Kaj je z izvozom vina in ssdja ? Od vseh strani je dobivalo tajništvo Slovenske kmetske zveze prošnje, resoJucije in pritožbe radi izvoza vina in sadja. Vina je šo silno mnogo po našili kieteh. In viriska trfa letos izborno kaže. Osobito pa nas bo to leto mati narava obdarovala prav bogato s Kailjom in sailnim moStom. Nemogoče je prodati vioo in sadje v domovini. Navezani smo na izvoz. A tu se dela onim. ki hočejo izvažati, zelo velike, da. mnogokrat nepremostljivo ovirp. Dvojno pa nas sili, da na \sak način zahtevamo, da vse ovire glode izvo/a vina iii sadja padejo. In to dvojno je: pomanjkanje di3uarja in pomanjkanje industrijskih izdelkov. Ogrom-» ne svole bi se dalo dobiti n\ prodano vino in sadjd«. oziroma bi se dalo zamenjati za železo. stroje, vži •+ galice. sol, pefrolej. sukno in enako blago. 1. Sadje. iSlovenska kmetska zveza je že mesca aprila« takoj ko je sadno drevje oovetelo. napravila vloge n« kmetijsko poverjeništvo v Ijjubljani in na vladovBe-i' ogradu, naj se letos dovoli popolnoma prosti in neo*< viran izvoz sadja. To sm« prodlagaJi poseliuo zaradr obilice črešenj in drugoga zgodnjpga sadja. Doseglia i-rao. da je sedaj izvoz prost. a da se plača le tako** zvana izvozna laksa (prislojbina). ki znaša 80 jugo-< slovanskih vinarjpv od 1 kg. Ta taksa se mora pla.čevati Je v *dobrem denarju (valuti), k tej pa se na šleje ne nemi-škoavsfrijska in iip ogrska krona. Ca-» rinskira uradom sp, jp naror-iio. da iip sinejo zadržo-' vati pogiljafov sadja. sampak moj-ajo bolj brzo poslo* vati. Velika tožava je iz()lačild poslanega blaga. N.** avslrijski denar zopnt silno pada v vrednosti. ln av* strijski kupci drugpga denarja nima.jo kot s.voje m»*< Invrpdnp krone. To bo cna gla.vnili zaprp.k. da se ne bo nihfie z vpseljem poprijel pošiljanja sadja v Ner»Sko Avslrijo. Težava je tudi ta, dn mnra trgovec od. lirazne posode plačati zopet visoko carino. NaSa. sfranka je storila vse, da omogoči tigoden izvoz sad-r ja. Ob tej priliki Se Prikrat opozarjamo vlado. da bo) za sadjo morala odpraviti izvoztio carino in drugft, ovire. 2. Vlno. Izvoz vina je sedaj prost. Ni treba ve-3 prosja5iti pri komodnih gospodih pri ,,Centralni upravi" , smpak sedaj lahko vino pošlješ v Nomško Avstrijo pod temi pogoji: 1. Od vLna plačaš, ki ga pošiljaš v v«odih od skupne teže 100 kg 100 dinarjev ali 400 jut-oslovanskih kron. Teža soda se račuiia zraven. K temo še plačaš 20% izvozno carino za sod. 2. V N. Avstriji plafiaš od 1 litra vina 6 K (nemškoavstrijs ¦kih), Vsega skupaj je treba plačati 13 K 20 v (po avsfrijski valuti) pristojbin na meji za 1 liter vina. To že ne bi bilo pretirano; a najhujša zapreka za izvoz vina iz Juposlavije v Avstrijo je določilo, da se mora plafiati izknpiček za prodano vino v tuji valuti, to je ameriški denar, francoski, angleški, italijanski itd. Kje in za kako ceno pa hoče nemškoavstrijski gostilnifiar dobiti ameriške dolarje, francoske franke, angleške funte ali italijanske lire? Strokovnjaki so izračunali, da bi po tem računu stalo v Nemški Avstriji liter vina svojih 70—100 K! Najhujša tekmeca jugoslovanskemu .vinu sta italijansko in madžarsko vi- no. Cela Nemška Avstrija je danes preplavljena s temi vini. Kako je to mogoče? Italijanska in madžarska vlada ste za izvoz vina dovolile največje ugodnosti. Ne samo, da ste obe državi dovolili popolnoma svoboden izvoz vina v Nemško Avstrijo, privolili ste tudi v to, da se sme posoda zopet brez carine poslatinazaj. Pri nas pa zahtevajo za prazno posodo groz no visoko carino* Da se našo vlado v Beogracfu poduf-i o teh rnzmerah in o nevarnosti, ki grozi uničiti naše vinogradništvo ter nas oropati izvoza vina v sosedne dežele, se je te dni odpeljalo odposlanstvo slovenskoštajerskih vinogradnikov v Beograd. Odposlanstvo bo izrof-ilo ministrom spomenico in bo skušalo doseči ugodnosti za izvoz. O uspehu bomo poročali. Krajevne organizacije Slovenske kmetske zveze, kmetijske podružnice, zadruge in občine pa pozivamo, da pošljejo tajništvu Kmetske zveze primerne zabteve vinogradnikov v obliki resolucij.