79
O božanstvih ognja pri starih Slovanih,
Spisal Davorin Terstenjak.
Propununtur hacc a me, no/i ut 
pro arbitrio quidquam pronuntiem, 
venim ut alli habeant, de quo urn- 
plin s qucerant.
Heyne, Observ. ad Hom. T. V III.p. 4 2 3 .
O g'o n.j ni samo pogodba vse človečje izobraženosti v naj dalnjem obsegu, te- 
moč tudi nar bolje dušnata vse prekinjajoča elementarna moč, zato so ga častili 
vsi stari narodi. Pesebno v obiteli se izrazuje izobrazivna moč ognja. O g­
njišče je pervo središče družbenega življenja, zato so tudi ogenj 
častili ko vir vsega blagoslova.
V Saiiskritn se ogenj veli: a g n i , to ime ima tudi bog ognja. Korenika 
je a d ž — ag = ago, bewegen.*)
Pri Slovanih je božanstvo ognja, imelo več imen, ktere tukaj vse pretreso- 
vati hočemo.
1 Ham, Hamon, Ham buh = Hambog, Hom, Homan. Daje 
Hamon, Homan, Hantbuh bil bog ognja, pričuje njegov attribut : ovnova 
roga.**)
To poznamljevanje za ogenj pozna tudi Sanskrit, kjer Ham, Homa 
Hamon pomenjuje: holocaustuin ignis, sacritieium Dco Agni dicatum,***)
M intogredfe o m en im , d a tu d i v k a ld e jšč in i p o m e n ju je h a m , vro če, h a m i - 
n a , vro čin a.
V starih mytliih nahajamo prikazen, da se božanstva v živali spremenju- 
jejo, ali da živalske ude imajo, ali pa da 11a živalih jašcjo. Stari svet ji iskal 
vtelovljenje za vsako dušno zapaženjc, za vsako moč nositelja.
* ) Schweitzer v. !\uhn. Zeitschrift für vergleich. Spruch forsch, 111, 3 5 7 .
* * ) Jungman v. tSasnp. Krok 11, 3 4 3
* * * ) Hopp, Glossar, sanskr, str. 2 0 1 .

80
In kaj bi pri k lad ni h e bilo za izraz dušnega pomena, kor žival? ktera ži­
val prikladniša za boga voda kor riba? — za boga zraka kor ptič alj bistri konj ?
Tako je tudi b o g ognja dobil ovna — berana „Das Brunstthier 
der Branstgluth und des Tliierfeuers,“ kakor Niklas Müller lepo opazuje.*)
Stari Indi so ogenj osebij ali in ga obrazovali mladega moža v roki bodež 
ali kordež deržečega in pa strelo v znamenje rodivne njegove moči in vse pre- 
šinjajoče berzosti.
Ni samo da slovenski pastirje na paši, kadar si kurijo okoli ognja ska- 
kajč pojejo: Živi ogenj, jari žerec, kožederec, vse polizavec, vse požigavec, 
h o m, bom, bom! in tako ime boga ognja starih Slovanov še dan današnji 
živi v ustih naroda; tudi točne dokaze imamo, da sc je bog ognja pri starih 
Slovanih zval: H a mo 11, Hambuh. Stari nemški kronisti pišejo o njem: 
„post mortem Caroli Magni impcratoris quid am 11011 veri Christiani prsecipue 
trans Albeam susceptam tidem Christi reliquentes idola sua projecta: Hain- 
mon, scilicet, Sventebuck, Wittelubbe, ßadegast cum cseteris ere- 
xerunt et in loca pristina statuerunt“**)
Ker so Sventobog — Sveto — Svatobog, priime Svento — Sveto — 
Svatovita, V it o lu b = sansk. Džajarama, der Siegesfreund, priime Perkuna, 
in Radogast slovanske božanstva, ter tudi H am o 11.
Petrus Lambecius piše, d a je ime mesta Hambuh, Hambor, dnešnji 
Hamburg po častji tega božanstva nastalo. Dotične verste se glasijo: „auctor 
chronici veteris Marcliiae Hamburgum vocatum putat ab idolo, cui nomen fuisse 
putat Hamagi.***)
Ognju je ulinjak (Hauswurz) posvečen bil, zato še se dan današnji tudi 
veli h o m u I j i ca.
Slovenke na veliko soboto, kadar blagoslovljeni ogenj iz cirkve domu 
prinesejo, in ž njim v peči zakurijo, tudi na strehi nekoliko betvic homul- 
j ice utergajo, in jo v peč veržejo, ker pre te pri hiši se nikakšnanesreča skoz 
ogenj — bodi si požar ali opek — ne zgodi.
D a so tudi stari Norenci božanstvo H o m častili pričuje osebno ime 
S o l v ij a n a na rimskem kamenu.
D. M.
M. COELIO. M. F.
FL. HOMVLLO. SOL.
MIL. FR. LEG. VI. VIC.
*) Niklas /Müller, Glauben der Hindu str. 5 6 0 .
* * ) Lcibnitz, Scriptorcs brunsvic. 1, 1 9 1 .
* * * ) Lambecius, Origines harnbur, str. 4 .

to j e : Divis Manibus Marco Coelio Marci filio Flavio Homullo Solva (ori- 
undo) Militi ferrese legionis sextse victricis. Ta kamen se je našel v Veroni, 
kjer je Solvjan Ho mul bil umeri, ürelli še nam je ime drugega Sol- 
v 1 j a n a zapisal:
L. BOGIONIVS L. F.
FL. MISSICIVS. SOLVA.*)
Imena Homul (primeri slovenske im ena: H o m u l e c , H o mulj a k, 
Ham ulj ak, ime slovaškega spisatelja) Bogon (primeri staročeske im ena: 
Boli 0 1 1, Bohota, Bo h uš) in Mišic so čisto slovenska, in se ne dajo iz 
nobenega drugega jezika tako naravno razlagati. —
Gore sem rekel, daje ognjišče središče družbenega živ­
ljenja, zato so božanstva ognja v ethišnem okrožji vladajoči du­
hovi zakonov, žertev, stvarniki sreče, čuvaji postav in po­
stavnega življenja v h ra meh in vaseh.
Vedski Agni se zatega delo veli: Grihapati in Vigpati, to je : 
gospod hrama in vesi, čuvar postav itd.**)
Tudi gerško božanstvo ognja Hestia se veli ognjišče deržave, 
xoii’r ] 'Earla, ognjišče hrama in obiteli, — fisaoftwcdot; 'Earla, boginja s V i­
to v, ßovhdn, in utemelj itelica stan ovali šč.***)
Ravno tako je tudi v slovanski mythologiji b o g ognja b il va-
r u h post a v in var u h z a k o n s k e redi, in v ti lastnosti je imel 2 ) ime
Svarog, sansk. svar, glänzen, s v a ruš, Blitzstrahl, Donnerkeil.
Staroruski letopisci so S varoga primerili z Feostom, kar je popačenje 
gerškega imene Hephaistos. Dotične verste se glasijo: „l ognevi moljat sja 
zovut jeho Svar oži čem “ Tojže Feosta (Svarog) zakon ustavi ženam 
za jedin niuž posjagati i hoditi govejušči, a iže preljubi dejušči kazniti 
povelevaše, sego radi pozvaša i bog S varog.****)'
Vendar, ker se solnee veli „syn Svarogov,“ ter je Svarog ni bil 
osebij eni ogenj na ognjišči, temoč Svarog je slovanski Jupiter fulgurator.f*****)
* ) Schrift en des historischen Vereines fü r Inneröstcrreich str, 7 , g,
**) Rigveda, 1 2 , 4 , 6. 1, 66.
* * * ) Klausen, Aeneas str, 1 6 0 . Diodnr, 5 , 6 3 .
* * * * ) Iputijevski letopis, pod tetom 1 1 4 0 .
* * * * * ) Primeri moj spis: Ueber den Gott larmogius v. A]ittheilungen des 
histor. Vereins fü r Krain, Monat August 1 8 3 7 st r. 10S — 1 1 .s.
f ) JSe m o r e m dolomiti ali je ime ivanjega ognja pri Slovacih V a j a n se ima 
na s o l no c ali na elementarni ogenj prinašati. Indijki Agni 
se tudi veli A j d s. F a ja n je gotovo digamovana oblika.
6

* 2
Kor ogenj na ognjišči se je slovanski bog velel:
3) Ajnal, Hainal, Henil.
Omenjuje ga Dietmar. Govore o ženi skroz pošast prestrašeni piše dalje: 
„Ni se čuditi, da se je takšna čndovitna reč tam zgodila, ker tisti ljudje ma- 
lokadaj v cirkev grejo, in nič ne porajtajo na obiskovanje svojih pastirjev. 
Domače bogove častijo misleči, da njim dokaj pomagajo, in še njim žertvu- 
jejo. Čul sem od neke palice govoriti, na čije konci je roka deržeča železno 
rinko. To palico je pastir k vsem hižam nosil in pri vhodu tako govoril: 
Henil bedi! „audivi de quodam baculo, in cujus summitate manus erat 
unum in se ferremn tenens circulum, quod emu pastore illius villre. (ni daleč od 
Mezibora — Merzeburga) in qua is fuerat per omnes doinus bas singulariter 
ductus in primo introitu a portitore suo sie saluturetur: Vigila llenil, vi- 
gila! sie enim rustica voeabatur lingua, et epulantes ibi delieate do ejus- 
dem se tu e r i custodia stulti autumnabant.“*)
Slavni Adalbert Kuhn pripoveda, da še dandanašnji ponemčeni Uker- 
merkarje to mythologično ime poznajo, in da mu je star logar drevo pokazal, 
okoli kterega je za njegovih mladih let ludstvo plesalo, klicaje: Henil! He- 
uil! wache! (Adalb. Kuhn, Maerkische Sagen str. 330).
Tudi v slovaških narodnih pesmah se omenjuje to božanstvo. Dotične 
verstice se glasijo:
Hainal svita, již deu beli,
Stavajte velky in maly,
Dosti smo již dluho spali:**)
Od Slovakov so to navado prijeli isti Madžari, ker njihovi poduevni ču­
vaji kričijo:
Haynal vagyon szep piro,s 
haynal, haynal vagyon.
Mislim da sem zadosti dokazov na svet spravil o resničnosti boga 
Henila, in da nebode več g. Konrad Schvvenck, Conreetor frankfurtskega 
gimnazja, kteri je slovansko mythologijo „mit grösser Bissigkeit und Böswil­
ligkeit“ spisal, več berbrati mogel: „zu glauben, dass es einen Gott dieses Na­
mens bei den Slaven gegeben, setzt eine bedeutende Glaubensfertigkeit voraus.“
Kaj pomeni Ajnal, Hajnal, Henil?
J
To, kar sanskr. anala, ignis, Hammans.***) Iz Anala je po spreme­
ni glasnika a v e postalo Euil s prothetiškim glasnikom h — primeri: češko
*) D ietm ar ud ann. 1017. 7. 5 0 , str. 8 5 8 .
**) Kollar, Zpiewnnhy 2 4 7 ,
***) Am arasinha, ed Paul, Rbmoe str 4 7 . 4 8 .

83
in lužičko: h okno, h opice za okno, opice — Henil. Sorodne besede so 
staronordišk: Ean, Hean, solnce, zvezda, eanvulf, heanberlit, S011- 
nenwolf, Sonnen glänzen d.*.)
Gore smo se prepričali, da so božanstva ognja pri arjanskih na­
rodih varuhi vesi in hramov (primeri v orfejskih pesmah: Vsaki hram, 
vsako mesto, vsako ljudstvo je tvoje H e p h a is to s ) * * ) varuhi redi 
postav in zakona, zato sadaj lahko razumimo, zakaj je veški pastir pri 
polabskih Slovanih nosil palico od hrama do hrama. Se dandanašnji je šega 
pri ogerskih in Slovenili kraj Mure, da, če župan ali sodec hoče Stanovnike 
vesi poklicati, sulico, palico ali kladvo od vrat do vrat pošilja, da 
tako vsaki na vrata sosedove poterkati zamore, dokler orodje spet v roke 
županove ne pride.f)
Za Dietmaija je to srenjski pastir storil, ako se nima pod izrazom „pa­
stor villae“ župan razumeti.
Taj je zgodaj, kadar so ženke na ognjišči zakurile ogenj, kadar j p 
Henil svital na komenu, poklical srenjane v zbor posvetovanje srenjs- 
kih reči in je palico noseč ime boga ognja — čuvaja — varuha — be- 
detelja nad postavami Henila izklicoval.
B o g ognja in ognjišča je pa tudi b il b o g ženitev in gostij.
Tako so Gerki ženitve obhajali pri deržavneni ognjišči H es ti e,***) 
in indiški A g n i ima priimek: „pronubus puellarum. “****) Ženitva se veli v 
staroslovenščini brakff) in slovenske ženitnine pesine govorijo o svetem Bro- 
k o 11 1
Vendar izvirni pomen besed: brak, Bro kol ni ženitva, temoč b le s k , 
svetloba, od korenike brak, sansk: bhradž, bhra§, bliredž; splen- 
dere, fulgere, gothski: bairhts, klar, offenbar, bairhtaba, herrlich, Xnfi- 
ttqoi;, ge — b e rehton, clarificare, Brelite, fulgida, splendida, starosak-
*) Prim eri: W einhold v. 'Zeitschrift Jiir deutsches A lterthum V ll, 25
**) Orph Hymn. L X F ll. 8-
***) Böttger.y 2, 328.
****) Colebroocke, Aliscel. Essays 1. str, 2 0 8 ,
*****) G lej Novice, čislo. 17. let. 1858.
f ) Pri severnih Slovanih je starosta vsakemu veManu oznanil smert sove»- 
čr ma skoz H er n o palico, ktero je sosed sosedu izročil in ga tako na 
pokop povabil (Schwenk, M ythol der Slawen str. 3 0 4 J
. j «
f f ) A' a š visokou&eni M iklosich ima sicer: _b r a k , brakovati ali iz Prologa 
saec . X F J .v ktere/n se % e nahaja upli.V ruskega jezika,, brak je rusk. 
brjak, namesto bronk.
6*

84
sonski: braht, splendor, cymrski: berth, schiin, nett, gedelski: brcagh, 
glänzend, lat: flagro, greški «pioy, litovski: breka z ti, glitnzen, armenski: 
perdž, Glanz, englezki: Bright — Fulgentius, starovisokonemški: berht, 
b e r a h t, b e rt, clarus, splendens.*)
Sanskrit,ski glasnik d ž odgovarja v «lovanščini pogosto glasniku fc na 
prim er: Pardžanjas = Perkun, sansk. tidž, acuere, litev. te k in t i , 
schleifen.
Historične imena Brenčiš la v, Br a čisla v so tora j bile p r i imena 
boga ognja in izrazujejo pomen: splendore clarus, fulgore cla- 
rus, in ker je bog ognja bil bog ženitev, ter je po imenu 
boga obveljal pomen ženitve.
line B r a c i s 1 a v se v raznih starih listinah nahaja v oblikah in sicer 
češki: Breči s la v, ruski: Brjačislav cyrilski: Brenči sl a v.**) Cyril- 
ski glasnik en pa se v slovenskem narečji glasi, kakor en ali e; v dalnji 
gradani (Steigerung) celo kakor «n ali A, na primer: zveneti, tönen, 
zvonk, z v o k, der Laut, v o z 1 iz vezati, cirkvenoslov. v e n z a t , t o g , 
iz t e g n iti, cirkvenoslov. te n g n o n t i itd.
Tako tudi B r o k , iz breči, b r e n č i, zato na rimskoslovenskih spo- 
menicih ime Brjak, Brenk se v obliki BROCIMARVS, BROCCVS — 
B ro c im a r , Brok nahaja, ktero je polatinčeno v F n 1 g i n a s.***)
Priimena: svetli, breč o vi ti ima tudi indiški Agni, kteri so ve 
li: 1 3 j us, lucidus, (Jočiškega, der flammenlockige, Redžas, splendens.****)
<
Besedi Redž odgovarja slovenska lik, der Glanz, Lika, im e svet­
le, jasne reke, in imena Likov*****) na rimskoslovenskih spomenicih so 
nekdaj gotovo bile priimena božanstva ognja.
Tudi ime (^očiškega je za slovenskega jezikoslovca važno, ker opo­
minja na besedo slovensko čučka n j e, č u č k a t i .
*) Diefenbach., Vergleich. H ärterb. der G oth. Sprache str. ‘ ^66, 267.
**) Glej *&afarik, die ältesten Denkrn, der biihm. Sprache str, 70,
***) Glej u tem imenu in vei drugih slovenskih na rim skih kumc/uh moje 
razloge v Novicah, te&aj X I I I let, 18,55 str- '0
**¥•*) iVollhcim Allgemein, Vergleich. M ythol. str. 11 ü.
♦****) Imena L IC O V l P S v d ru ib i imen (listo slovenskih L E V C I IV I s i R s l *=■ 
leone d a r a , BOJS1 d T V S = Bon j a t, terribiUs, D V BiS A itd. se n a­
hajajo na celskem kamenu, glej J. O role n, Celjska kronika I V zvez. 
str. vipa.

85
Na Svecnico se z blagoslovljenimi svečami stari in mladi cucka j o. 
Storijo to tako: Hitro, ko hižni oča pervega svečana ali pa drugega s postel­
je skoči, užge svečo, večidel vitice, in trikrat okoli glave, trikrat okoli pesti, 
trikrat okoli nog, užgano svečo verti, proseči, da bi mu se nikaksna nesreča 
ne zgodila.
Opominja to čnčkanjc na očiščevanje skroz ogenj (primeri 
Februus, februare in febris), ktero je v Februari pri vseh arjanskih narodih 
navadno bilo.
Čuckati je pomanjsavna oblika od cukam, cucam, kakor cerč- 
kam iz čerkam, in toraj cuckati izvirno pomenuje: svečkati, lieh- 
teln, leuehteln. Slovaci poznajo besedo čuča, die Blitzeschwangere W ölket)
Celo v Rigveda — tu**) najdem verstici:
je te ^ukrä’sah Q iicaj ah gucišmah 
xam vapanti višitaso a«jväh itd.
Ker besedi r-ueajah, «jučismah tukaj stojite v pomenu „plamen 
in plameneči,“ in pomen „plameneti“ je soroden z pomenom „sve­
titi“, ter je slovenska beseda z sanskritsko iz ednake korenike. Glasnik sansk. 
p odgovarja v slovenščini glasniku k, kteri je uslahljen v c * , zato čuckati 
čučati za k učkati. Obilna imena slovenska Brečko in Čuček opo­
minjajo na častje boga ognja Braka, Brokola, Broka, Brončislava, 
Brjacislava, in na Štirskem se ime vesi Brocislavci po izgovoru 
ljudstva : B r o c s 1 a v ci.
B o g ognjišča pa je tudi bil bog pirovanja (convivii) in historično 
ime P ir oh o s t je brez dvombe bilo nekdaj priime boga ognja. Fri 
stirskih Slovencih sc velijo praznične pogače p i r h o ve,***) velikonočni ali 
vuzeniški dari za otroke se velijo pirhi, in darovatelji pirci.
Imena obilna slovenske: Pirec, P i r ’ c opominjajo na častj e Piriha, 
Pirihosta, kakor tudi kraj Prihova metathetiski iz Pirhova. Poleg 
Pirh o ve je Čadran, ktero ime opominja na časlje s o l ličnega bogaČ a- 
drana, Čcdraka slovenskega „Apollo crinitus“ od čad er, staro 
češki: k ad e r i e , crines.
Čas, v kterem so stari. Slovenci naj rajši gosteje obhajali pa je zimski. 
Zato se je častje božanstva ognja tudi v zimi nar bolje obhajalo, vsaj 
je v zimi ogenj naj dobrotljivejši živci posebno ob oni dobi, kadar naj hujši
*) Jungman Slovnik j . v.
**) Rigveda 6. 6, 4 
*#*) Prim eri jlovaHftc: Piro/tj, ruske: Piro%y,
\

86
mraz brije — o zimskem solncevratu. Zato so tudi Skandinavci v tem času 
užigali poleno, ktero so imenovali J u l bi o k.*)
V deželah v globokem severu ležečih pa zimski čas se že meseca listo- 
pada začina, mi toraj nahajamo, da v Walesu že pervega listopada užigajo 
poleno „samtheine“ imenovano.
Tudi Letovinki poznajo to poleno in sveta večer se pri njih veli: bluk- 
kuvakkars. Pri Serbih se ta ploh veli badnjak.
Tudi pri Slovenih je poznan pod tim imenom.1 **)
Kakor na južnem Francovskem lužni gazda velik hrastov =štor na bo­
žično večer užge, in oljeni in vinom poleje, tako tudi Serbi, kteri pri ognji 
tega polena pečejo gibanice, povitice in nje med prijatelje delijo.
Ravno tako tudi pri dalmatinskih in is terski h Slovanih vlada ti običaj, 
kakor se pri našem Linhartu***) b ere:
Die Spuren von einem Feste, das dem häuslichen Frieden, der 
Gastfreundschaft gewidmet war, finden wir auch noch in den Weih- 
nachtsgebräuclien. Dieses Fest wurde acht Tage gefeiert. In jedem Hause 
war ein besonderer Tisch, worüber ein leinenes Tuch ausgebreitet war mit 
Speise und Trank reichlich besetzt. Bei den Uskoken in Dalmatien war ein 
Knabe, welcher Gost hiess, beschäftigt die Pflichten der Gastfreund­
schaft zu erfüllen. Ein anderer Badnjak mit Namen unterhielt ein im­
merwährendes Feuer. Die Slawen in Istrien warfen einen hölzernen Klotz 
in die Flamme, und reichten ihm die Speise vor.“
Ker si Slovani fanta odberejo zu Gosta, ter to poterduje, da je 
osebij en ogenj zmirom bil v podobi mladenca predstavljen, kakor pri In- 
. dih. Historične imena Hostivit, Do m a kost, Go s ti mil, Gosti rad, 
Ljub gost, so toraj izvirno bile priimena boga ognja — boga go­
stov in gostij.
Še pod imenom Z n ič seje častil ogenj. Guagnini****) piše: „impri- 
mis i g n e m , quem sua lingua Z n i c z ut rem sacram appellabant, cultu di­
vino prosequebantur.“ Mislim, daje korenika z n i, odkod znoj, aestus.
Ogenj ognjišča, kterega, kakor v vedskih pesmah stoji, enako ma­
lemu detetu glodani hlodi rodijo, pa seje imel zmirom za prijatelja Ij u­
*) G rim m , Deutsche M ytholog, str. 5 8 0 , 594.
**) Vuk, Montenegro str. 105.
***) A . L in h art, Versuch einer Gesch. etc. II. 2 8 ) .
****) G uagnini, Dcscrijrtio Sarm at, cu ro p .st, 5 'i.

v
87
di,*) zatega voljo so ga stari Indi imenovali V a i<j v an a r a, ker zniirom 
prebiva pri vseli ljudeh, Džatavedas, ker od bogov prinaša zaklade. 
Slovan stari gaje imenoval Domahost, tudi B oli uta, to je Bogota, 
divitiarnm Iargitor.
Pri Vollmern*;*) je Bo buta predstavljen kor človek z ovnovo glavo.
Ogenj so tudi imeli za posla bogov, zato staročesko ime — Boho- 
sil, pri starih Indih***) A n g ira s = g e rš k e m u : angelos, litevski: Algis.****)
Toliko sledov sem dosaclaj našel o častji ognja.
Pa kakor so si stari arjanski narodi trojni ogenj mislili in sicer:
1. ko žarečo elementarno moč, ktera je razširjena po celi naturi; 2. kor 
so In č n i ogenj, 3. kor ogenj na ognjišči, kteremu so Gcrki m t tfv i- 
xov pravili, tako tudi žensko stran „ignis fcmina“ nahajamo v mythologiji ar- 
janskih narodov.
Že pri Gerkili in Latinih ste Hestia — Vesta — ženski in pri 
Indih ima Agni družico Agnajt, ktera se tudi S v a h a veli.
Ime je iz sva, suus, in iz suffixa h ä. S vabi odgovarja severnoslo- 
vanska 8 voha.
Wacerad*****) je Svobo tolmačil skoz F e r o n i a. Fcronija je bila 
sabinska boginja, in je imela na gori Sorakto blizo Trebule svojo vežo, v 
kteri so ognjene skušnje obhajali.******) Pa ni samo boginja ognje­
nih prob je bila Feronija, temoč v nravnem okrožji je slovela kor 
boginja svobode.
Servij*******) nam izročuje vest, da so v Feronievi veži nar starši 
robovi dobivali klobuk svobode, in da so tam svoje vlase puščali. Klop, 
na ktero so ti robovi si usedali, je imela napis: Bene meriti servi sedeant, sur- 
gant liberi!
*) H/g ved Specirnen ed Rojen, str, i . Lassen, Indische A lterthum s- 
künde 1 761.
**) V ollm er, M ytholog, W örterh, S tu ttgart 1851 Taf. XXI, Fig. 76.
* * * ) Higvcda, / , 1 . 5 , 12, 1 4 , 12.
****) Aigis, „ nngelus summorum D eorum “ p ri Lasiczu = A ngiras. 
Glasnik 11 prestopi v 1 na prim er sansk, tonu slov, telo. sansk. 
t a r u n a slov. tele, itd
*****) W acerad, M ater Verb, s. v.
******) Livius ' 26, 1.
*******) Ser v ad A encid, V l i l , 564.

» 8
Ker je Wacerad českoslovansko Svobo primeril z Feronio, ,ter je 
Svoba bila boginja svobode, ali, ker v starih raythih nahajamo, da je 
ognjišče svobodno mesto za vse, kteri pribežališče in 
varstvo so iskali, kakor postavim gerška Hestia, ktera je tudi bila 
asyl robov in vseh, kteri so hrambe bili potrebni,*) ter je Svoba 
izvirno tudi bila božica ognja soproga Homana ali H eni la.
Tudi indiški Agni se je častil kor b o g svobode in je bil asyl 
brambo prosečih.**)
Ako možka stran tega božanstva, ter tudi ženska, in S v ä h ä nima se 
izvajati, kakor Wilson misli, iz h v e , rufen, temoč s v a = svoj, suus.
Slovan je svobodo zmiraj neskončno ljubil. Že Leo Sap.***) piše: 
„Slavorum gentes sunt ingeniue atque liberje, quibus servitus ct 
subjectio nulla unquam ratione potuit persuaderi,“ in Witu- 
kind: Slavi bellum, quam pacem elegerunt omnem miseriam car m I i- 
bertati postponentes: transeunt sane dies plurimi his pro gloria et 
m a g n o 1 at o q u e i m p e r i o illis pro 1 i h e r t a t e ac ultima servitute vari e 
certantibus itd.****)
Ogenj pa nima samo dobrotljive strani, temoč tudi sovražno 
in razderivno, zato so si stari arjanski narodi ogenj mislili kor p o ­
žrešno, ž ere če, gladovno nikdar sito žival: „vorax flamma, frelcer, 
bitar fiur, bi tar logna, grädag logna,“ kakor se vse v skandinavskih spisih 
ogenj veli.*****) Bliskov ogenj je pri Indih znan pod imenom Irubukša, 
validus vorax, kteremu imenu odgovarja severnoslovansko ime: Jaro žir, 
primeri gore: živi ogenj, jarižeree.
Vedski Agni se veli tudi (,' a r v a od <jarv, ferire, occidere, deva- 
stare, in Agnaji — Q ar vani.******)
To žensko stran ognja nahajamo tudi v slovanski mythologiji in 
sicer v staročeski boginji znani pod imenom Klim b a, Klil) n a, popačeno 
K 1 i v i n a.**»****)
*) G erhard, Griechische M ytholg. I, 279.
'**) J\ikl. M üller, Glauben, der Hindu str 560.
***) Len Sap Taci C.
****) W itukind hib. 11.
*****) G rim m , deutsche M jth o l. st. 56g. in moj hlanek v Novicah 1857 str.
8 pod naslovom : / i v i o g e n j.
**'+***) IVeinhold, v Haupt Z eitschrift J u r deutsch. A lterth u m V II, üg.
*******) H am m erschm idt p ri Hajku II, v8*, III, '09.

89
Podobščina te boginje je bila iz celega kamena narejena, v desnici je 
imela sulico, v levici pa škit, pred podobščino pa je vedno ogenj go­
rel. Ni samo pred boginjo goreči ogenj pričuje, da je Klimba bila 
boginja ognja, temoč tudi sulica.
Sulica a li kopje ste bile v starih mythih znamenji bliska, tako 
ima iz glave Zeusove, to je iz megel rojena Athene sulico v rokah v zna­
menje bliska, škit je symbol nebeškega oboka.1)
Ker ogenj ima razderivno, pokončavno, morivno moč, ter sta 
tudi b o g in boginja ognja celo naravno postala božanstvi morivnega 
boja, in orodje za boj sta sulica in škit, tako tudi iz tega gledišča sta 
spričovana attributa Ivlimbina.
Tildi indiškega Agni — ta so prosili, naj prežene sovražnike in 
v bojih pride na pomoč. (Rigved. Spečim, ed Rosen str. 18).
Kar Qarvani izražuje, to tudi Klimba, Klibna, od klibam, de- 
molior**) = = devasto. Klibam je sorodno s sansk. c a r v , ker c = M, 
l * == i, v ~ i», toraj k i lb , m etathetiški: klib.
Bog ognja pa je 6 zko združen z vodo. Že od vedskega Agni ta 
je napisano, d a j c roditelj dosti voda.***) Ravno tako je znano od 
gerške Hestie in latinske Veste, da ste v ozki zavezi z vodo.****)
Posebno mythsko podobo, v kteri sta ogenj in voda ozko združena, naha­
jamo v indiškem Kuvera-tu in slovanskem Bustrihu ali Bistrihu.
Kuvera, kteremu imenu odgovarja slovansko Kumir, „idolum“ je bil, 
da se Niki. Miillerjevih besed poslužim: „der Hutgeist unterirdischer Schätze.“
Müller piše: Kuvera wird nackt abgebildct im Hintergründe einer Sclilan- 
genbewachten Grotte, vor ihm ein brennendes Erdfeuer, in welches 
eine Felscnquelle niederstürzt. Die Schluchtklause ist von Schlangen und Feu­
er umzischt und stürzenden Bergwässern durchrauscht.f)
Dieser Gebieter der unterirdischen Schätze erscheint auch nackt als d ic k ­
bäuchiger Gnome. In den Schlangen sehen wir das höchste Alter und die
*) Preller, Griechische A lythvl, /, 129.
**) Jungman, Slovnik s. v.
'***) Rigveda, 1, 9,5.
****) Gerhard, Griech, M ytholog I str u&o
•}•) Indiškega Kuvera je ic ostroum ni Kuhn spoznal za identičnega z /dg- 
nitom , Zeitschrift f ü r Vergl. Sprachforsch. FI, $ qo.

90
Quelle jener Volksmeinnng, die unterirdischen Schätze seien von Schlangen 
und Drachen gehütet.*)
Indiški Kuvera ima več priimen, za slovanskega mythologa so le sle­
deče važne.
1. Jakša, stražar, čuvar. Daje pod tem imenom tudi pri severnih 
Slovanih bil poznan, pričuje ime polabskoslovanskega kneza Jakša.**)
2. Vaig ra van a, kar Niki. Müller prestavlja v „Emsigbetriebsame.“***)
Indiški spisi pravijo, daje Kuvera sin Vigravata. Sansk. besedi 
v igra odgovarja slov. biser, z epenthetiškim glasnikom t — bister, ka­
kor: oster za o sel-, strumen za srumen, stribro za sribro itd. 
Tudi v latinščini nahajamo to epenthesis v besedi tonstrina od tonsor; (glej 
Pott Etymol. Forsch. II. 233). Bister ponietijuje emsig, schnell, hurtig, za­
to imeua berzo tekočih rek B is tric a .f)
S Ku v ero ni — K um ir o m z priimenom V ai gra v a n a se ednači 
severnoslovenski Bistrih, Bistri c v imenu in podobščini. Poslušajmo po­
pise njegove.
Theodor Zwinger****) piše: „Idol um Pust eri c (Bistric) in fundamen- 
tis arcis Rotenberg, qu;n deserta nune jacet, inventum in saeello subterraneo 
intus cavum est et aqua — repletum, atque igne circumdatum ciun in- 
genti sonitu aquam in adstantes instar flammarum evomit.
Bertram*****) pa takole: Pustrih ein sorbenwendischer Götze, dessen 
mettallenes Bild in Sondershausen verwahrt wird. Der Gott gleicht einem 
dicken bausbackigen Jungen, das Haar perlikenartig nach altsorbischer 
Art, er kniet mit dem rechten Fusse, die linke Hand auf das linke Knie ge­
stutzt, die rechto auf den Kopf gelegt. Seine Höhe beträgt vierzehn Zoll, et­
wa neun Mass Wasser gehen in seinen Bauch.
Ogenj in voda sta posebno potrebna pri kovu rudnine. Kuvera 
Vaigravana = Kumir, Bistric, Bistrih sta toraj božanstvi podze­
meljskih metalov, pa tudi varuha kovačev, kteri z pomočjo ognja 
in bistre vode pridno obdelavajo podzemeljske rudnine.
*) A’ ifrlas M üller, Glauben der Hindu str. 561 .562.
**) Giesebrecht, W endische G ^schichten 111, 16
***) Kandarn 13, M ndhyam akandam .
****) Theodor. Zwingerus Theatr. III. Lib. I.
*****) B ertram , Nachricht vom P iistrih , Sondershausen > 8 • 1 •
f ) Zavoljo oblike Bistrih prim eri osebne imena slov, H o r n ih , Epih, 
Štebih itd. 'dalje besedo: ometih.

91
Kuvera — Kumir pomeni: kakšno gerdo truplo ima.f)
i
Blizo občine z mythologičnim imenom Radmerščak jo K n m er s k a ,ff) 
bez dvombe po nekdajnem častji tega podzemeljskega varuha rudnin in kovin.
Znamenita je prikazen, da bog podzemeljzkega ognja v arjanskih my- 
thologijah se povsod v gnusni in g c rdi podobi predstavlja. Tako He­
phaistos, kar Euzebi*) prinaša na slabost zemeljskega ognja, tako tudi K u- 
vera še ima priimena njegovo gerdost izrazujoče, kakor: Kuhaš, Kuta­
m i s. Mislim daje pod imenom Kuto n j tudi pri Slovanih bil češčen, ker 
rudne gore se velijo kutne, tako k u t n a kora na Češkem, K u t o ujci, 
ves na Stirskem, in v moji rojstni okolici še poznajo besedo: K u ta v e c , k u ­
ta s t človek v pomenu malega s k er če neg a človeka. Utegnila bi tu- 
fli češka beseda kutiš, der Schttrfmeister, biti sorodna z mythologicnim ime­
nom K u t a n u s — Kuto 1 1 j.
Podajam te verstice kritičnim izpraševavcem slovenske mythologije v 
pretresovanje zanašajoči se na njihovo pravično sodbo. Zadovoljen bodem, 
ako na tem širokem pa pustem polji slovanskega slovstva sem le eno dobro 
zernce zasejal.
- e £ X 0 > S 3 < B ) O -
*) Euseb. Praeparat. 3 , 1 1 .
f ) 7 ato je obveljalo poznam ljevanje kumir za idolu m, ker kristjanom 
so podobe paganskih rnolikov bile g e rde, gnusne reči.
f f ) Po Kumer u so nastale slovense kimena Kumerdej = idola faciens.