvalju- jem Jelovici d.d. in njenemu vodstvu za prijazen sprejem, ogled in pogostitev, gasilkam in gasilcem Jelovice za organizacijo in gostoljubnost, vsem prisotnim pa za udeležbo. Bilo je zanimivo in pestro. Razšli smo se z obljubo, da se še večkrat srečamo ob podobnih priložnostih. Martina Jelovčan, predsednica komisije za delo s članicami GZ Škofja Loka Gasilski posnetek škofjeloških gasilk oh koncu srečanja v Jelovici. dim Sezona 1999/2000 končana z velikimi uspehi rokometnega društva Jelovica Peto mesto je za mlado ekipo velik uspeh Igralke Jelovice so z osvojenim petim mestom po ocenah strokovnjakov pokazale največji napredek v igri od vseh ekip v članski 1. A državni ligi. okometna sezona 1999/2000 se rf je konec meseca maja zaključila. ^ V RD Jelovica smo potegnili črto pod doseženimi rezultati v vseh kategorijah in ravneh tekmovanja. Skupna ocena z eno besedo je odlično. V posameznih kategorijah tekmovanja so bili doseženi naslednji rezultati: ❖ ekipa članic: tekmovala je v 1. A državni ligi, v kateri je sodelovalo 10 najboljših slovenskih klubov ter v pokalu Slovenije. Tekmovanje v 1. A državni ligi je bilo razdeljeno na ligaški del. Odigranih je bilo 18 tekem in končnica, v kateri so se pomerile med seboj ekipe od 1. do 4. mesta za državnega prvaka ter ekipe od 5. do 10. mesta za obstanek v 1. A državni ligi. Po ligaškem delu tekmovanja je bilo RD Jelovica na šestem mestu z dvema točkama zaostanka za petouvrščenim Velenjem. V končnici je bilo nato odigranih še deset tekem. RD Jelovici je uspel izreden rezultat. Z 9:1 v zmagah smo osvojili z dvema točkama prednosti končno peto mesto 1. A državne lige. Tudi v tekmovanju za pokal Slovenije je RD Jelovica z dvema zmagama najprej izločila četrto ekipo v Sloveniji, piranski M-Degro. Finalni turnir slovenskega pokala je bil, v dobri organizaciji RD Jelovice, izveden v Škofji Loki. Kljub porazu proti Krim Neutro Robertsu in Žalcu so igralke domače Jelovice po ocenah strokovnjakov pokazale največji napredek v rokometni igri od vseh ekip v 1. A državni ligi. Zaključek sezone smo končali z udeležbo na mednarodnem rokometnem turnirju v Italiji. V močni konkurenci klubov iz Slovenije, Hrvaške in Italije je RD Jelovica v finalu turnirja izgubila z tretjo ekipo italijanskega prvenstva C AS SAMOM iz Vareseja, z rezultatom 21:22. Z odlično igro so si igralke pridobile simpatije občinstva, žal pa ne tudi italijanskih sodnikov, ki so sodili zelo pristransko ter omogočili domači ekipi tesno zmago. Cilji za naslednjo sezono so postavljeni še višje. Želimo ponoviti vsaj letošnji rezultat oziroma osvojiti še mesto višje v državnem prvenstvu. Dokazati pa se bomo poskusili tudi na evropski sceni, saj smo si s petim mestom v državi omogočili tudi tekmovanje v EHF evropskem pokalu. ❖ ekipa kadetinj (letnik 1983 in mlajše): v ekipi kadetinj igrajo štiri igralke iz članske ekipe, nekaj igralk, ki za člansko ekipo še ne morejo nastopiti ter nekaj boljših igralk iz ekipe starejših deklic. V ligi kadetinj je nastopilo 16 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. RD Jelovica je po rednem delu tekmovanja osvojilo drugo mesto v prvi skupini. Po rednem delu tekmovanja so najboljše štiri ekipe iz vsake skupine igrale polfinalni turnir. Na polfinalnem turnirju v Žalcu so kadetinje RD Jelovice najprej premagale vrstnice iz Velenja, v igri za prvo mesto in boljše izhodišče za finale pa še ekipo Žalca. Finalni turnir za državnega prvaka med kadetinjami je potekal v Izoli. V prvi tekmi so kadetinje RD Jelovica premagale ekipo Celja, v tekmi za prvo mesto pa so morale na koncu priznati premoč ekipi iz Izole. Z osvojenim drugim mestom v državi so kadetinje RD Jelovice dosegle več kakor so si zastavile za cilj v začetku sezone. V naslednji sezoni želijo še dvigniti raven igre ter osvojiti naslov državnega prvaka, ki prinaša vstopnico za evropsko klubsko prvenstvo za kadetinje v Goteborgu na Švedskem. ❖ ekipa starejših deklic (letnik 1985 in mlajše): v kategoriji starejših deklic je v sezoni 1999/2000 v slovenski ligi nastopilo 21 ekip v štirih skupinah. Jelovica je bila razvrščena v prvo skupino, kjer je nastopalo šest ekip. Po rednem delu so Lo-čanke v desetih tekmah zabeležile deset zmag ter suvereno zmagale v skupini. Dvanajst najboljših ekip iz štirih skupin je nato sestavilo dve polfinalni skupini, kjer so odigrali še šest krogov. Tudi v tem delu tekmovanja je RD Jelovica doživelo le en poraz in en neodločen rezultat ter ponovno zasedlo prvo mesto v skupini. Zmagovalki obeh skupin sta se pomerili v finalu lige, ki je bilo istočasno s članskim pokalom Slovenije 27. in 28. maja v Škofji Loki. Kljub tehnično dobri igri igralke Jelovice niso uspele premagati fizično precej močnejših igralk iz Izole. Z osvojitvijo drugega mesta v državi je ta generacija deklet nadaljevala dobre rezultate prejšnjih generacij. ❖ mlajše deklice (letnik 1987 in letnik 1988): dvajset ekip slovenskih klubov je tekmovalo v teh kategorijah najmlajših igralk. Obe ekipi letnik 87 in 88 sta se uvrstili v polfinale tega tekmovanja. Žal pa se v letošnji sezoni nobeni od teh dveh ekip ni uspelo uvrstiti v finale. Deklice letnika 87 so osvojile tretje mesto v polfinalu, deklice letnika 88 pa so bile četrte v polfinalni skupini. Uspeh je nekoliko manjši od pričakovanega, vendar tudi to je nov izziv za naslednjo sezono. Ob koncu velja ponovna zahvala vsem, ki ste nas podpirali in bodrili ob rokometnih igriščih v minuli sezoni ter nam stali ob strani v dobrih in slabih trenutkih. Nasvidenje torej v prihodnji sezoni 2000/2001. Avgust Peternelj ______ ^ ^ ______ NAGRADNA KRIŽANKA Geslo križanke pošljite na naslov: Jelovica, služba za komuniciranja, Kidričeva 58, 4220 Škofja Loka, do konca julija 2000. Izžrebali bomo pet praktičnih nagrad. SLOVARČEK: KARAJT=BUNGAR - rod strupenih azijskih gožev, ERATOSTEN - gr. učenjak, ki je prvi izračunal obseg Zemlje, ERKEL Ferenc - madž. skladatelj in dirigent, TAIPA - otok, ki pripada portugal. posesti Macau na Kitajskem. /cfbm ^ Turkeybuild 2000 - mednarodni sejem gradbeništva v Istambulu Priložnosti ne kaže zamuditi w ▼ Jelovici smo si že v strateškem \l načrtu postavili cilj, da Turčija v ® naslednjem obdobju postane eden izmed pomembnejših trgov za Jelovico. Zakaj taka odločitev? Turčija je država z 59 milijoni prebivalcev, samo Istambul jih ima 13 milijonov. Na tem trgu smo se prvič pojavili leta 1997 z dobavo oken in vrat veliki gradbeni firmi in s ponosom se lahko pohvalimo, da so naši izdelki vgrajeni v stavbah prestižnega naselja Kemer Country. Zaradi težav, ki so jih imeli v Turčiji, se je posel za dve leti ustavil, nadaljuje pa se v letošnjem letu. Kljub ostri konkurenci smo posel s pomočjo svojega predstavnika ponovno pridobili za Jelovico, tako da zopet sodelujemo tudi pri izgradnji naslednje faze B4. Ker pa gre tu le za en posel smo se odločili, da se predstavimo širšemu turškemu trgu in sicer z udeležbo na mednarodnem sejmu gradbeništva Turkey-build v Istambulu, kjer smo razstavljali svoje izdelke v času od 3. do 7. maja letos. Na sejmu smo obiskovalcem predstavili naše najboljše izdelke in tudi dvižno okno, ki je bilo razvito prav na osnovi zahtev tega trga. Odzivi obiskovalcev na naše izdelke so bili enkratni, saj so bili izdelki kvalitetno in oblikovno visoko nad ravnijo ostalih razstavljalcev. Na sejmu smo imeli veliko razgovorov s potencialnimi kupci - investitorji, gradbeniki, arhitekti, pa tudi individualnih kupcev se ni manjkalo. Odločitev za tak nastop je bila pravilna: 1) obiskovalci sejma so dobili informacijo, da Jelovica sploh obstaja, spoznali so naš proizvodni program, 2) v Jelovici smo dobili veliko dodatnih informacij o zahtevah turških kupcev, 3) navezali smo stike s cca 200 potencialnimi kupci iz cele Turčije. Vendar to so le začetki. Za uspešen nastop na tem trgu bomo morali postaviti vzorčno hišo, zgraditi mrežo predstavnikov v pomembnejših mestih in zainteresirati kupce, da se bodo odločali za poslovanje z Jelovico. V Turčiji se veliko gradi. Ne gre le za obnovo potresnih področij, temveč tudi za turistična in stanovanjska naselja. Možnosti so, toda nismo edini, kijih vidimo. Konkurenca je zelo velika. Bomo s svojimi dejanji in izdelki prepričali kupce, da se odločijo za sodelovanje z nami in ne s konkurenco? Jožica Bergant Iztok Ribnikar, Aydin Tasdeler, Simona Starman, Jilmaz Aktiirk, Kesir Semol. ,Jm W/i Predstavniki slovenskih razstavljalcev na sejmu Turkeybuild. Pogled na naselje Kemer Countrg.