Poštnina plačana v gotovini Stev. 163. V Ljubljani, četrtek Sl. julija 1938. Cena Din !•- Leto lil Politični pomen angleškega kraljevega obiska v Parizu, ki je poglobil vezi med Anglijo in Francijo Razgovori o Češkoslovaški, o Španiji, o vojaški zvezi med Anglijo in Francijo 4. Razgovorili in sporazumeli so se o fran-cosk<£angleškem političnem in vojaškem sodelovanju, o možnostili zanj in o oblikah tega sodelovanja v miru in vojni. 5. V primeru spopada med Nemčijo in Francijo, katerega bi utegnilo sprožiti češko vprašanje, bo Anglija Franciji šla na pomoč, kakor so sklenili ob obisku francoskih ministrov v Londonu ‘29. aprila t. 1. Glavni del razgovorov je veljal češkemu vprašanju. Na njih so pretresali Hitlerjeve predloge, ki jih je prinesel v London stotnik Wiede-mann. Pri razpravi o španskem vprašanju so bili razen Daladiera in Bonneta navzoči še bivši francoski ministrski predsedniki Chautemps, Herriot in Blum. Vsi so zavzemali enako stališče ter poudarjali potrebo, da se mora španska vojna kon- čati čimprej. Ugotovili so tudi, da ima za posredovanje v tej vojni potrebni moralni ugled samo Anglija in ji ga tudi vgi priznavajo. Glede francosko-italijanskih pogajanj so ugotovili, da so se ustavila po Mussolinijevem govoru v Genovi in da mora za obnovitev pogajanj storiti prvi korak zdaj Italija. Pri razgovorih glede vojaškega sodelovanja med Anglijo in Francijo so se dotaknili tudi francosko-sovjetekega pakta, razglabljali uspešnost in praktični pomen te zveze tor se razgo-varjali o morebitni odpovedi pakta po Franciji. VSi politični krogi z zadovoljstvom spremljajo razgovore in pravijo, da so potrdili in še poglobili zvezo med Anglijo in Ffancijo, ki postaja vse bolj zveza na življenje in smrt in to navzlic vsem poskusom od raznih strani, da bi ti državi razdružili. Slovesnosti na čast angleški vladarski dvojici v Parizu Pariz, 21. julija, o. O političnih razgovoril, ki eo jih zastopniki Anglije in Francije imeli med ob-iskom angleške kraljeve dvojice v Parizu, je 6noči ušlo naslednje uradno poročilo: Obisk angleškega kralja Jurija VI. in kraljice Elizabete je nudil angleškemu zunanjemu ministru lordu Halifaxu, franc, ministrskemu predsedniku Daladierju in zunanjemu ministru Bonnetu prilko, da preuče mednaroden položaj v celoti, kakor tudi vprašanja, ki zanimajo obe državi še posebej. V teh razgovorih, ki so potekali v duhu medsebojnega zaupanja, s katerim so prežeti francosko-angleški odnošaji, so ministri poudarjali ponovno svojo skupno voljo, da nadaljujejo z započeto akcijo za pomiritev, ter so ugotovili popolno skladnost stališč, ki so jih določili o priliki obiska francoskih ministrov v Londonu 28. in 29. aprila 1938. To skupno stališče bo ostalo neizpreme-njeno. Pariz, 21. julija. Iz poučenih poluradnih virov poročajo, da so včerajšnji popoldanski razgovori med angleškim zunanjim ministrom ter med francoskim zastopnikom imeli naslednjo vsebino: Neuradna vsebina razgovorov 1. Natančno so proučili položaj Češkoslovaške Iti čeških Nemcev, razvoj pogajanj med vlado in nemško manjšino ter možnosti za sporazum. Glede tega vprašanja so sklenili, da je treba vprašanje čeških Nemcev končno in veljavno rešiti prej, preden bi se začeli morebitni razgovori med Nemčijo in Anglijo za omejitev obroževanja in za sporazum, glede česar je Hitler poslal v London svojega pobočnika, stotnika Wiedemanna, tik pred angleškim obiskom v Parizu. 2. Glede Španije so določili, naj Anglija začne s posredovalno akcijo takoj, ko bodo to dovoljevale Okoliščine. 3. Sporazuma med Anglijo in Italijo ne bodo začeli izvajati prej, preden ne skleneta podobnega sporazuma tudi Francija in Italija. Diplomatski sprejemi pri dr. Stojadinovrču Bled, 21. julija. AA. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je včeraj sprejel francoskega poslanika na našem dvoru B r u g e r a , zastopnika španske nacionalistične vlade Garcia del Comina, bana dravske banovine dr. Marka Natlačena, bana savske banovine dr. Viktorja Ružiča, senatorja in starešino sokola Djura Paunkoviča, senatorja Luja Vojnoviča in zagrebškega župana dr. Teodorja Pejčiča. Priprave za avtonomijo v ČSR Praga, 21. julija. AA. (ČTK.). Odbor strokovnjakov za zakonodajna vprašanja je zasedal v presedstvu vlade pod predsedstvom Jaroslava Ceha, ravnatelja političnega oddelka pri predsedstvu vlade. Odbor pripravlja končno besedilo o upravni organizaciji na temelju sklepov političnega ministrskega odbora, posebno pa zadnje seje teg« odbora, ki ji je predsedoval predsednik republik« dr. Beneš. Ta odbor je »estavljen iz zastopnikov zakonodajnih oddelkov yri predsedstvu vlade, notranjem ministrstvu, pravosodnem ministrstvu, pri ministrstvu za izenačenje zakonov, prosvetnem ministrstvu, trgovinskega in zdravstvenega ministrstva. Odbor je proučil vprašanja pristojnosti in poslovanja bodočih avtonomnih ustanov v okviru pokrajinskih samouprav. Ministrski predsednik dr. Milan Hodža je sprejel zastopnike madžarske Zedinjene stranke, narodne poslance Szilca, Jaroša, Esterhazija in Korlata. Ta razgovor predsednika vlade z zastopniki madžarske opozicijske stranke je nadaljevanje onih razgovorov, ki jih je dr. Hodža imel z zastopnici posameznih strank in narodnih manjšin v želji, da se vprašanje manjšin čimprej reši. Danes bo dr. Hodža sprejel zastopnike poljske stranke. Spor med Sovjeti in laponsko še traja Berlin, 21. julija. AA. (DNB.). Japonski veleposlanik v Moskvi Šigemicu je obiskal danes komisarja za zunanje zadeve Litvinova ter mu ponovno izrazil zahtevo japonske vlade, da sovjetske čete zapuste oni del obmejnega ozemlja v Manžukuu, na katerem se zdaj mude. Japonski veleposlanik je podal Litvinovu vse gradivo, s katerim razpolaga japonska vlada in ki se nanaša na to kršitev meje. Litvinov je izjavil, da ne gre za kršitev meje, obljubil pa je, da bo ukazal sovjetskim oblastem, da to stvar natančno prouče. Ob tej priliki je Litvinov poudaril že večkrat izraženo sovjetsko tezo, da oni del ozemlja, na katerem so zdaj sovjetske čete, ne pripada državi Manžukuo, pač E a Rusiji. Kakor se je moglo zvedeti, Šigemicu in itvinov nista prišlo do sporazuma, čeprav je njun razgovor trajal nad eno uro. Agencija Domej poroča, da je prišlo do pogajanj med zastopniki Japonske in sovjetske Rusije zaradi incidenta na mandžurski meji. Japonski zastopniki, ki so v ponedeljek zvečer odšli v glavni stan poveljstva sovjetskih obmejnih čet, da izroče predloge Japonske, se še niso vrnili. Zaradi tega obstoji nevarnost, da so sovjetske oblasti japonske parlamentarce zadržale pod Bog zna kakšnim izgovorom. 10 milijonov din poso ila za preureditev Rogaške Slatine Ljubljana, 21 julija. Državna hipotekarna banka, glavna podružnica v Ljubljani, je dne 19. julija • *■ izplačala zdraviliški upravi v Rogaški Slatini **. TOodernzacijo naprav dolgoročno posojilo 10 bilijonov dinarjev pod zelo ugodnimi pogoji za 15 et s 7% obrestm. Pariz, 21. julija. Angleška vladarska dvojica se je včeraj popoldne udeležila vrtne svečanosti združene s koncertom in plesom, katero je priredil predsednik francoske republike Lebrun v parku gradu Bagatelle. Povabljeni najvišji odličniki so se peljali iz Lonvr<;a v grad z 10 avtomobili. Vso pot od srede Pariza do Boulogneskega gozda so na obeh straneh stale goste vrste vojaštva, za njimi pa stotisoči navdušenega občinstva, ki je pozdravljalo angleški kraljevski par. Prireditev sama je potekala v najboljšem razpoloženju in je bila sijajno angažirana, tako da je ob prekrasnem vremenu prišla do veljave vsa rokokojska lepota gradu in njegovega slovitega rožnega parka. Iz gradu sta se kralj in kraljica s spremstvom odpeljala na svoje stanovanje, ob 20 pa je bila slovesna večerja na angleškem poslaništvu, katere se je udeiežil tudi predsednik francoske republike Lebrun. Na banketu so poleg angleške kraljevske dvo iice bili še: zunanja ministra lord Halifax ifl" Bonnet, več članov francoske vlade, predsednik senata Jeaneney in predsednik parlamenta Herriot, bivši predsednik republike Millerand, predsednik pariške občine Le Prouvost, prefekt sein-skega okraja Villey, veliki kancler reda Legije časti general Molley, načelnik glavnega generalnega štaba general Gamelin, policijski prefekt Langeron in drugi. Lebrun je e soprogo takoj po banketu odšel v opero, da bi tam sprejel angleško vladarsko dvojico, ki se je udeležila slavnostne predstave, prirejene njima na čast. Angleška vladarska dvojica je ob 22 prišla v opero. Atene, 21. julija. Grčijo je v noči od torka nft sredo obiskal silovit potres, najhujši, kar jih pomnijo zadnja leta. Ker je potres pretrgal veliko prometnih zvez, telefonov in brzojavov in povzročil silovito zmedo, še ni moči dobiti vsaj približno natančnih poročil o škodi, ki jo je prizadejal. Domnevajo, da je ostalo brez strehe najmanj 10.000 ljudi, število smrtnih žrtev pa ni še znano. Kakšen je bil obseg potresa, kažejo naslednje podrobnosti: V severni Grčiji ter v okolici Halkisa so včeraj zjutraj ob 2.25 občutili močan potres, ki je naredil veliko škodo. Mnogo hiš je porušenih. Na kraj potresa se je osebno pripeljal grški minister za socialno politiko Koricis ter nakazal prvo pomoč. V Atene so prenesli 15 ranjencev. Ob 13.50 se je zvedelo, da število smrtnih žrtev v dveh mestih znaša 17. Kljub silovitemu potresu, ki je trajal 15 sekund, v Atenah ni bilo smrtnih žrtev in tudi ne kake večje tvarne škode. Zdi se, da je izhodišče potresa kakih 45 km oddaljeno od Aten. Potres so občutili v vsej atenski pokrajini. Središče potresa je v Skalaoponi. Vas Palatija, v kateri stanujejo begunci, je razrušena. Po prvih poročilih je tam tudi več smrtnih žrtev. V bližnjih vaseh se je porušilo tudi več hiš, pri čemer je bilo več ljudi ranjenih. Grška vlada je takoj včeraj zjutraj poslala pomožno ekspedicijo v te kraje. Največ škode trpe vasi v okolici Oropoze. Vas Alkusi je popolnoma razrušena, a osem vasi, med njimi Palatie, je močno poškodovanih. Kolikor do-sedaj vedo, je našlo smrt pod ruševinami 15 oseb, ,50 pa-jih je hudo ranjenih. V 6amih Atenah je Prosvetni tabor v Radečah pri Zadanem mostu Vsa katoliška prosvetna društva, odseke in krožke vabimo na tabor, ki bo to nedeljo v našem ljubkem mestecu. Vabimo tudi kolesarje in narodne noše ter jezdece, da se pridružijo našim vrstam, ki bodo vse goste prav lepo- sprejele ob prihodu jutranjih vlakov z domačo godbo »Savski val« in konjenico. Program je pester in razviden z letakov, Na predvečer tabora bodo zagoreli po okolici, kresovi, vmes pa bodo žebniški fantje streljali. Prosvetni tabor bo obiskal minister dr. Miha Krek, ki bo tudi govoril. Ostali odlični govorniki 60 naprošeni. Cerkveno slovesnost bo opravil celjski pirof. dr. Hanželič. Vse priprave za tabor vodi delavni g, dr. P. Jereb, radeški notar in član banovinskega sveta. Tabor je za vse okrožne odseke in krožke obvezen. Prijavili so se tudi gorenjski fantje. Pridite in poglejte' Krasno vreme je snoči privabilo ogromno množico ljudi na slavnostno okrašen in razsvetljen trg' okoli oper?. Reflektorji so neprestano sipali modro svetlobo na opero.. Sprevod angleške vladarske dvojice se je razvijal med pravim viharjem navdušene množice, ki je stalno vzklikala: »Živio kralj! Živio kraljica!« Kraljica je stopila v opero v sprtmstvu angleškega veleposlanika. Pred njiuia so korakali lakaji s srebrnimi svetilniki.. V sprejemni dvorani sta angleško vladarsko dvojica čakala g. Lebrun s soprogo in nato so slavnostni gostje odšli v organizirano ložo, ki je bila vsa v rožah. Godba je tako zaigrala obe himni, nakar se je začela opera »Salambo«, ki jo je najprej dirigiral Riihlmann, nato pa Gobert. Plesne točke sta izvajala gdč. Lorcia in g. Sergej Lifar. Danes se je angleška kraljeva dvojica pripeljala s posebnim vlakom v Versailles, kjer je bila Ob 11 Velika vojaška parada. Sprejema in parade se je udeležilo ogromno ljudstva, ki se je s posebnimipripeljala iz Pariza in vse Francije. Parado «o gledali angleški gostje in predsednik republike Lebnin. Zatem so odšli v sloviti versail-ski grad, nekdanje bivališče francoskih kraljev, kjer bo v tako imenovani »Zrcalni dvorani« (tam ,je bila podpisana versaillska mirovna pogodba) slovesno kosilo za 200 ljudi. Pri kosilu bodo stregli služabniki v zgodovinskih nošah. Na mizi bo srebrnina nekdanjih francoskih kraljev. Popoldne bo v grajski kapeli verski koncert s sodelovanjem največjih francoskih umetnikov, nato gledališka predstava na prostem, zvečer pa v Parizu banket, ki ga priredi zunanji minister Bonnet. Vse svečanosti potekajo v sijaju, kakršnega ’ Pariz ne pomni, in v najlepšem redu. potres trajal 10 sekund, vendar pa ni povzročil nobene znatne škode. Potres v atenski pokrajini je popolnoma porušil tudi jelnišnico v Orohu. Pri tej priliki je našlo smrt 5 političnih kaznjencev, a 5 jih je hudo ranjenih. 500 kaznjencev je pri tej priliki poskušalo pobegniti, a so jih čuvaji s puškami in samokresi prisilili, da so ostali na mestu. Mislijo, da je med kaznjenci Še mriogo več mrtvih. Kolikor je dosedaj znano, je v provinci Atene našlo smrt zaradi potresa 50 ljudi Slovenski javnosti! Zadnja velika povodenj reke Mure je izredno težko prizadela prebivalstvo v naših severnih obmejnih krajih ob Muri. Uradno ugotovljena škoda znaša nič manj ko 9 milijonov dinarjev. Travniki, polja in posevki so ponekod popolnoma uničeni, tako da je' v nevarnosti preživljanje našega obmejnega prebivalstva, ker letos ne bo imelo žetve; uničeni ali močno oškodovani so tudi nešteti domovi. Splošni narodni interesi nam narekujejo, da pomagamo našemu obmejnemu prebivalstvu v njegovem obupu, ter mu predvsem omogočimo prehrano in obnovo opustošenih domačij. Javna sredstva niso zadostna za vse te naloge, ljudstvo samo pa si tudi ne more pomagati. Prebivalstvu teh krajev, ki stoji na braniku naše severne meje, je treba pokazati, da ima vsa slovenska javnost razumevanje za njegovo trpljenje in da ie pripravljena prinesti za tako izredno važno podporno akcijo, katero organizira naše društvo, tudi primerne in potrebne žrtve; ne gre le za ‘interese enega kraja, ampak cele Slovenije in Jugoslavije, ki potrebuje na svoji meji zavedno ljudstvo, zavedajoč sc, da Uživa zaslombo vse naše javnosti. Organizacijo podporne akcije je prevzelo Društvo prijateljev Slovenskih goric'. Zato se obrača društvo na vso slovensko javnost z vljudno prošnjo, da prispeva po svojih močeh primeren znesek za podporno akcijo v korist pomurskm poplavljencem. Denar naj se nakaže po čekovni . položnici našega društva s pripombo »za poplav-ljence«. Kdor ni prejel položnice, naj blagovoli izpolniti na pošti bianco-položnico s številko pošt-nočekovnega računa »Društvo prijateljev Slovenskih goric, Ljubljana, št, 16.463.« Nabiralno akcijo je odobrila kraljevska banska uprava dravske banovine, ki bo izvršila razdelitev nabranih zneskov. Društvo prijateljev Slovenskih goric. Vesti 21. julija Sveti oče Pij XI. je včeraj sprejel v svoji poletni prestolnici Castei-Gandolfu madžarskega ministrskega predsednika Imredya in zunanjega ministra Kanya. Odlikoval je oba državnika z velikim križem Pij.?vega reda. 13. sejo je imel preiskovalni odbor angleških poslancev, ki se bavi z zadevo poslanca Sandysa. Prvo nemško športno razstavo so začeli včeraj v Breslavi. Začetka razstave se je udeležil tudi vrhovni voditelj v. Tschamnier und Osten. Grobove iz časov Aleksandra VelKtega so grški starinoslovci našli blizu Soluna. V njih je bilo veliko zlatega in umetno izdelanega nakita. Grški kralj Jurij II. je včeraj praznoval svoj rojstni dan či6to na tihem, brez posebnih prireditev. Dvoletnico sedanje grške vlade bodo praznovali z velikimi svečanostmi 2. avgusta. Dvorno žalovanje zaradi smrti romunske kra-ljiee-matero so odredili tudi na angleškem dvoru. Uvoz žita v Italijo iz tujine je v prvem polletju letos silno padel. Dočim so lani uvozili skoro poldrugi milijon ton pšenice in koruze, je letos v enakem času samo 80.000 ton. Pogodbo o miru in prijateljstvu sta podpisali južnoameriški državi Bolivija in Paraguaj. S tem je vsaj za nekaj časa poravnan dolgoletni spor, ki je ti državi razdvajal. Pri sporu je šlo za to, kdo bo imel oblast nad pragozdno pustinjo Grand Chaco, kjer je veliko petroleja. Dva sovjetska častnika sta s petimi drugimt političnimi kaznjenci pobegnila iz zaporov GPU ter srečno prišla čez mejo na Poljsko. Od njunili tovarišev je policija na begu dva ustrelila, tri pa spet prijela. Voditelj portugalskih mladinskih organizacij je dopotoval v Nemčijo, kjer bo gost voditelja nemške mladine Schiracha in se bo seznanil z ustrojeni mladinskih organizacij v Nemčiji. Z a priznanje nacionalistične Španije po Franciji si bo prizadeval voditelj francoske ljudske stranke Doriot, ki je zadnje čase potoval po Španiji in se prepričal o tem, kakšen red vlada v nacionalistični državi. Ko se je vrnil, je dal francoskim listom navdušeno izjavo v tem smislu. Egiptovski vojni minister Hasan Sandri-paša je danes dospel v Pariz, odkoder pojde v London na važne razgovore z angleškimi vojaškimi strokovnjaki. Predelovanje angleških trgovskih ladij v ladje, ki bodo služile vojni mornarici za pomoč, je veljalo skoro trikrat toliko kakor pa je določal proračun. Za obrambne namene so predelali nekaj velikih parnikov, med njimi »Majestica«. Mehika je pripravljena obnoviti diplomatske zveze z Anglijo, toda prvi korak za to mora storiti Anglija. Ne bo pa glede prodaje petroleja dovolila Mehika Angliji nobenih posebnih ugodnosti, marveč bo petrolej ter bencin prodajala vsem demokratičnim in nedemokratičnim državam po istih pogojih. Tako je izjavil predsednik Mehike socialist Cardenas. Velika pravda proti nemškim vohunom se bo začela 3. septembra pred poroto v Newyorku. Pred sodišče pridejo trije nemški mornariški častniki e parnika »Bremen«, med njimi kapitan Ahrens. Ob smrti romunske kraljice-matere prinašaj« češki listi še vedno obsežne članke, v katerih poudarjajo osebnost in delo pokojne kraljice ter njeno prijateljstvo do CSR. Enako pišejo tudi poljski listi. V Prago je dopotovala večja skupina francoskih študentov. Ostali bodo na Češkoslovaškem tri mesece kot gostje vlade. Slavnostne igre v Salzburgu se bodo začele v; soboto s predstavo Wagnerjevih »Mojstrov pevcev«* Prireditve bodo letos zelo skrčene, saj manjka večina umetnikov, ki so jim dajali vrednost in sijaj.. Med drugimi je sodelovanje pri igrah takoj po zasedbi Avstrije odpovedal sloviti italijanski dirigent Toscanini, ki je hud nasprotnik narodnega socializma. Madžarski ministrski predsednik Imredy in zunanji minister Kanya odpotujeta jutri na uradni obisk v Rini. Pri^ rimskih razgovorih bodo govorili o novem položaju v srednji Evropi po nemški zasedbi Avstrije, o izboljšanju razmerja med Madžarsko in Jugoslavijo ter o madžarskem stališču do CSR. Na deset mesecev ječe so obsodili v Pragi dva delavca, ki sta za Hitlerjev rojstni dan metala kamenje v okna nemšlkega poslaništva. Za dveletnico španske državljanske vojne je predsednik rdeče Španije Azana v svojem govoru rekel, da ne bo priznal nobene vlade v Valenciji, ki bi hotela iz državljanske vojne narediti evropski požar. Pri poizkusnem poletu se je razbilo letalo romunskega letalca Aleksandra Papana. Letalec se je pripravljal za neprekinjen polet od Newyorka do Bukarešte. Pri pristajanju pa se je letalo za-Icte.o v betonsko ograjo in se razbilo. Letalec je k sreči ostal nepoškodovan. Egiptski ministrski predsednik Mohamed Mahmud paša je danes prišel v London, kjer bo z angleškimi ministri razpravljal o položaju na Sredozemskem morju, o Palestini in o gradnji vojašnic za angleške čete ob Sueškem prekopu. Prebivalstvo v trumah beži iz kitajske prestolnice Hankova, ker se mestu približujejo japonske čete. Čeprav je maršal Čankajšek objavil, da je v mssl'i zbranega toliko vojaštva in toliko m uniči jc, da bodo Kitajci sovražnikov napad odbili, se prebivalstvo ni dalo pomirili. Težko finančno stanje je Japonsko prisililo, da je poleg olimpijade in svetovne razstave odpovedala tudi prireditev kongresa »Veselje in delo«, ki bi moral biti čez dve leti v Osaki. 100 milijonov jenov novega papirnatega denarja bo dala v promet japonska narodna banka. Ukrep utemeljujejo s tem, da se je znatno poveča! zlati zaklad narodne banke. Prvi kupec mehiškega petroleja, ki g.i oro-daja mehiška vlada v lastni režiji, je Nemčija, ki bo del računa plačala s stroji, manjši del pa v denarju Načelnik štaba fašistične milice general Russo je iz Kiela odpotoval v Gdansk in Vzhodno Prusijo. Spremlja ga načelnik nemških napadalnih oddelkov Lutze Šibe božje divjajo: Hud potres je včeraj zajel Grčijo j Vzoren delavec se je poslovil... Ob odhodu 9. Ivana Rakovca, ravnatelja listov KTD v zasluženi pokol Ljubljana, 21. julija. Tam v lihi in veliki posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne v I. nadstropju je bil včeraj ob 18. zbran resen, neobičajen zbor ljudi, stari in mladi in sploh vsi nastavljenci velikega podjetja KTD. Dvorana je bila slavnosti primerno okrašena z zelenimi oleandri. Vsi smo zrli v resnega, v borbi za poštenje in pravico osivelega, kljub visokim letom še vedno prožnega, zdravega in čilega ravnatelja g. Ivana Rakovca. Po 42 letih zvestega, požrtvovalnega in napornega dela za napredek in procvit podjetja, zlasti listov KTD odhaja g. ravnatelj Ivan Rakovec, ki je bil vsem dober in skrben oče, v zasluženi pokoj. Slovo je bilo gin-ljivo. V posvetovalnici so bili zbrani uslužbenci uprave, -vsi uredniki »Slovenca« in »Slovenskega doma«, ti6karniški ravnatelj g. Karol Čeč, dalje ravnatelj Jugoslovanske knjigarne g. Ivan Mesar, ki tudi s svojim dobrim in odkritim prijateljem Rakovcem odhaja v pokoj, dalje ravnatelj knjigoveznice g. Dežman in še mnogi drugi. Slovo je bilo od obeh prisrčno in lepo. G. Ver-derber je prvi spregovoril v imenu uradništva uprave listov, želeč mu, da bi svoja leta pokoja mirno preživljal. V imenu uradništva je g. Ver-derber izročil g. Rakovcu lepa darila, med drugim šopek 42 nageljnov, simbol 42 let dela. V imenu uredništva »Slovenca« se je poslovil od g. ravnatelja urednik g. Fran Terseglav, ki je 30 let z njim skupno sodeloval pri »Slovencu«. Kot darilo uredništev »Slovenca« in »Slovenskega doma« mu je poklonil kip Zveličarja, umetniško delo akademskega kiparja g. Goršeta. V imenu g. Dežmana in g. Mesarja se je od g. Rakovca poslovil dalje ravnatelj tiskarne g. Karol Čeč. V imenu mariborske podružnice je izrekel prisrčno slovo g. Sekulec, poklanjajoč mu kipec Matere božje, v imenu celjske g. Skoberne in v imenu jeseniške podružnice ga. Savinškova. G. ravnatelj Rakovec se je najprisrčneje zahvaljeval navzočim, vsakemu stiskajoč roko in poudarjajoč, da ne more najti pravih besedi za te izraze globokega spoštovanja in tovarištva. G. ravnatelj Ivan Rakovec je bil 12. avgusta 1870 rojen v Naklem pri Kranju kot sin kmečkih staršev. Po ljudski šoli je obiskoval štiri razrede kranjske gimnazije, ki je bila pozneje za več let ukinjena. Oktobra 1889 je bil sprejet za uradnika v ljubljansko tobačno tovarno, kjer je upravljal vložni zapisnik in ekspedit. 2e zgodaj se jo g. ravnatelj udejstvoval pri krščansko-socialnih akcijah. Pokojna dr. Iv. Krek in prelat dr. Kalan sta spoznala ravnateljeve zmožnosti in sta ga pregovorila, da je 14 dni pred velikim potresom 1.1895 vstopil v uredništvo »Slovenca«. Od takrat naprej se je g. ravnatelj z vsem srcem in vso gorenjsko žilavostjo posvetil napredku lista. Preživljal je težke borbe, učakal pa je tudi vesele dneve napredka listov KTD. Po velikem potresu jeseni, si je ustvaril lasten dom. Poročil je gdč. Marijo Lovkovo iz Cerknice. Vzljubil je domovino svoje zveste soproge. Kot krščanski mož in oče klenega značaja je svoje otroke vzgojil v dobrem krščanskemu duhu. Vsi razen dveh so že preskrbljeni. Ne samo podjetju in družini, tudi raznim karitativnim in duhovnim organizacijam je g. ravnatelj posvečal mnogo truda, dela in pozornosti. Od začetka je član Marijine kongregacije in zvest delavec Vincencijeve družbe. Kako se g. ravnatelj srčno nasmehne, ko prejme kak še tako majhen dar za uboge! »Bog plačaj!« je navadno njegova zahvala. G. ravnatelj pa je bil v našem osjem, ljubljanskem življenju markantna osebnost. Trden je ŽSK »Hermes« Motosekcija. Redna seja odbora Motosekcije bo danes ob pol 9 v restavraciji »Šestica«. Ker bo na seji obravnavano blagajnikovo poročilo o dirki itd., naj se vsi gospodje seje gotovo udeleže. — Tajnik I. Javno perišče ob Vodnikovi cesti v Šiški namerava mestna občina ukiniti zaradi malenkostne uporabe in koristi. Interesentje so vabljeni, da podajo svoje premisleka vredne ugovore proti tej nameri najpozneje do 15. avgusta t. 1. Pot do Čadove gostilne na Zgornji Rožnik okrog Šišenskega vrha v Tivoli je skoraj dodelana in urejena. Uporaba te poti je za vsa navadna in motoma vozila, za kolesarje in za ježo prepovedana. Izvzeti so samo oni vozovi, ki služijo oskrbi posestev na Rožniku in Drenikovem vrhu z dohodom od Čadove gostilne dalje ter vozovi posestnikov parcel, ko 6e izvaža les in stelja iz gozdov. Prestopki tega razglasa bodo kaznovani. kot hrast in prava gorenjska grča. Srebrnosivi, polni lasje ga delajo častitljivega. Vsakdo ga mora na prvi mah vzljubiti. Ponosna hoja, trden korak izdaja moža — kremenjaka, borca za krščanska načela in borca za delo. Glavo pokonci! Vedno bistre in jasne oči gledajo v človeka naravnost! V njih ni nobene potuhe, hinavščine in zahrbtnosti! G. ravnatelj pa je še vedno velik ljubitelj narave, vsako nedeljo ga lahko srečate na tem ali onem vrhu, na Šmarni gori, pri Sv. Katarini, ob gotovih praznikih pa na romarskih potih in drugod. G. ravnatelj koraka po hribih kakor kak mlad pešec. Mnogo zanimivosti je ohranil g. ravnatelj za sebe! Politična zgodovina pa ne bo mogla iti mimo njega, ne da bi mu posvetila dokaj vrstic za vse njegovo delo. Bog nam ohrani g. ravnatelja, dobrega in plemenitega očeta! G. ravnatelj Ivan Mesar Hkratu z g. ravnateljem Ivanom Rakovcem je vzel slovo od podjetja Jugoslovanske knjigarne g. ravnatelj Mesar, ki je tudi stopil z včerajšnjim dnem v zasluženi pokoj. Velikanske so njegove zasluge za razvoj in razmah Jugoslovanske knjigarne, ki je nastala iz skromnega podjetja. Razvoj knjigarne je tesno združen z osebo g. Ivana Mesarja. G. ravnatelj Ivan Mesar je bil rojen dne 24. avgusta 1874 na Jesenicah kot sin priprostih kmečkih staršev. Ivan je postal že v mladosti ljubljenec pok. župnika Janeza Mesarja v Boh. Bistrici. Stric je poskrbel, da se je Ivan šolal in je končal štiri gimnazije. Po stričevem posredovanju je g. ravnatelj vstopil kot uslužbenec pri takratni Katoliški bukvami. Kot učenec je obiskoval znamenito Mahrovo trgovsko šolo. Po dolgih letih zvestega službovanja je postal po odhodu ravnatelja Schiindelena sam ravnatelj knjigarne. G. ravnatelj je poročen z gospo Elizabeto in je vzoren družinski oče. Tudi njega naj Bog ohrani pri zdravju in veselju! Vesele in nevesele Iz cerkniške doline Cerknica, 21. julija. Pred kratkim je bil izdan nalog, da naši ljudje ne smejo sekati gozda v razdalji 5 km od meje. To je med ljudmi, ki 6o prizadeti, povzročilo razburjenje in skrb, ker je pri nas gozd edini dohodek in leži večina gozda ob meji. Drugega zaslužka ni. Skrbi jih, 6 čim bodo plačevali davke. Edino javno delo v našem kraju je na jezeru. Poglabljajo strugo, po kateri teče voda v požiralnik Svinjsko jamo. To poglabljanje in čiščenje ni samo praktičnega, ampak tudi socialnega pomena. Za delo je dovoljenega kredita 100.000 din. K temu znesku sta prispevali banovina in naša občina. Zaposlenih je pri poglabljanju 47 delavcev iz bližnjih krajev. Letos je bila zelo lepa rž in pšenica. 2e nekaj let ne pomnijo tako dobre žetve. V nevarnosti pa so drugi poljski pridelki, ker je precej občutna suša. Pri nas se pa suša hitro pozna, ker je precej peščena zemlja. Sena bodo letos neverjetno dosti nakosili. Fantje, ki so odšli v Francijo, se počasi vračajo, ker morajo v Franciji delati kot živina, zaslužek je pa slab. Poceni posolila za kmete, prizadete po elementarnih nezgodah Društvo prijateljev Slovenskih goric v Ljubljani opozarja kmetovalce, prizadete po zadnji povodnji Mure, da morejo pri Privil, agrarni banki dobiti posojila v znesku do 2000 din na podlagi menice z rokom dospetka 1 leta po 5% obrestni meri, in 6icer za nabavo naprav, orodja in drugih predmetov, neobhodno potrebnih za uspešno kmetijsko proizvajanje v posameznih poljedelskih panogah. Menica mora vsebovati poleg podpisa dolžnika še podpise treh kmetov-porokov. Krediti 6C izplačajo dolžniku na ta način, da nabavi od nabavljalne zadruge ali drugih poljedelskih organizacij in izjemoma od kakega solidnega podjetja dotični predmet. Sem spadajo n, pr. poleg orodja tudi modra galica, rafija, umetna gnojila, cepivo itd. Ti krediti so torej pripravni tudi za kmetovalce, oškodovane po zadnjih povodnjih. Informacije dajejo zadružne organizacije ali Priv, agrarna banka. Stvarno delo akademikov - gornikov Ljubljana, 21, julija. Komaj dobro poldrugo leto je minilo, kar je bil sklenjen med Počitniško zvezo (FS) in med Slovenskim planinskim društvom (SPD) dogovor, po katerem je bila ustanovljena akademska skupina SPD na ljubljanski univerzi. Prve pol leta (pričetek leta 1957 — do meseca oktobra) so še trajale začetne težave, toda že v zimskem semestru 1937-58 je novi odbor pogumno, odločno in sistematično krenil na delo ter v kratki dobi svojega poslovanja dosegel zavidanja vredne* uspehe kljub temu. da na merodajnih mestih v začetku svojega poslovanja ni naletel na polno razumevanje, ampak tu pa tam celo na ovire. Toda vztrajno delo si je kmalu znalo priskrbeti potrebnega ugleda. Kljub temu, da je bilo potrebno izvoliti nov delovni odbor, sistematično delo ni bilo zavrto niti za trenutek. Mladi fantje so na merodajnih mestih odločno poudarili svojo alpinistično ideologijo, ki je v nekih točkah precej različna od starejše, poudarili pa so tudi svoje posebno gledanje in naziranie o načinu dela, ki naj bi najbolj prispeval k napredku našega gorništva. Jasno so razvili svoj program; niso pa ostali samo pri besedah, ampak so svoje načrie tudi nemudoma pričeli izvajati z dejanji. Pri tem so pokazali res stvarne uspehe. Delo v letošnji zimski sezoni Kmalu po pričetku novega univerzitetnega šolskega leta 1937-38 je odbor akademske skupine SPD začel prirejati teoretična predavanja. Vseh teh predavanj se je udeleževalo prav lepo število akademikov. Predavanja so obravnavala naslednje teme: Janez Gregorin je govoril o »Alpinizmu«, o alpski flori je govoril Zalokar, o alpski favni Rakovec, o geologiji naših alp p. Janez Žurga, o reševanju in prvi pomoči v gorah dr. Bogdan Brecelj. Marca meseca je odbor akademske sekcije priredil na Krvavcu turni smuški tečaj, ki ga je vodil Šorli Marjan. Tečaj je uspel v vsakem pogledu odlično. Udeleženci so pridobili izredno mnogo. Kmalu potem, o Veliki noči, je odbor priredil svoj drugi smuški tečaj, in sicer na Korošici. Tudi ta tečaj je uspel prav izborno. Udeležilo se ga je veliko število akademikov. Poleg vsega tega so akademiki v teku zime in pomladi sestavili kartoteko vseh do zdaj v naših Alpah izvedenih prvih vzponov po stenah, grebenih, razeh ild. To je vsekakor eminentnega pomena za jasno preglednost in urejeno statistiko uspehov naše strme alpinistike. Poslej bo kartoteka edino merodajno merilo in določilo, ki bo kako alpinsko dejanje pri nas registriralo kot prvi vzpon ali pa prvenstvenosti ne bo priznalo. Vse je v njej točno označeno, tako da v tem pogledu ne bo poslej pri nas več nikakih nesporazumov in šarjenja. Akademiki so se obrnili potom »Planinskega Vestnika« na vse naše plezalce ter jih naprosili, naj jim pošljejo točne podatke o svojih prvih vzponih, ki jih do zdaj še niso nikjer publicirali. Delo pri urejevanju kartoteke je bilo naporno, vsestransko in komplicirano, saj je bilo za vsak primer treba pregledati francoske, angleške, italijanske, češkoslovaške, nemške, poljske in domače publikacije, v katerih So registrirani prvi vzponi na naših domačih pleziščih v Kamniških m Julijskih alpah ter v Karavankah. Delo bo izpopolnjeno še na ta način, da bo kartoteka opremljena s fotografijami posameznih naših sten, grebenov, razov itd., na katerih bodo vrisane smeri prvih plezalcev. Ta.ko_ je bilo delo akademske sekcije SPD pozimi in v zgodnji pomladi. Razen tega pa so njeni člani v zimski sezoni izvedli tudi lepo število prvih zimskih vzponov po nekaterih naših stenah in grebenih (tako je bil 3. aprila izveden n. pr. prvi vzpon po zahodni steni Planjave, in sicer v tejle ruti: Jugova poč — Brinškov kamin — severozahodni greben). V zgodnji poletni sezoni so člani sekcije doslej izvedli dva prva vzpona v kopni skali, in sicer po severovzhodnem razu Kompotelo ter po jugovzhodnem razu Štruce. Pričakovati pa je, da jih bodo do novembra meseca, kajti do tedaj pri nas skoraj vsako leto traja sezona kopne alpinistike, izvedli še prav lepo število. Plezalni in reševalni tečaj Pri nas doslej brez dvoma še ni bilo organiziranega tako stvarnega in skrbnega plezalnega ter reševalnega tečaja, kakor je bil tečaj akademske skupine SPD na Kamniškem sedlu. Preteklo nedeljo, dne 17. t. m., je. bil zaključen, pričel pa se je dne 10. t. m. Plezalnega tečaja se je udeležilo devet akademikov, reševalnega pa dvanajst. Organizacijo tega tečaja je vodil agilni tačasni predsednik akademske sekcije SPD akademik Zdravko Vrhunec. Tehnično vodstvo # CUtdnjujm— Sklep, ki nam ga je povedal Tselman, nas je močno razočaral. Hoteli smo vsekakor obiskati to gla-sovito pokrajino in pa vseučilišče, na katero je svoječasno hodil Lenin. Zaradi razočaranja, ki smo ga doživeli v Čevoksariju, je ta sklep izzval razburjene ugovore in viharna prerekanja na sestanku stranke. Nazadnje smo Tselmana prisilili, da se je vdal, in izkrcali smo se. Blizu postajališča je bil velik trg, kjer so kmetje prodajali sadje in zelenjavo. Brž smo ob stojnicah zapazili neštete siromake, ki so pobirali olupke melon, gnil krompir in ničvredno repo, ki so jo prodajalci zmetali po tleh. Ti siromaki so vse te odpadke hlastno požirali. Vodniki so nas silili od tam: »Ne utegnemo, moramo naprej,« so nam govorili. Skušal sem spotoma spregovoriti z enim ali z dvema domačinoma, toda nisem mogel razumeti njunega čudnega tatarskega narečja. Naglo smo po ozkih, mračnih in umazanih ulicah krenili proti vseučilišču med dvojno ograjo cunjastih žensk in otrok, ki so nas prosili za kopejke. Položaj tu se nam je zdel še slabši kakor v Cevokšariju. Izložbe v trgovinicah so bile prazne. V nji je človek videl le nekaj steklenic vina in vodke. Na vseučilišču so bila vrata zaprta. Vseučiliških oblasti ni najbrž nihče obvestil o našem prihodu, zato smo se vrnili na krov in ladja je krenila proti Uljanovsku, kjer se je rodil Lenin. Sprejem tu je bil tak kakor pri prejšnjem pristanku. Tudi tu niso ukrenili ničesar glede sprejema. Ko so nas nagovarjali, naj se tu ne ustavljamo, smo v to privolili samo, ko so nam zatrdno obljubili, da se bomo ustavili nazaj grede. Zatem je prišla Samara, slavna v zgodovini boljševizma kot glavni stan češkoslovaške legije, ki je bila zaveznica belih čet proti revoluciji leta 1917. Legijo so nazadnje rdeče čete potolkle. Na nabrežju nas ni čakala živa duša razen dveh fantov. Slišal sem ju, kako sta spraševala, če je med izletniki kaj Čehov ali Slovakov. Stopil sem iz gruče in jima povedal, da nas je na krovu 17. Prosila sta torej, naj gredo rojaki za njima, toda samo oni. Ta zahteva je seveda vzbudila žive ugovore med sopotniki drugih narodnosti, ki so bili že močno razočarani zaradi čudnega poteka tega izleta. Po neskončnih viharnih prereka- njih o brezglavem redu na izletu smo se izkrcali. Pred nami je šla godba, za nami pa razburjena množica razcapanih ljudi. Čez kakih dvajset minut smo prišli na veliki trg nasproti Sovjetskega doma in doma strokovnih organizacij. Sredi trga je stal kip Čapajeva, slovitega kmečkega poglavarja rdeče vojske. S podnožja spomenika je mlad človek imel navdušujoč govor, V gen-ljivih besedah je slikal zgodovino boja proti češkoslovaški legiji, ki je pustošila po pokrajini. Našteval je vse kraje; kjer so bile bitke. Ne daleč od tu je bila Vencekova cesta, imenovano po češkem rdečem poglavarju, ki je padel v bojih z legijo. Govornik nam je dejal, kako je ponosen, da vidi skupino svojih rojakov, gorečih stebrov socializma zdaj, v tem mestu, kjer so protirevolucionarji nekoč storili toliko hudega ruskemu proletariatu. Ti protirevolucionarji so bili Čehi. Govornik je trdil, da je šele tovariš Trocki pomagal sovjetski zastavi do zmage in strl sovražnika. Bili smo zelo začudeni, ko smo slišali, da nekdo javno izgovarja to prepovedano ime, zlasti pa še, ko je Trockemu dajal naslov tovariša. Toda ohranili smo svoje pomisleke zase. Skupina se je nato razdelila. Nemci so odšli obiskat neko tovarno, ki ni bila daleč od tu, Čehi in Slovaki pa so se napotili v nekdanji glavni stan češkoslovaške legije. Nismo še dobro prišli tja, ko je nekak uradnik v uniformi povabil oba mlada človeka, naj se umakneta. Nam je dejal, da ju je poslal po fotografa, ki naj bi našo skupino slikal. Fotograf je res kmalu prišel, onih dveh mladih ljudi pa nismo več dobili pred oči. Kaj se jima je zgodilo? Nikdar nismo slišali o tem ničesar. Toda navajeni smo že bili, da smo ta skrivnostna izginjenja imeli za nekaj čisto navadnega in vsakdanjega. Ko smo zapustili ta zgodovinski glavni stan, smo zadeli na skupino ruskih deklet. Po obleki, katero so nosile, je bilo možno takoj uganiti, da pripadajo razredu propagandistk ali tajnic, ne pa razredu navadnih delavk. Nekateri člani naše skupine so se jim pridružili ter izginili z njim. Časa je bilo dovolj, zakaj postanek v Samari bi se moral zavleči za celih sedem ur. Ker sem ostal sam, sem začel ho-dti po mestu sem in tja. Ko sem se tako sprehajal po ulicah, sem srečal staro žensko, ki se je opirala ob zid. Bila je skoro gola, spremljala sta jo dva otroka. Otroka sta potiho jokala. Zenska se mi je zdela čudna. Skušal sem govoriti z njo, pa mi ni odgovorila. Začel sem torej izpraševati otroka, toda tudi iz njiju nisem mogel izvleči drugega kakor vzdihovanje brez kake jasne besede. Segel sem v žep in privlekel iz njega nekaj rubljev, da bi jima jih dal, tedaj pa je moja pozornost obrnila nase rdečega vojaka, ki nas je opazoval. Videl sem, da si je docela na jasnem o tem, da sem tujec, ker je videl mojo obleko: Vojak mi je dejal: »Nikar jim ničesar ne dajaj, graž-danin. Ti ljudje ne marajo delati. To so kulaki, sovražniki sovjetske Rusije je bilo poverjeno pri plezalnem tečaju cand. inž. Vinku Modecu, našemu odličnemu gorniku, pri reševalnem tečaju pa so udeležence teoretično in praktično poučevali gg. Vinko Modec, Boris Rezek in dr. Fran Novak. Vreme je bilo tečajnikom ves čas naklonjeno, saj ni biio prehude vročine, pa tudi dež ni mnogo nagajal. Delo Tečajniki so se vežbali v vzhodni steni Brane ter v zahodni steni Planjave. Tam je dovolj najraznovrstnejših stenskih, razornih, grebenskih in stebrskih začlemb, poči, kaminov, žlebov, odprte stene, skrotja, previsov itd. Prireditelji (odbor akademske sekcije SPD) so nudili udeležencem: polovično voznino na avtobusu in vlaku (nekaj udeležencev in vod je obeh tečajev se je pripeljalo s kolesi, da bi bili stroški čim manjši), brezplačno prenočnino in brezplačno kuho. Udeleženci so hrano prinesli s seboj. Delovni program tečaja se je razvijal po temle vrstnem redu: Dne 10. VII. je bilo popoldne v Bistrici zbirališče za tečajnike. Proti večeru so odšli v največjem dežju na Kamniško sedlo. 11. VII. so se vadili v raznih vozlih ter navezovanju, v prečenju po skrotju (da se je pokazalo, kdo ima kaj »plezalnega duha« v sebi); potem so plezali Kamin, ki je končal s pre-duhom. 12. VII. so plezali poč ter se vadili v prostem plezanju. Nato so se vadili v spuščanju ob vrvi (samo z rokami, da se udeleženci razmigajo in utrdijo). Drugi dan je bil prav zanimiv. 13. VII. so se udeleženci vežbali v uporabi navadnega škripčnega potega, v splošni uporabi vrvi v skali (raznovrstna uporaba Diilferjevega sklepa). 14. VTI. so se vadili v uporabi Prusikovih vrvic. Mnogo so prečili z vrvjo v strmih pločah. Vse navedene stvari so vežbali v steni Brane. Popoldne dne 14. t. m. pa so svoje delo osredili v steno Planjave. Tam so najprej plezali poči. 15. Vlf. so se dopoldne vežbali v Prusiko-vem in Diilferjevem prečenju, popoldne pa so spet plezali v Planjavi poči in zajede. Dne 16. t. m. se je pričel reševalni tečaj, in sicer v steni Planjave. Od tako imenovane »Maričkine plošče« so reševalci ponesrečenca (s predpostavko, da je ponesrečenec pri zavesti, ne more pa sam plezati). Najprej so ga spuščali po vrvi ob spremstvu reševalca, ki ga je odmikal od skal in prestavljal. Oba sta bila dvojno varovana. Ko so ga spravili iz poči, so ga dali v reševalno vrečo ter ga spuščali po steni do melišča, odtod pa so ga prenesli na nosilnici do koče (po melišču sta bila zadnja dva nosača varovana na vrveh). Te vaje so trajale ves dan; zvečer pa je o prvi pomoči pri nesrečah v gorah predaval dr. Fran Novak. 17. VII. je pokazal dr. Novak, praktične vaje pri prvi pomoči ponesrečencem (obveze, nošnje, prenos, vse z ozirom na poškodbe, hrbtenica, noge). Totem so bile praktične vaje pri dviganju in potegovanju ponesrečenca (kombinacija; Modčevcga škripčnega potega s Prusikovim — način, nazvan »sv. Bernard«), Ob 12. je bil nato oficielni zaključek, po katerem so se udeleženci razšli na svoje domove z bogatimi izkustvi. Nekaj posameznosti Odbor sekcije se ni bal stroškov ter je poslal člana v Kranjsko goro po specielno reševalno vrečo (stroški za prevoz so znašali 110 dinarjev, vreča sama pa stane par sto dinarjev; v Kamniških planinah je doslej še ni; prav bo, da jo merodajni činitelji nabavijo). Razpoloženje med udeleženci je bilo ves čas odlično; mnogo je bilo vesele šale in dovtipov. Dnevno so udeleženci delali na terenu 8—10 ur, dokaz, da je bilo delo stvarno in resno. V noči od sobota na nedeljo je bil na programu še bivak, toda ker so bili udeleženci utrujeni od celodnevnih reševalnih vaj in jih je najtežjo delo še čakalo v nedeljo dopoldne, so to točko programa črtali. Vsi udeleženci so bili z vodjo plezalnega tečaja izredno zadovoljni ter so izjavljali, da nihče ni pričakoval, da se v kratkem času toliko koristnega in nujno potrebnega nauči. Prav tako so bili zadovoljni tudi z vodjo reševalnega tečaja. Odbor sekcije bo v kratkem priredil še plezalni tečaj pri Turncu. Tam bodo udeleženci spoznali še vso finese sodobne plezalne tehnike. Že v avgustu pa bo v Martuljku nadaljevalni plezalni tečaj (tega se bodo lahko udeležili tudi drugi prizadevni plezalci, ne samo akademiki), Za navadne planince, člane sekcije, pa bo odbor v zgodnji jeseni priredil nekaj skupnih izletov v gore, tako da bo vsem ustreženo. Jeseni — iz razloga, ker so takrat koče manj frekventirane. Naloga. bodočega odbora bo, da bo moral v teku prihodnje zime organizirati še večji zimski reševalni tečaj, združen z izpopolnjevanjem v strmi alpinistiki v snegu in ledu. Namen teh tečajev je bil in ostane, da se v njih izvežba mladi gorniški rod predvsem za dobre reševalce in za plezalce, ki bodo v teh časih znali obvarovati naše gore pred tujimi prvimi plezalnimi osvojitvami naših gora. Pohorje dobi dve orožniški postaji Maribor, 20. julija, Zadnja leta jc prišlo naše zeleno Pohorje nekam na slab glas: Medtem ko nekdaj niti najstarejši ljudje niso pomnili, da bi bil napaden na Pohorju kak turist, so sc zameji zadnje čase taki napadi precej pogosto ponavljati. Zlasti 0Fau-ta ubite! Kolo razbite!« Obtožen veieildaie oproščen Ko je bil zaradi šenčurskih dogodkov uveden kazenski proces, se je kmalu Jože Prešeren pojavil kot obremenilna priča proti g. Antonu Umniku. Že dne 24. junija 1932 je na okrajnem sodišču v Kranju obdolžil g. Umnika, da je prav on nahujskal ljudi proti njemu in da je rabil omenjene besede. Dva dni pozneje, 26. junija je isto obdolžitev skoraj dobesedno, pa že z malimi nasprotji ponovil pred preiskovalnim sodnikom v Ljubljani. Takrat je vodil preiskavo bivši podpredsednik apelacijskega sodišča v Ljubljani dr. Al. Gradnik. Pred državnim sodiščem v Belgradu je bil naposled v znanem velikem šenčurskem procesu g. Umnik sicer popolnoma oproščen od obtožbe zaradi zločinstva veleizdaje v smislu člena 1. zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi, obsojen pa je bil zaradi prestopka motenja javnega reda in mira po §-u 235 k. z. na nekaj me-, secev zaporne kazni, ki jo je bil prestal z dolgim, nad leto dni trajajočim preiskovalnim zaporom, a hkratu je bil obsojen, da mora povrniti priči Jožetu Prešernu, ki je nastopal tudi v Belgradu, celotno škodo za razbito kolo v znesku okoli 1900 dinarjev. To odškodnino je g. Umnik tudi plačal. O. Umnik pa je utrpel drugače ogromno škodo, ki mu je ne bo mogel nikdar povrniti Jože Prešeren, ko ga je po krivem obdolžil hudega zločina. Nova odkritja in ovadba »Božji mlini meljejo počasi, a sigurno!« Tako je bilo tudi s Prešernovim pričevanjem proti gospodu Umniku. Počasi so prihajala zanimiva dejstva na dan, ki so dala podlago za ovadbo proti vrtnarju Jožetu Prešernu. Ta se je takole zaupno pobahal, da je zato »dal notri« g. Umnika, ker je premožen in mu je lahko plačal odškodnino za razbito kolo. Januarja 1. 1936. je bila podana pri ljubljanskem državnem tožilstvu obširna, dobro utemeljena ovadba proti Jožetu Prešernu, da je po krivem pričal tako v Kranju, kakor tudi v Ljubljani. Drž. tožilstvo je nato odredilo proti njemu kazensko preiskavo zaradi prestopka krivega pričevanja po §-u 146 k. z. Preiskava se je zavlekla in je trajala dobro leto. Državno, tožilstvo pa je naposled dvignilo proti Prešernu javno obtožbo zaradi dvakratnega krivega pričevanja. Sprva oproščen, naposled obsofen Leta 1937. je prišlo končno do glavne razprave pred kazenskim sodnikom-poedincem v dvorani št. 79. Jože Prešeren se je trdovratno in krčevito branil. Je drugače prav premeten govornik. Na glavni razpravi 7. avgusta 1937. je bil Prešeren oproščen in je ponosno zapuščal dvorano. Državni tožilec je proti oprostilni sodbi prijavil priziv in ga tudi izvedel. Apelacijsko sodišče v Ljubljani je ugodilo pritožbi drž. tožilca, razveljavilo sodbo prvega sodnika in vrnilo spise nazaj z nalogom, da naj o procesu proti Prešernu vnovič razpravlja pristojni sodnik. Kazenski sodnik-poedinec g. Joža Kokalj je zadevo znova obravnaval. Glavna razprava, ki je trajala ves dan, je bila 7. maja letos. Na podlagi vseh izvedenih dokazov, zaslišanih je bilo mnogo prič, je sodnik Jožeta Prešerna zaradi dvakratnega prestopka krivega pričevanja obsodil na osem mesecev strogega zapora in v izgubo častnih državljanskih pravic za dve leti. Jože Prešeren je vložil proti tej sodbi priziv na apelacijsko sodišče. Uporabil je vse mogoče izgovore in celo zatrjeval, da je prav za prav on postal resnična žrtev šenrurskih dogodkov. Apelacija potrdila sodbo Kazenski senat apelacijskega sodišča je pred dnevi obravnaval priziv Jožeta Prešerna na tajni seji. Apelacijsko sodišče je obtoženčev priziv meritorno zavrnilo in prvo sodbo potrdilo v polnem obsegu. Sodba je sedaj postala pravomočna. Jože Prešeren bo moral nastopiti kazen osem mesecev strogega zapora. Iz športne krošnje Tour de France. Na dvanajsti etapni vožnji od Marseillea do Cannesa (199 km) so dirkači v svoji borbenosti močno popustili. Razlog je pač tudi v tem, da je trenuten položaj sedaj tak, da pride v poštev za zmagovalca v končni oceni samo^ prvih pet, dočira ostali skoraj ne morejo računati na boljši placement. Vseh prvih pet pa ljubosumno pazi drug na drugega, da ne bi kdo dobil kake prednosti. V 12. etapi je Francoz Frechaut skušal uiti ostalim dirkačem. Toda takoj jih je za njim potegnilo še deset drugih. Zmagal je Francoz Frechaut v času 6:35:55, sledijo Francoza Yvone Marie in Leducq ter Italijan Vicini. V skupni oceni vodi še vedno Belgijec Ver-vaecke s časom 75:43:43, 2. Bartali (Italija) 75:46:26, 3. Coisson (Francija) 75:52:28, 4. Cle-mens (Luxemburg) 75:54:38, 5. Vissers (Belg.) 75:55:17, 6. Gianello (Italija) 75:59:42. Včeraj je bil dan počitka, danes vozijo 13. etapo od Cannesa do Aignea (283 km). Tekme za Jadranski pokal. Srečanje su-šačke Viktorije in reške Fiumane na Reki se je končalo z zmago Viktorije s 57 :52. — Na 400 m prosto, moški: Defilipis (Viktorija) 5:07, na 100 m hrbtno, ženske: Smolik (V) 1:24:6, na 200 m prsno, moški: Grkinič (V) 2:59.7, na 100 m prosto, ženske: Stepančič (Fiumana) 1:17.1, na 100 m prosto, moški: Vittori (F) 1:03, na 100 m prsno, ženske: Derenzini (F) 1:34 (nov italijanski rekord), na 100 m hrbtno, moški: Marčeta (V) 1:15.2, v štafeti 4X50 m prosto, ženske: Fiumana 2:17.3 in v štafeti 4X200 m prosto, moški: Viktorija 9:36.2. Po dosedanjem stanju je razmerje v točkah naslednje: 1. Triestina (6 dvobojev) 351 točk, 2. Fiumana (6) 327 točk, 3. Ilirija (5) 263 točk, 4. Viktorija (4) 242 točk, 5. Jadran (5) 234 točk. Najboljši koeficient ima Viktorija. Državno lahkoatletsko prvenstvo poedincev v_ Ljubljani bo 18., 19., 20. in 21. avgusta v Ljubljani. JLAZ je spored sestavila takole: V četrtek 18. avgusta: tek na 100 m, skok v daljavo, met krogle, skok v višino in tek na 400 m, vse za deseteroboj. Poleg tega še tek na 10.000 m. V petek: tek na 110 m preko zaprek, met diska, met kopja, skok ob palici in tek na 1500 m (vse za deseteroboj). Poleg deseteroboja je še tek na 3000 m. V soboto: skok ob palici, 110 m zapreke, met diska, predteki na 100 m, predteki na 400 m, tek na 1500 m, met kopja, skok v daljavo, finale na 100 m, finale na 400 m in štafeta 4X100 m. V nedeljo: predteki na 400 m z zaprekami, met krogle, predteki na 200 m, triskok, finale na 400 m zapreke, tek na 800 m, finale na 200 m, skok v višino, met kladiva, tek na 1500 m, štafeta 4X400 m. Pravico nastopa imajo vsi lahkoatleti, ki so verificirani pri JLAZ in ki so v teku sezone dosegli tele najmanjše mere: 100 m 11.8 sek., 200 m 24.6, 400 m 56, 800 m 2:10, 1500 m 4:35, 5000 m 17:40, 10.000 m 37:20, 110 m zapreke 18, 400 ni zapreke 1:05, štafeta 4X100 m 48 sek., skok v višino 160 cm, skok v daljavo 600 cm, triskok 1200 cm, skok ob palici 300 cm, met krogle 11.50 m, met diska 35 m, met kopja 48 m in met kladiva 30 m. Kraj Barometer- ji sko stanje« Temperatura v C" 32 £> —• Oblačnost 11 Veter (smer. jakost) | Pada-1 vine , d O ® .A sv BS m/m vrsta Ljubljana 762-9 26-2 14-6 81 3 sw, — — Maribor 762-5 24-2 io-o 80 0 0 —! — Zagreb 763-5 27-0 13-0 80 0 s. — — Belgrad 761-1 26-0 140 80 0 NNW, —! — Sarajevo 762-1 24-0 16-0 70 5 NE, —S — Vis 760-7 24-0 17-0 «0 0 NNEi — — Split 759-6 '33-0 22-0 40 0 NE. — Kumbor 755-7 32-0 22-0 30 0 NE, — Rab 761-7 27-0 19-0 40 0 0 — Ouli ravnili 757-2 30-0 24-0 30 6 N. — — Vremenska napoved: Večinoma jasno in toplo vreme. Koledar Četrtek, 21. julija: Prakseda, devica. Petek, 22. julija: Marija Magdalena. Obvestila Dr. Piccoli, Tyrševa 6; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg; mr. Murinayer, Sv. Petra cesta 78. Dekliški tabor na Brezjah Za nedeljski tabor slovenskih deklet na Brezjah je prevzvišeni gospod škof dr. Rožman dovolil, da se čudodelna podoba brezijanske Matere božje, kraljice Slovencev, ob priliki sv. maše prinese na oltar pred cerkvijo, da bodo tako mogle vse udeleženke prisostvovati sv. daritvi pri Marijini podobi. Od zadnjega evharističnega kongresa čudodelna podoba ni bila izpostavljena na prostem, zato smo Prevzvišenemu za to milost globoko hvaležne. Obenem je prevzvišeni gospod škof ob svoji vrnitvi iz Rima prinesel tudi poseben papežev blagoslov za udeleženke tabora na Brezjah. Tako bo ta prireditev ena največjih manifestacij na Slovenskem, pa tudi najslovesnejših, ker je prva te vrste pri nas, zato se je slovenska dekleta udeležite v največjem številu. Važno za udeleženke Knjižice in znaki za tabor se dobe: V pisarni Pripravljalnega odbora »Dom dijakinj«, Miklošičeva 21 in v trgovinah: Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo, A. Sfiligoj, Frančiškanska ul., Polak, Rimska cesta, Mohorjeva knjigama, Miklošičeva c., Ničman, Kopitarjeva in Vera Remec, Poljanska cesta. 2npni uradi in dekleta, ki naročenih knjižic nisite prodali, prosimo, da nam jih takoj vrnete, ker nam jih primanjkuje. Vozni red Vsaka udeleženka naj kupi na odhodni postaji nedeljsko povratno karto. Udeleženake iz Bele Krajin« odpotujejo 23. juHja z rednim večernim vlakom ob 19.59. V Novo mesto se pripeljejo ob 21.14, kjer prenočijo. 24. julija odpotujejo • posebnim vlakom ob 5 zlutrai iz Novega mesta proti Otočam. Vozni red iz Novega mesta Novo mesto odhod ob 5. Mirna peč 5.17, Ponikve 5.36, Trebnje prihod ob 5.30. odhod ob 5.82, Velika T,okft 5.40. St. Lovreno 5.45, Radohova vas 5.5«, St. Vid pri Stični S.01, Stična 6.09, Višnja gora 6.19. Zalila 6.2S, Mlačevo 6.38, Grosuplje prihod ob 6.39, odhod ob 6.44, šmarj(»-Sap «.52, -Škofljica 7.01, Lavrica 7.06, Ljubljana pri. kol. 7.22. Ir Ljubljane gl. kol. pelje vlak naravnost na Oteče, brez postanka na postajah. Vozni red iz Kočevja Kočevje odhod ob 3.55, Stara cerkev 4.U2, Lipovec 1.13, Ribnica 4.23, Žlebič 4.31, Ortnek 4.-42, Velike Lažče 4.58, Dobrepolje 5.09, CuSperk 5JB, Predoslje 5.29, Grosuplje 5.41. Is Grosuplja pelje vlak naravnost na Otoče, brez postanka na postajah. Udeleženke iz Bohinjske Bistrice odpotujejo 7. vlakom, ki odhaja iz Bistrice ob 1.18 zjutraj. Udeleicnke iz Batcč-Planica sredo z vlakom ob i.t8 zjutraj. Vozni red Brežice—Zidani most Brežice odhod ob 3.(12, Videm-Krško 3.12, Kajlien-hurg 3.18. Blanca 3.25 Sevnica 3.33, Breg 3.42, Loka ,1.46, Radeče 3.50, Zidani most prihod ob 3.51, odhod ob 3.59, Hrastnik 4.09, Trbovlje 4.17, Zagorje 4.24, Sava 4.34. Utija 4.43, Kresnice 4.53, Jevnica 5, Laze 5.03. Zalog ,1.07. Dev. Mar. v Polju 5.10, Ljubljana 5.17 Odhod iz Ljubljane ob 5.56 na Otoče. [/deležen ke iz Maribora imajo na razpolago samo on vlak in sicer se odpeljejo iz Maribora v soboto zve-. Cer ob 31.24. V Zidani most se pripeljejo ob 23.46. V Zidanem moetu prenočijo in se odpelje]« v nedeljo zju-i fraj iz Zidanega mosta ob 3.59. V Ljubljano se pripe-. Ijejo ob 5.17. od tu pa nadaljujejo pot na Otoče ob 5.56. Z istim vlakom se lahko peljejo tudi dekleta iz Celja, ali pa z vlakom, ki pelje Iz Celja ob 4.5S. V Ljubljano se pripeljalo ob 7.00. I* Ljubljane P« nadaljujejo vožnjo ob 7.12 proti Otočam. Vozni red Metlika Metlika, v sobote odhod ob 19.5}, v Novo mesto pridejo ob 21.14, tu preuoče in odhajajo s posebnim vlakom ob s iz Novga mesta. Udeleženke na progi Rakek—Ljubljana gl. k., dalje Vrhnika—Ljubljana «1. kol. ter Kamnik-mesto—Ljubi ja-na gl. kol., potujejo z rednim jutranjim vlakom in prestopijo v Ljubljani gl. kol. v redni jutrauji vlak proti Gorenjski, ki odhaja iz Ljubljane gl. kol. ob 7.12. Udeleženke iz Ljubljane odpotujejo z izletniškim vlakom ob 5.06. * Povratek Za udeleženke za postaje proge Ljubljana—Kovo mesto odhaja posebni viak z Oioč ob 17, za one ra podaje Grosuplje— Koievje pa ob 17.80. Vse ostal udeleženke odpotujejo z Otoč z rednimi vlaki. V 3 tednih dva karambola z istim avtomobilom Obakrat ie zahtevala smrtne žrtev Maribor, 21. julija. Ze snoči 6e je v Mariboru govorilo o strašni avtomobilski nesreči, ki se je pripetila v Št. liju blizu naše meje. Sadni izvoznik, znani Srečko Kranjc iz Pesnice, se je s krasno luksuzno limuzino odpeljal izpred gostilne Dimnik, kjer se je daljši čas mudil, skozi Št. Ilj proti Pesnici. Pred hšo veležganjame Baumann v Št. liju pa je avtomobilist podrl kolesarja zidarskega polirja Friedricha iz Poličke vasi, ki se je vozil proti meji. Friedrich je zavil iz občinske ceste na državno cesto, toda takrat je že pridrvel s svojim elegantnim »Buickom« Srečko Kranjc. Trčenje je bilo neizogibno. Sunek je bil strahovit. Kolesar je odletel v loku na sredo ceste, kjer je obležal mrtev z razbito lobanjo. Avtomobilist Kranjc pravi, da mu je Baumannova hiša zakrivala razgled na cesto. Kdo nosi krivdo za nesrečo, bo dognala preiskava. Omeniti je treba, da je Friedrich že 4iruga smrtna žrtev, ki je obležala po trčenju z istim avtomobilom. Pred tremi tedni je imel isti avtomobilist usodno trčenje s policijskim nadzornikom Kuncem ob priliki cestnc kontrocl v Košakih TttVBL ALBOCAC& o moka * SaMion almntosa chelva Saount) VALENCI, Hcrwcy Allen: 31 Antonio Adverso, cesarjev pustolovec 8estra Aagata je prišla blizu in videla, kako Antonio vpije na te kanienite otroke. Dejala mu je: »Raje povej Mariji molitvico.« To je bil čisto tolažilen nasvet, zakaj Devica je vsaj vedno stala na enem mestu. Videl jo je, ko je šel zvečer spat. In ko se je zjutraj prebudil, Ra je še vedno gledala. Iz male vdolbine v steni, prav ob vznožju njegove postelje. Tako je vedno natančno vedel, kje stoji, kadar se je hotel v temi pogovarjati z njo. Morda pa je bila ona tista, ki ga je pripeljala sem. Kako bi bil sicer prišel sam? »Seni,« to s prleških kmetijah tudi veselja in zabave. Kmet se prav pogoslo-ma rad podaja na svoj »vrh« (vinograd). Dostikrat se komu zgodi prav tako kot staremu »Šti-brcu« julija meseca 1934 leta: »V nedeljo zvečer sem ša z vrha domo po eni stezici za eno brvjd, pa vince me močno prevzelo, zapičim se v blato debelo.« Tudi stari L;udski običaji na kmetih so še vedno ohrajeni. Naj omenimo vsaj prleško gostijo. Nikjer v Sloveniji ne zavzemajo ženitovanjski običaji takega obsega, kakor v Prlekiji. Prlek se rad drži narodnih običajev, ki izvirajo iz davnih časov, celo iz poganskih. Vaške gostije 6e spremene v pravo veselje vse vasi, in trajajo jx> ves teden. Tukaj je Prlek v vsem zelo radodaren in bi mnogokrat dal vse, da bi le bilo to splošno vaško veselje čimbolj popolno. Po nejiopisni prleški gostoljubnosti in marljivosti so Prleki tudi v javnem življenju na dobrem glasu. Hvalevredna je prleška narodna zavest. Ravno Prlekija nam je dala največje može Iz prleških kmečkih tal so vzrasli narodni prosvetni in verski voditelji, naš narodni voditelj dr. Korošec, kardinal Misija, dr. Prelog, Stanko Vraz, Fran Miklošič itd. Prleške kmečke občine so že od nekdaj stale trdno v slovenskem taboru. Tudi v verskem oziru so Prleki na dobrem glasu, kar priča dejstvo, da so odtod izšli številni dobri duhovniki iz kmečkih hiš, ki so ljudstvu vedno Pogled na špansko mesto Valencijo, ki se ji čete generala Franca že nevarno približujejo največja tolažba v težkih časih. Prleški narod živi jiošteno in ga nihče ne more devati v slabo luč in mu krasti njegovo čast in ponos. Že mnogi jiesniki, domači in tuji, so opevali pokrajino prleško, njene vinograde, njene klo- potce, njene hišice in ljudi, njih trpljenje in veselje. Tudi trpljenje in siromaštvo je tu doma. Pa Prlek vse take reči rad sprevrže, kar v šalo, ali pa dobrovoljen nasmeh, češ: »tako je pač na svetu, pa si rajši kaj drugega govorimo...« Junaki prekooceanskih poletov Amerika je pač dežela rekordov in rekorderjev. Dan za dnevom doživlja nove triumfe. Samo ameriški piloti so, ki v blazni hitrici preletijo zemeljsko oblo. Tako sc je 6edaj proslavil z najnovejšim rekordom pri poletu okoli sveta milijonar Hovvard Hughes. Fantastični romani Jules Vernea in drugih se dane6 uresničujejo, da, lahko trdimo, s pomočjo najmočnejše tehnike celo prekašajo fantazijo starih utopističnih pisateljev, »Junaki zraka« — »Pionirji modernega zra-koplovstva« — »Pustolovci« — to so bili priimki, ki so jih ljudje dajali še pred desetimi leti onim, ki so hoteli preleteti po zraku iz Amerike v Evropo. In to niti tako zelo po krivici. Tak polet preko brezkončne vodene puščave iz Amerike v Evropo ali nazaj je bil dejansko pustolovščina na življenje in smrt. Imena kot Charles Lindbergh, Amelie Earhardt, Willey Post in drugi 60 za vedno povezani z zgodovino prekooceanskih poletov. Lindbergh - „lcteči norec" Že eno leto po svetovni vojni sta poizkušala Angleža Aleock in Brown preleteti ocean. Toda tega poleta se malokdo spominja: ljudje so imeli v tedanjem času druge skrbi kot pa take polete. Sele Charles Lindbergh je s svojim uspešnim poletom preko oceana spravil ves svet v resničen vrtinec navdušenja. Lindbergha so v Ameriki zaradi njegovih drznih poletov poznali že preje. Pred svojim poletom je z odličnim uspehom napravil vojaško letalsko šolo; bil je tudi eden prvih, ki je delal poizkuse s skoki s padalom. Zaradi njegove drznosti so ga Američani imenovali »FIying Fool« — »leteči norec«. Amerika je tedaj plavala v zlatu in Lindberghu ni bilo težko najti dobrotnikov, ki bi mu finančno omogočili polet. Dne 20. maja 1927 je starta! Lindbergh na svojem enokrovniku znamke Ryan v New Vorku za polet v Pariz. »Špirit of Saint Louis« kot se je imenovalo Lindberghovo letalo ni bilo tako dovršeno kot je bilo Hughesovo. Lindbergh je vodil svoje letalo oblečen v navadno promenadno obleko in s slamnikom na glavi; živeža pa je imel s 6cboj za tri dni. Polet se mu je posrečil. Na petek je odletel iz Ncw Yorka, v soboto zvečer pa je pristal v Parizu na letališču le Bourget. 150.000 glava množica je pozdravila Lindbergha z nepopisnim navdušenjem. Njegovo letalo 60 morali kar najstrožje stražiti, da ne bi prijatelji spominov Lindberghovo letalo naravnost demolirali. Indijanec r rekorder Tudi ime Wiley Post je nepozabno v zgodovini letalstva, Ta skoraj čistokrvni Indijanec iz Oklahome je nekoč po nesreči izgubil eno oko. Za to je prejel 100 dolarjev odškodnine in s tem denarjem je kupil podjetni rdečekožcc staro letalo. Kot edini enooki pilot je dolgo let opravljal službo na neki letalski progi. Kmalu je dobil priznanje, da je eden najboljših pilotov v 'U. S. Mail Service — prejel je diplomo za specialno letalsko službo. Post je poln navdušenja in častihlepja postavljal rekord za rekordom. Imel je prijatelja milijonarja, ki mu je pomagal podvzeti polet okoli sveta. Leta 1931. je startal iz Los Angelesa. Progo dolgo 16.500 milj je preletel v 8 dneh 15 urah in 51 minutah Kakšnih slavospevov in časti je bil deležen, si lahko mislimo. Toda Wiley Postu 6e je že zahotelo rekordov in je leta 1933. spet letel okoli sveta, 6edaj samo v spremstvu robota. Zaradi megle je strmoglavil, pa vendar srečno ušel smrti. Letalo je dal popraviti in potem nadaljeval pot. Cilj je bil Emonton—New York, dosegel ga je v oficielnem času 7 dni, 18 ur, 49 minut. Toda po tem uspehu ga je stalno spremljala smola. 1933. leta se je težko ponesrečil, avgusta 1935 ga je pa doletela usoda; pri nekem poletu skozi Stratosfero—Aljaska—Sibirija sc je smrtno ponesrečil 6 svojim spremljevalcem Willi Rogersom. Amelia Earhardt Tudi Amelija Earhart je stremela za letalsko slavo. Pogumna letalka je že leta 1920. dosegla višinski rekord. Odnesla je tudi rekord pri poletu okoli zemlje. Ime »kraljica Pacifika in Atlantika« si je pridobila s svojimi zmagovitimi poleti: bila je prva, ki je preletela Tihi ocean. Dne 18. marca 1937 je startala iz Oaklanda na svetovni polet. V Honolulu je morala pristati, kajti požar je težko poškodoval letalo, potem je križala Južno Tihomorje, Južno Atlantsko morje, Afri ko, Indijo in nevarno Avstralsko morje. V Port Darvvinu je startala k zadnjemu delu 6vojega svetovnega poleta — ki pa je bila žal res zadnja etapa. Med Novo Gvinejo in Honolulu se je morala spustiti na morje, zmanjkalo ji je bencina. Pošiljala je v svet obupne klice na pomoč, toda rešilne ekspedicije so prišle prepozno — Amelie Earhart ni bilo mogoče najti. To je bila usoda dveh ameriških svetovnih letalcev, tretji »Leteči milijonar« pa je srečno prispel te dni na cilj in postavil svetovni rekord. Programi Radio Ljubljana Četrtek, 21. julija: 12 Operetni napevi (plošče) ‘i — 18.20 Po domače (plošče) 19.30 Nac. ura: Predavanje 12.43 Poročila — 13 Napovedi — 14 Napovedi, poročila — 1______ ____________________ min. za telesno vzgojo naroda — 19.50 Deset minut zabave — 30 Pagnnini: Sonata XI. in XII. (gosli Igra Tossy Splwakowsky) (plošče) — 30.10 Značaj in tetama konstitucija (g. prof. Emil Hrovat) — 20.30 Prenos promenadnega koncerta iz Rogaške Slatine —22 Napovedi, poročila — 22.15 Koncert lahke glasbe (igra oddelek godbo .Sloga«), Drugi programi Četrtek, 21. julija: Belgrad: 20 Ruske romance, pesmi in napevi, 21 Razni napevi in plošče — Zagreb: 20 Koncertni večer, 32.20 Za ples — Varšava: 21.10 Kai tovice: Zah. konc., 22 Krakov: Komorna gl. — Praga: 20.25 Rimski-Korsakov: cLegenda o nevidnem mestu Klteju«, opera, 22.15 Ples — Milan: 20.30 Koncert ork., 21 Komedija, 21.40 Orgelski konc., 23.15 Za ples — Rim: 21 Milan: »Marlstellac. opera — Budimpešta: 20.05 Koncert Rad. ork., 21.40 cRififoletto« na ploščah — Dunaj: 20.10 Prizor z srlasbo, 21 Zvočne slike o Salzburgu, 22.30 Stuttgart: Narodna In zab. gl. — Miinchen: 21 Nemške pesmi. »Slovenski dom« izhaja vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 din, za inozemstvo 25 din. Uredništvo: Kopitarjeva ulira 6,'III. Telefon 4001 do 4005. Uprava- Kopitarjeva ulica C Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: K. Ceč. Izdajatelj: Ivan Rakovec. Urednik: Jože Košičck