Naročnina mesečno 85 Din, ca luozem-•t»o 40 Din — ne-deljaka izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi nt 6/111

Telefoni nredništva: dnevna alnib« 205» — nočna 299«. 9994, In 209«
Tahaj« vsak dan sjntrnj, razen ponedeljka in dneva po praznika
ČV\j rafun: Ljitb-l|ann kl 10 bit) m 10.349 za inserale; Sarajevo šiv. 7563 Zagrib itv. 59.011, Praga-Duuaj 24.79'»
U pra tu: Kopitarjeva 6. telefon 2999
Berlinski sestanek
Že sama sestava angleške ministrske delegacije, ki je včeraj prišla v Berlin, da v zelo nevarnem razdobju evropske politike poskusi nemško vlado včleniti v konstruktivno delo za mir, je najbolj zgovorna razlaga angleške ponuKe spričo nekaj zaporednih dejanj Nemčije, ki so vso Evropo spravila iz sebe.
Sir John Simon izhaja iz stare "liberalne druzme, se je šolal v enem največjih liberalnih kolegijev Uiirist Cliurch v Oxfordu ter vstopil v politiko ob strani dolgoletnega vodje liberalov Asquitha ter slovitega liberalnega zunanjega ministra predvojne dobo sira Eduarda Greya. Advokat velikega :lo-vesa, ki je služil do 10 milijonov Diu letno, moz gladke besede, bistrega uma, prodorne inteligence, z neomajno vero v vzvišenost »angjeških čednosti« poštenja in fair playa. Z njim potujeta njegov osebni tajnik, liberalni poislanec Edgar Granville in načelnik za vzhodno Evropo v angleškem zunanjem ministrstvu sir Frideric Wigram kot stro-kovni izvedenec za nemško miselnost.
Drugi delegat Anthonv Eden, i-z stare , konservativne družine, se je šolal v konservativnem Magdalene Collegu v Oxfordu in vstopil v politiko pod pokroviteljstvom voditelja konservativne stranke Stanley Bald-wina. Mlad di"'omat, zaverovan v nedosegljivo popolnost in dovršenost britskega imperija, ki je v Ženevi v mladih letih žel obilne lavorike. Brez izrednih umskih darov, a z instinktom za samoobrambo im za interese Velike Britanije, kot jih je v Angliji vzsro-jila samo konservativna stranka, u njim potuje njesrov parlamentarni tajnik lord Cran-borne, ki bo na.sledoval markija Salisburyja, torej i/, družine, ki je dala Angliji največjega modernega konservativnega državnika, ki mu gre zasluga, da je vkoval Viliemovo Nemčijo v obroč, ki jo je v svetovni vojni tudi zadušil. Drugi spremljevalec Edenov je A. M. Hankev sin sira Maurice-a Harkeya, velikega pravnika in predsednika vojno-obrambnefa^imperijalnejra sveta.
Liberalni iti konservativni tvorni duh, mehki v človečanstvo verujoči liberalni, in trd, samo koristim britskega imperija vdan konservativni genij; liberalne, k sodelovanju z dmn-imi narodi nagnjene tradicije, in konservativna, zaprta, britsko sebična ter za osantltenje vneta izročila: liberalni pravnik, ki veruje v moč svoje zgovornosti, ter konservativni uradnik, ki priseera samo na izkustva nakoničena v uradih zunam 'ojra ministrstva; liberalni državnik, ki ljubi rizike političnih avantur, in konservativni račnnar, ki napravi korak naprei le. če ie siguren, da je koristen imperiju. To ie prišlo v Berlin, kot nekaka znanstvena odprava, ki je šla odkrivat nova ozemlia in se je opremila z vsem, da bi ne doživela presenečenj, četudi bi se morala vrniti brez uspehov.
"Prihod angleške delegacite v Berlin je po1 itična senzacija prvega reda. Po zaporednih udarcih, s katerimi ie Nemčija 14. in 1(5. marca raztrgala versajsikb mirovno potrodbo, je malo manjkalo, da ne bi bil ta obisk postal pred svetovnim javnim mnenjem tudi velik političen škandal. Toda hladnokrvnost je prevladala v presojanju poležate in tako je celo mogoče. da bo končno še dejanje politične modrosti.
Če preletimo v naglici najvažnejše politične dogodke zadnjih mesecev, od januarja pa do danes, bomo na ~rvi posrled res težko našli logično zvezo med njimi in med obiskom v Berlinu, a zato bomo pa toliko lažje dobili vpogled v ozadje, kjer delujejo pogonske sile angleške zunanje politike, iste, ki so bile merodaitie tudi pri sestavljanju berlinskega odposlanstva.
Dne 7. januarja sklene Francija z Italijo splošen evropski sporazum in to v glavnem v okviru svoje nemške politike. Čeravno je Anglija ta sporazum želela, kolikor tiče Afrike. se g" je instinktivno ustrašila, v kolikor tiče Evrope. Lahko gre predaleč in moti ravnotežje v prilog Francije! Ves januar so se križale note med Parizom in Londonom in je slednjič francoskS zunanji minister Lavail tudi obiskal London ter pri tej priliki sklenil sporazum glede predloga, ki ga hočejo skupno staviti Nemčiji: letalski pakt, splošna razorožitvena konvencija itd. To je bilo 3. februarja. Dne 7. februarja Nemčija že odgovarja na londonske predloge in njen odgovor izzveni za francoska ušesa v ciničnem, za angleška pa blagodejnem protipredlogu: sedaj, ko sta se sporazumeli Francija in Anglija, naj se sporazumeta še Anglija in Nemčija. Lord Lothjan pa, kot tajni emisar angleškega zunanjega ministrstva, se nenadoma pojavi v Berlinu v misiji, ki menda nikomur ne bo pojasnjena, Simonov obisk je uradno nanovedan za 6. marca, toda dva dni poprej objavi Anglija svojo Belo knjigo, v kateri dolži Nemčijo, da je kriva, da se mora tudi Anglija oborožiti. V Berlinu navidezno razočaranje, državni kancler dobi prehlad, odpotuje na Bavarsko, angleškega zunanjega ministra pa prosijo, naj svoj obisk odloži. Vsa Evropa se razburja, samo v Angliji je mirno in ob priliki interpelacije o Beli knjigi podpredsednik vlade Baldwin obtožuie tudi že druge države, predvsem Rusijo, da so zakrivile tekmo v oboroževanju. Par dni pozneje, dne 14. marca, objavi Goring ustanovitev letalskega brodovja, kar vzbudi zopet razburkanost po Evropi. Ko se ta poleže in par ur potem, ko je Francija sprejela zakon o uvedbi dvoletne vojaške službe, sledi objava ustanovitve nemško redne vojske, po-poldne dne 16. marca, Zonet je vsa Evropa na nogah, le angleški zunanji minister re-digira še isti večer, med tem ko brne telefoni iz Pariza, prav pohlevno noto nemški vladi, češ, kako pa je sedai z obiskom v Berlinu? Pridite, odgovarja Berlin, Pariz pa kriči o izdajstvu, o odpadu Anglije otl skupne fronte, o nesoglasju med velesilami, ki daje Nemčiji šc več poguma, o potrebi sankcij in po-
Anglija hodi v zunanji politiki po svojih potih . . .
John Buli pri Adollu Hitlerju
Celodnevni razgovori v Berlinu "scbf«« pognani ™ povesta
niti angleški niti nemški tisk nič
Berlin, 25. marca. c. Po prvih vtisih sodeč, sta oba angleška državnika doživela v Berlinu zelo hladen sprejem. Ko sta se sir John Simon in lord Eden peljala skozi mesto na angleško veleposlaništvo, ju občinstvo, kljub temu, da sta se peljala skozi najbolj obljudeni del mesta, ni pozdravljalo. To so tudi opazili angleški časnikarji in zato so današnji londonski časopisi danes izšli z velikimi naslovi čez celo stran: »Tih sprejem sira Johna Simona v Berlinu.« Kakor na dogovor prinašajo tudi berlinski časopisi zelo kratke vesti o prihodu obeh državnikov v Berlin. Časniki svare čitatelje, da naj od berlinskih razgovorov ne pričakujejo nikakih senzacij.
Prvi sestanek
Prvi sestanek med nemškimi in angleškimi državniki se je začel že snoči, ko je sira Simona v angleškem veleposlaništvu obiskal zunanji minister von Neurath. Toda izgleda, da pri snočnjem sestanku problem razgovorov sploh ni bil načet, ampak se je govorilo samo o proceduri razgovorov. Današnji razgovori so se začeli ob 10 dopoldne v palači državnega kanclerja. Od angleške strani 90 se udeležili tega prvega sestanka sir John Simon, lord Eden in sir Eric Phipps. Z nemške strani so se udeležili razgovorov zunanji minister von Neurath, Hitlerjev zastopnik za razorožitvena vprašanja v. Ribbentrop in pa državni tajnik v zunanjem ministrstvu von Biilovv. Ti razgovori so trajali do 14.15, ko so bili za eno uro prekinjeni. Zunanji minister von Neurath je angleške državnike povabil na kosilo, po kosilu pa 90 se razgovori nadaljevali in ob uri, ko to poročamo, razgovori še trajajo.
Danes še ves dan
Ker bodo razgovori trajali jutri še ves dan, je javnost še popolnoma brez vesti o tem, kako se sučejo razgovori, ker časopisi nič ne poročajo. Edino dopisnik Havasa sporoča svoji centrali v Pariz, da so v angleških krogih zelo optimistični.
Poljska senzacija
FaC pa je danes nemško zunanje ministrstvo poskrbelo vendarle za senzacijo. Opoldne je bil namreč dbjavljen uradni komunike zunanjega ministrstva. V tem komunikeju potrjuje nemško zunanje ministrstvo, da se je v soboto oglasil pri njem poljski veleposlanik v Berlinu. Zato so se razširili v inozemstvu glasovi, da je poljski veleposlanik protestiral proti uvedbi obvezne vojaške dolžnosti v Nemčiji. Nemško zunanje ministrstvo izjavlja, da vesti o tem protestu niso resnične. (Poljska bi bržkone rada prisostvovala razgovoru. Op. ured.)
Pač pa je opoldne zunanje ministrstvo obiskal švicarski poslanik v Berlinu. Po naročilu svoje
vlade je protestiral pri nemški vladi zaradi tega. da so Nemci na švicarskem ozemlju ugrabili časnikarja Jacoba. Nemško zunanje ministrstvo je odgovorilo švicarskemu poslaniku, da je bil Ja-cob sicer aretiran, ni pa ministrstvu znano, kako .i" prišel v Nemčijo.
Na faznem Tirolskem
Ziirieh, 25. marca. b. Po vesteh iz Italije so rasistični miličniki izvršili nekaj nadzornih obiskov v nekatere nemške vasi na južnem Tirolskem. Zaradi tega je 7 Bozenu zavladalo silno razburjenje in nerazpoloženje tamkajšnjega nemškega ljudstva. Zadnje dni je pobegnilo v Švico veliko število Nemcev iz južne Tirolske. Pri prehodu čez mejo je prišlo do krvavih spopadov med begunci in obmejnimi stražami. Pri tem je bilo 5 fašističnih miličnikov ubitih.
Razpoloženje v Parizu
Pariz, 25. marra. c. V francoskem parlamentu še zmeraj vlada čudna vojna psihoza. Mornariški minister Pietri je danes predložil parlamentu *n-konski dodatek o pospešeni gradnji novih ladij »> vojne namene. Socialisti so nastopili proti ministrovi zahtevi in je ta v imenu vlade stavil vpra-
šanje zaupnice. Za vlado, to je za zvišanje vojnit, kreditov, je pri prvem glasovanju glasovalo 413 proti 1.0C poslancem. Pri drugem glasovanju pa je glasovalo r^t vlado 155 proti 125 socialistom in komunistom.
Edenova potovanja
Berlin, 25. marca, c, Angleško veleposlaništvo je danes objavilo spored nadaljnjega potovanja Edena. Eden bo z letalom od[>otoval v Moskvo v četrtek. Razgovore z Litvinovim in Stalinom bo imel v petek in soboto. Dne 2. in 3. aprila se bo mudil v Varšavi. 4. aprila pa se bo sestal 7, Be-nešem v Pragi.
lstambul, 25. marca. b. V vsej Turčiji je napravila globok vtis vest, da bo angleški čuvar državnega pečata lord Eden obiskal na svojem povratku v domovino ludi Ankaro, da se tam sestane s predsednikom turške republike, predsednikom vlade in zunanjim ministrom Ruždi Arasom. Turški poslanik v Moskvi, ki je trenotno na dopustu v Ankari, je dobil nalog, da takoj odpotuje v Moskvo ter stopi v zvezo s sovjetskim komisarjem za zunanje zadtve Litvinovim in da ob času, ko se bo mudil lord Eden v Moskvi, uredi z njim vse potrebno za njegov obisk v Ankari.
Titulescovo potovanje po Evropi
Nemški zgled jih mami
Avstrija, Madjarska in Bolgarija bi rade sledile Hitlerju
Bukarešt, 25. marca. b. V zvezi z obiskom romunskega z 11 ila njega ministra Titulesca v Belgradu, Parizu in Londonu, se v tukajšnjih uradnih krogih poudarja, da ne more biti niti govora o reviziji s^ntgerinainske, trianenske in neuillske mirovn? pogodbe, na čemer delajo Avstrija, Madjarska in Bolgarija po znanem nemškem dejanju, ki je uvedel spiošno vojaško dolžnost v Nemčiji. Titulescu bo opozoril na vse nevarnosti takšne revizije, s katero bi bil po ožaj na Balkanu popolni ma spremenjen na tkodo Romunije, ki je bila zvesta zaveznica za-padnih velesil v svetovni vojni. Za Romunijo bi bila največja nevarnost, če bi se oborožili Bolgarija in Madjarska, ker bi se tako znašla v kleščah med dvema močnima državama, ki imata veliko aspiracije na njeno državno področje, in sicer Madjarska na Erdeisko, Bclgarija pa na Dobrudžo.
Na temelju zanesljivih informacij, kj prihajajo iz madjarskih političnih krogov, se madjarska vlada pripravlja, da z enostranskim dejanjem doseže vojno enakopravnost ter poveča svojo oborožitev. V zveži s
Bethlen predlaga
Avstrijo, Italijo in Nemčijo in „če bo mogoče s sosedami"
Budimpešta, 25. marca. AA. Madjarski dopisni urad poroča, da je imel včeraj bivši predsednik vlade grof Štefan Bethlen v Veliki Kaniži predvolivni programski govor. Dotaknil se je najprej gosjxxlar-skih vprašanj in dejal, da je treba še nadalje razvijati gos|x>darsko vprašanje med Madjarsko, Italijo in Avstrijo. Grof Bethlen misli, da bi bilo treba gospedarski sporazum med temi tremi državami razviti do stopnje carinske zveze in da bi pred to carinsko zv;zo kazalo skleniti preferenčne dogovore z Nemčijo in Švico, in če bo le mogoče z drugimi sosednjimi državami. Carinsko zaščito madjarske industrije bi bilo treba omejiti na minimum v interesu kmetijstva.
Govoreč o zunanji politiki, je grof Bethlen dejal, da bi italijansko prijateljstvo moralo biti v bodoče glavni temelj madjarske zunanje politike. Grof Bethlen misli, da franccsko-italijanski dogovor ne bo
škcdil interesom Madjarske. Po drugi strani pa Madjarska nima interesov, da bi vodila politiko zoper N?mčijo, ker bo po njegovi sodbi Nemčija zme. rom igrala eno izmed najusodnejših vlog v usodi srednje Evrcpe. Bivši predsednik madjarske vlade upa, da bo Italija poskrbela, da se vprašanja srednje Evrope ne bodo uredila enostransko, temveč, da se bo pri njih ureditvi zmerom slišala tudi madjarska b;seda. Ce se srednjeevropska vprašanja urede na pravičnem temelju z upoštevanjem vseh interesov, pravi grof Bethlen, bi sklenitev posebnega pakta o nenapadanju postala odveč.
V nadaljnem jjoteku svojega govora je grof Bethlen zahteval, da se druge države ne vmešavajo v madjarska notranja vprašanja. Naposled je dejal, da je ed?n izmed bistvenih pogojev za stabilizacijo srednje Evrope gospodarska podpora, ki bi jo vele- 1 sile morale izkazati Madjarski.
tem se poroča, da so države balkanskega sporazuma pripravljene sprejeti vojne ukrepe, da že v kali zadajo smrtni udarec madjarskemu izzivanju. Romun, ski zunanji minister Titulescu bo obvestil o nameri Romunije Jugoslavijo, Turčijo, Grčijo, Francijo in Veliko Britanijo.
Ni
res
dobno. Teden dni traja prerekanje in končno sta sir John Simon in Anthony Eden le v Berlinu. Ce naj potuje Eden še dalje v Varšavo? Dobro! V Moskvo? Tudi! V Prago? Le! Ce se naj skliče konferenca velesil v Italiji? Prav! To je sedaj vse sporedno, ko je Nemčija dobila svoje, posebno pa, ko je Francija zopet v Nemčiji dobila tisto protiutež, ki je za ohranitev evropskega ravnovesja angleškemu zunanjemu ministrstvu manjkala že celih 15 let
Kakšni globlii razlogi vodijo torej angleško zunanjo politiko? V Evropi ona potrebuje ravnovesje med velesilami. Ta temeljna, življenjska skrb se pri Angliji ni spremenila, pa lahko gremo v zgodovini .i.a-zaj, kakor daleč hočemo. I11 tej angleški potrebi danes v Evropi ni nevarna Nemčna, marveč Francija, ki bi si rada s pomočjo Ita-liie. Rušite in malih držav ustvarila ogromno politično premoč, ki je Anglija v vidu svojih Čisto bridskih in imperijalnih interesov nima razloga še podpirati. Nemška vojska 1111 suhem Anglite ne vznemirja, nevarnost nemškega brodovja je še v sivi bodočnosti. j>roti nemškemu letalstvu se bo znala braniti. Zakaj bi naj potem šc pomagala utesnjevati Nemčijo, ko je pa ravno ona potrebna, da se po 15 letih zojiet ustvari udobno ravnovesje mod velesilnmi. ki jo bo vsposobilo, da hdik"
Evropi zopet obrne hrbet in posveti vso svojo skrb zopet ohranitvi svojega svetovnega imperija?
Po našem mnenju je torej berlinski obisk, ki, se vrši jxk1 navidezno poniževalnimi okoliščinami, zelo dobro preračunan dogodek v razvoju vse angleške lKivojne jx>litike, da se vzpostavi zopet politično ravnovesje mod evropskimi državami. Zato ga odobrava menda brez izjeme tudi vsa britska javnost, Ni pa to uspeli nemške zunanje politike, ampak uspeh angleške, ki služi v tem primeru slučajno tudi nemškim koristim.
Morda gredo angleške misli šo dalje in morda ima sovjetska Rusija prav, če se vzne-niirja. Rusija je stoletni nasprotnik Anglije in je to ostala navzlic trehotnim zvezam in prijateljstvom, ki te temeljne angleške črte nikoli niso izbrisali. Angleška zunanja poli-tika računa z dolgimi roki, a eiljev nikdar ne izgubi izpred oči. Morda sc zrli Angliji prav, če se Nemčija dvigne v vsej svoji 'moči in obrne svojo pozornost in svoj pohlep proti ruskemu vzhodu, iMitem ko se i" z angleškim prizadevanjem in z njenim pritiskom odno-vedala vsakim pustolovščinam m> evrojiskcm zapadli. Tudi nn te i jKvlitični poti je berlinski sestavek eden od ,.,čston!i svetilnikov, ki dajejo smer angleški zunanji politiki.
Bukarešt, 25. marca. b. V romunskem zunanjem ministrstvu se uradno izjavlja, da vesti, ki so se razširile v inozemstvu in jx> katerih je Mala zveza vložila v Berlinu nekak protest, ne odgovarjajo resnici. Mala zveza za to nima razloga, nikdar pa ne bo dovolila, da bi Madjarska in Bolgarija storili stičen korak, kakor ga je storila Nemčija.
Titulescu v Belgradu
Belgrad, 25. marca. m. Romunski zunanji minister 1 itulescu, ki se je včeraj jx> daljši avdienci pri kralju Karlu podal v Belgrad, je prišel danes ob 11.30 s jx>sebnim vlakom, ki mu ga je stavila naša viada na razpolago. Na železniški postaji so ga sprejeli in jx>zdravili predsednik vlade B. Jevtič, romunski poslanik na našem dvoru Guranescu, turški posianik Hajdar Ali, grški poslanik Melas 111 češkoslovaški jx>slanik Velner, nadalje oba pomočnika zunanjega ministra Purič in Jurišič, ravnatelj političnega oddelka v zunanjem ministrstvu dr Mar-tinak ter šef Presbiroja dr. Gjurovič. S Titulescoin potujejo Radulescu, državni podtajnik v romunskem zunanjem ministrstvu, o|x)lnomočeni minister Rai-coviceanu ter dva tajnika, Mano in Beu. Minister 1 itulescu se je s postaje podal k svetniku zunanjega ministrstva Subotiču, pri katerem bo stanoval za časa svojega bivanja v Belgradu. Svetnika Subotiča veže s '1 itulescom staro prijateljstvo.
Ob 13 se je Titulescu pripeljal s svojo ženo v spremstvu Subotiča v zunanje ministrstvo. Tu ga je že pričakoval ministrski predsednik Jevtič. Titules. cu in Jevtič sta se takoj podala v kabinet zunanjega ministrstva ter ostala v razgovoru nad pol ure. V tem času sta v glavnih obrisih pretresala vsa zunanjepolitična vprašanja, predvsem pa vprašanja, ki so se pojavila zadnje dni. V glavnem je tudi radi teh vprašanj prispel Titulescu na svojem jx>tovanju setn-kaj, da kot letošnji predsednik Male zveze in njen j zastopnik pri Zvezi narodov pretresa ta vprašanja v vseh jiodrobnostili s svojim tovarišem B. Jevtičem 111 da se določi stališče, ki ga bo Mala zveza zavzela gleie teh vprašanj. V tej zadevi bo tudi odpotoval na Češkoslovaško ter se bo sestal v Bratislavi s češkoslovaškim zunanjim ministrom Benešem.
Po razgovorih, ki sta jih imela ministra Titulescu 111 jevtič, je bilo na čast romunskemu zuna-njemu ministru in njegovi ženi v dvorani zunanjega ministrstva prirejeno kosilo, katerega so sc ude. iežili skoraj vsi člani kr. vlade kakor tudi diploinat-ski zastopniki Male zveze in Balkanskega sporaz-uma. Ob 18 se je konferenca med Jevtičem in Titulescoin nadaljevala ler so se znova pretresala vsa zunanjepolitična vprašanja, ki zanimajo države Male zveze in Balkanskega sporazuma. Zvečer bo na čast Titulesca večerja v romunskem poslaništvu, na katero so povabljeni f>oleg Titulesca in njeeove žene tudi zastopniki držav Male zveze in Balkanskega sporazuma. Titulescu bo ostal v Belgradu do jutri pojjoldne.
Goring obišče Pešto
Budimpešta, 25. marca. b. Nekateri jutranj listi so prinesli vest, ki je bila pozneje ludi potr jena, da bo Se ta teden takoj po obisku sira John,-Simona v Berlinu obiskal madjarsko prestolio pruski ministrski predsednik in letalski ministei tSenc.raI G6rin^' ki se bn na Madjarskem sestal
t ptnmkncom
Angleški nameni z JVemcffo
London, 25. marca.
Danes sc je torej vršil prvi sestanek med Hitlerjem, zunanjim ministrom Neurathom in drugimi predstavniik nemške zunanje politike na eni in med angleškim zunanjim ministrom Simonom ter spremljevalcem Edenom na drugi strani. Kakšen bo rezultat tega sestanka in še eventualnih drugih razgovorov, tega zaenkrat še ne bomo zvedeli. Gotovo je, da v bistvu ne bo ničesar spremenil na položaju, ki je nastal po sklepu Nemčije, da se začne zopet oboroževati, kakor sc ji zdi potrebno. Zakaj o tem so angleški diplomati že obveščeni, da Nemčija ne bo črtala niti enega samega moža iz svojega programa, da spravi nemško armado na višino 36 divizij. Simon je bil sicer v Berlinu zelo simpatično sprejet, ker smatrajo tam njegovo »mrzlo resnost« kot najugodnejši predpogoj za pogajanja v tako težki in kočljivi zadevi — toda tudi oni številni krogi v Nemčiji, ki so Angliji nadvse prijazni, opozarjajo, da se bo mogla doseči v Berlinu samo podlaga za eventualni sporazum med Nemčiji na eni in Francijo na drugi strani, kar bi zahtevalo novo orientacijo evropske politike sploh. Torej o bistveni spremembi nemške politike, vsaj, kar se tiče oboroževanja, ni nobenega govora.
Kaj Anglijo zanima:
Nemško brodovje
Sicer pa Simona, ki je resda šel v Berlin tudi kot zastopnik Francije in Italije, bo pa seveda v prvi vrsti varoval angleške interese, ne zanima toliko bodoča mož nemške armade na kopnem, kolikor ga zanima število vojnih ladij, ki jih bo Nemčija po Hitlerjevem načrtu imela. Nemški zakon od 16. t. m., ki je tako zelo razburil svet, sicer ne govori ničesar o mornarici, toda Angliji je čisto dobro znano, da namerava luhrer spraviti nemško mornarico, kar se tiče števila vojnih ladij, na 33% števila velikobratinske ilote. To se seveda Veliki Britaniji zdi previsoko in bo Simon v tem oziru s Hitlerjem spregovoril resno besedo. Druga največja skrb Anglije je letalsko brodovje, ki ga misli Nemčija zgradili. O tem se čujejo govorice, ki_ gotovo niso neulemljene, da hoče Hitler ustvariti letalsko brodovje, ki bo enako najmočnejšemu letalskemu brodovju v Eropi. Sicer pa ima Hitler tudi namen, da polagoma po enakem načelu zviša tudi nemško armado, ki torej ne bo ostala pri 36 divizijah.
Vprašanje nemških kolonij
Nič manj pa ne vznemirja Velike Britanije namera Nemčije, da spravi na tapet vpj-ašanje svojih bivših kolonij, predvsem v Afriki, ki so, kakor znano, večinoma pod angleškim mandatom. Angleži dobro vedo, da Nemčija ni sklenila zvišanja svoje armade na kljub versaillski mirovni pogodbi zato, da bi že sedaj izzvala vojno. O tem ni govora. Ta sklep Nemčije ima zaenkrat samo sledeča dva namena: 1. da Nemčija, kadar se bodo začela zopet pogajanja o tako zvani splošni razorožitvi, vrže na tehtnico svojo novo armado, kajti — tako pravijo Nemci —- če bi bili brez vsake dejanske moči v roki čakali, da nam Francija prizna kolikor toliko zadostno armado v Evropi, ne bi bili nikoli ničesar dosegli. 2. Drugi namen nemškega koraka je ta, da prepreči alianco med Francijo in Rusijo oziroma tako zvani vzhodni pakt, kar mora najbolj vplivati na Anglijo, ki se že od
Kulturni boj v Nemčiji
Veličastna materinska proslava
nekdaj boji, da ne bi taka skupna fronta proti Nemčiji oziroma. taka izolacija Nemčije privedla do vojne; toda tretji namen, ki ga ima Nemčija, da namreč, opirajoč se na svojo novo vojaškosllo, zahteva nazaj svoje kolonije ali vsaj kakšen njihov del, je naperjena naravnost proti Angliji in tudi o tem bo sir Simon imel v Berlinu s Hitlerjem besedo.
Italija bo imela milijon vojakov
Pri tej priliki nekateri angluški Usti poudarjajo, da nosi precejšnjo krivdo na tem fatalnem razvoju stvari dejstvo, da je neka evropska velesila prejšnja leta dajala Nemčiji konstantno poguma, da je razdirala versaillsko mirovno pogodbo. Sedaj seveda, ko Nemčija ravno to velesilo najbolj ogroža, je prepozno in tudi ta velesila je sedaj pri-morana, tesno opirajoč se na Francijo, storiti ukrepe, o katerih ona misli, da bodo mir zasigurali. Očividno mislijo ti angleški listi pri tem na sklep italijanske vlade o vpoklicu letnika 1911, vsled česar se bo število italijanske armade zvišalo na 660.0C0 mož, ki pa dejansko pomenijo 1 milijon vojakov, ako se všteje fašistična milica. Ako bo ta korak imel zaželjeni uspeh, to je pa čisto odvisno od odmeva v Nemčiji. To se pravi, ali se bo Nemčija tega koraka ustrašila ali pa narobe le še bolj utrdila v svoji nameri, da ustvari armado, ki bo enaka najmočnejši armadi, katero imamo danes v Evropi. V Londonu tudi niso brez vsakih pomislekov sprejeli govora v Rimu, v katerem je bilo rečeno, da je »edini resnični mir bil v Evropi tisti, ki so ga ščitili rimski legioni«.
Mesto vzhodnega pakta pakt petih velesil
Pa naj bo temu kakor hoče, Eden računa kot s svojm največjim uspehom v Berlinu s tem, da bo pripravil Hitlerja, da se 11. aprila udeleži konference velesil ▼ Stresi. Francija je sklenila, da se odgodi seja Sveta Zveze narodov pa tudi potovanje Lavala v Moskvo do tega termina. Toda v Londonu zelo dobro poučeni krogi močno dvomijo o tem, ali bo Hitler hotel odpotovati na konferenco v Italijo. V tem slučaju Anglija upa, da zasedanje Sveta Zveze narodov in pa obisk Lavala v Moskvi, kjer se bo, kakor znano, še prej oglasil Eden, ne bosta škodovala angleškemu načrta, da se osnuje tako zvani pakt petih, ki je postal sedaj I središče in cilj vse angleške zunanje politike. V Veliki Britaniji namreč trdno načunajo na to, da se bo Hitler, kakor hitro se bo pokazala na obzorju resna nevarnost, da se ustvari irancosko-ruska alianca in pa vzhodni pakt, premislil in se vsaj v tistem momentu odločil za to, da se vsede za eno mizo s Francijo, Italijo in Rusijo.
Kmalu se bo videlo, ali so ti računi angleške diplomacije pravilni. Na vsak način pa stoji, da se kakšnega resnega konflikta v Evropi še nimamo bati, ker bo Anglija z vsemi svojimi silami delala na to, da se mir obrani in najde izhod iz sedanje sila zapletene situacije.
Med Nemčijo in Japonsko ni nič
Tokijo, 25. marca. AA. Zunanji minister je v pailapienlu demantiral vesti, da bo Japonska sklenila z Nemčijo vojaško konvencijo. Svojo izjavo o tem je zunanji minister izpopolnil še s pristav-kom, da je nemški poslanik v Tokijo potrdil, da Nemčija ne bo zahtevala vrnitve bivših nemških . kolonij v Tihem oceanu, ki so zdaj pod japonskim I mandatom.
Ljubljana', 25. marca.
Nocojšnja materinska proslava, ki jo jc ob 19 priredilo v opernem gledališču Krščansko žensko društvo, je bila žo K), po redu, in zato je umevno, da so bile vstopnice nanjo že mnogo pred prireditvijo razprodane, tako, da je bilo prostrano gledališče nabito polno. Prireditev je s svojim obiskom počastil tudi knezoškof dr. Rož man, obenem se jo je udeležilo tudi večje število duhovščine in katoliških odličnikov. Matere, pčetje In otroci pa so napolnili gledališče do zadnjega količka.
Spored je bil skrbno izbran ter so bile na njeni same lepe točke.
Slavnostni govor je imel g. stolni vikar prof.
Jugoslavija pripravlja
Alojzij K oš meri j,, ki ie v izbranih besedah govoril o odnosu med materjo, družino, otrokom ter med Cerkvijo, vero iu Bogom. Zel jo navdušeno odobravanje.
Naši malčki so nastopili v štirih ljubkih prizorih, od katerih so morali nekatere celo ponavljati. Dva prizora, namreč deldamucijo Mamičlua roka-: in igro »V Indijo Kpromandijo je spisal (i. Krizostom Sokova nič, lepi in ljubki pri-zorček »Marjancu gre v široki svet« A. C. in pri-zor.vTri mamice« znani pisatelj J. J a I e n. Vse točke so vzbujalo viharje odobravanju, ploskanju in navdušenja.
Požrtvovalnim prirediteljicam in sotrudni-kom vsa čast k tako lepo uspeli proslavi materinskega dne!
Konferenca električne sile
Naval na honfesionalne šole
>La Croixprinaša podrobno poročilo o vzrokih in nagibih, ki so dovedli nemško vlado do tega, da jc 15 katoliških iu 10 protestantskih šol v Monakovem preobrazila v narodno-socinli-stične šole. Kardinal Faulhaber je branil do zadnjega konfesionalne šole, to veliko pridobitev katoličanov.
Da bomo razumeli pomen tega dogodka, moramo seči nazaj v zgodovino bojev za šolo v Nemčiji. Do I. 1918. ni imela osrednja vlada v Berlinu ni kakega vpliva na šole. Šole so nadzirale zvezne vlade 25 držav. V posameznih državah je bila šola v državnih rokah, bodisi da je šlo za osnovno, srednjo ali visoko šolo; toda država je upoštevala želje posameznih veroizpovedi. V glavnem j sta obstojali dve vrsti šol, lo je konfesionalnu (katoliška, protestantska ali židovska), v kateri so bili učitelji in učenci iste veroizpovedi, in skupna šola (Simultanschule), v kateri so poučevali učence skupno; edino verouk je bil ločen. Simultanschule so uvedli na Badenskeni iu v pruski provinci Ilosseu-Nassau. Kljub temu je konfesionabia šola prevladovala. Neposredni vpliv cerkve na šolo je bil v posameznih državah različen, v nekaterih močnejši, v drugih zopet šibkejši. Ker so bile šole državne, je bilo nadzorstvo Cerkve omejeno.
Socialna demokracija, ki je zavladala 1. 1018, je zagovarjala laično šolo, medtem ko se je centrom potegoval za konfesionalno šolo. Z vveimar-:-l<o ust;ivo je bil spor rešen z določbo, naj starši sami odločijo, v kakšno šolo naj hodi njihov otrok. Tako so vpeljali tri vrste osnovnih šol: konfesionalno, skupno, ki je bila vsaj deloma krščanska, in laično s poukom o laični morali. Vse le šole so imele enake pravico in vzdrževala jih je država oziroma občina. Ce so starši 25 otrok zahtevali šolo eno izmed teh vrst, jo je morala občina oziroma država odpreti.
Socialisti so še nadalje ostali pristaši laične šole, medtem ko so katoličani organizirani v cen-trumu vztrajali pri svoji zahtevi po ločeni šoli. Vprašanje je bilo rešeno samo z ustavo in prav radi tega spora ni izšel še poseben šolski zakon k temu členu. Kljub temu je velika večina nemških šol ostala konfesionabia. Položaj katoličanov je bil v weimarski republiki bolj ugoden kakor pod monarhijo llohenzollercev. Katoliške šole so polagoma prodirale v proteslantovske kraje.
Konkordata sv. slolice z Bavarsko in s Prosijo sta dala Cerkvi nekaj nadzprstvenih pravic nad katoliškimi državnimi šolami. Organizacija za katoliško šolo, ki jo je vodil bivši kancler Mars, je organizirala katoliške sturšo, ki so branili ogrožene pravice. V prosvetnem ministrstvu je bil katoliški vpliv precej močan. Slevilo laičnih šol je bilo razmeroma majhno. Učenci so prihajali v te šole iz svobodomiselnih družin. Sorialisli in komunisti so pošiljali svoje otroke v konfesionalne šole. Za skupno šolo so se potegovali le liberalci in nacionalisti, češ, da 1«' la ustvarja narodno skupnost. V katoliških krajih je tudi In skupna šola pogosto zadobila značaj konfesionalne, ako je bil voditelj katoličan.
Po nastopi! narodnega socializma se je položaj spremenil na slabše. Narodni socialistični šolski izvedenec minister oclemtn je nasprotnik kon-
fesionalne šole. Že po prvih mesecih nastopu narodne socialistične vlade so hoteli vse konfesionalne šole spremeniti v skupne, toda konkordat, ki je jamčil z.a obstoj konfesionalnih šol. je lo preprečil. Hitler je razpustil laične šole, češ, da so bile ognjišče socialistične in komunistične agitacije, tako da danes obstojijo samo konfesionalne in skupne šole. Te zadnje so ideal narodnega socializma, ki se poteguje za narodno skupnost. Te skupne šole niso danes več stare Siiiiultansckulen, ki so bile razmeroma nedolžne, ampak s« se spremenile v šole integralnega narodnega socializma. liusenbergovn narodna socialistična šola podira bistvene temelje katoliške vere in morale. Narodni socializem pritiska na starše, naj nikar ne pošiljajo olrok v konfesionalne šole, ampak v ■pravo šolo narodno-socialističnega naroda . Katoličani se ne morejo braniti, ker nimajo več organizacije.
V tej luči je treba gledati na omenjeno vest o 15 katoliških šolali v Monakovein.
Trgovinska pogodba med Rusijo in Češkoslovaško - podpisana
Praga. 25. marca. c. V češkoslovaškem zunanjem ministrstvu jc bila danes na slovesen način podpisana trgovinska in rečna pogodba nieil češkoslovaško republiko in sovjetsko Rusijo. V car. pogledu jc bila pogodba zaključena s tkzi. klavzulo o največjih ugodnostih. Za Češkoslovaško ie pogodbo podpisal min. Beneš. za sovjetsko Rusijo pa poslanik Aleksandrovski. Oli tej priliki sta oba izmenjala zelo lepe govore o prijateljstvu med obema državama. Obe državi bosta napeli vRe svoje sile. da sc ohrani mir v Evropi. Kako lepi oduosaji vladajo med oheina državama, dokazujejo najlmlj ravno tc pogodbe. V zvezi s podpisom te pogodbe se predvideva ustanovitev posebnega trgovinskega urada v Pragi iu Moskvi, ki bosta organizirala izmenjavo blaga med oliema državama. V pogodili je predvidena tudi posebna določba o organizaciji tnristovskega prometa med Češkoslovaško in sovjetsko Rusijo.
Nova ustava na Poljskem
Varšava. 25. marcu. AA. Novo ustavo so sprejeli povsod na Poljskem z velikim veseljem. V Varšavi in v vseh večjih mestih so bile navdušene manifestacije. Poljska prestolnica je v zastavah. Službi božji v katedrali je prisostvoval predsednik republike Moščicki. Na velikem shodu, ki se je vršil po službi božji, šla predsednik sejmu in predsednik varšavske občine poveličevala duha nove ustave. 1'ovorka, ki je štela nad 50.000 ljudi, je za tem z zastavami in godbami krenila do jlaluče predsednika republike, odlod pa do llolvedorja, kjer stanuje maršal Pilsudski. Obema so množice priredile navdušene ovacije.
Ataturk uvaja nedeljo
Ankara. 25. marca. b. Poslanska zbornica je sprejela sklep, da se odslej ne bo nič več v tednu praznoval petek, temveč nedelja, ki se. praznuje skoraj po vsem svetu.
Belgrad, 25, marca. m. V posvetovalnici gradbenega ministrstva je bil danes plenarni sestanek Jugoslovanskega narodnega odbora svetovne konference za energijo, katerega sedež je v Zagrebu in Belgradu. Plenarnemu sestanku je prisostvovalo več vseučiliških profesorjev in zastopniki posameznih ministrstev ter elektrotehničnih podjetij, Industrijske zbornice in Zveze denarnih zavodov. Na sestanku je bilo podano poročilo o delovanju tega odbora v pretekli poslovni dobi. Iz poročila je razvidno, da je lani bil skupen sestanek našega odbora v Sofiji ter da je bil ob tej priliki tam ustanovljen sličen odbor kot pri nas. Po iniciativi tega
Filipini dobe ustavo
Washiiigton. 25. marca. TG. Predsednik Reo-sevelt je podpisal načrt ustave za svobodno filipinsko državo in s tem storil zadnji korak, du bo dne 15. novembra uvedena samostojnost na Filipinskih otokih. Roosevcltovcmu podpisu so prisostvovali odlični predstavniki Filipinov, ki so osiveli v boju za njihove neodvisnost. Nova ustava bo sedaj predložena ljudskemu glasovanju na Filipinih. Manuel ((liezrin bo bržkone imenovan za prvega predsednika Filipinov, ki postanejo prvi duminijon v ameriškem imperiju.
Vladna kriza v Bolgariji?
Sofija, 25. marca. AA. Zadnje dni govore v Sofiji mnogo o vladni izpremembi in o imenovanju vlade nacionalne sloge. V novi vladi bi bili tudi zastopniki razpuščenih strank, kakor demokrati, zeniljoradniška zveza Gičeva in cankovisli nacionalističnega gibanja.
Na vprašanje novinarjev, kaj je na teh govoricah, je predsednik vlade general Zlatev odgovoril to-le:
To so samo govorice, ki jih kujejo in razširjajo prizadeti krogi. Zn zdaj izprememb nc bo. Vlada nima časa. da bi se baviia s takimi rečmi. Njeno delo jc zdaj posvečeno državnemu proru-ciinu iu izvedbi svojega programa. Bolgarski mladini ni do tega, da bi se starini vrnili na oblast.
Nova vlada v Belgiji
Bruselj, 25. .marea. A A. Sestavo nove vlade bodo objavili popoldne. V kabinet nacionalne koncentracije pod vodstvom Van Zclanda bodo stopili tudi štirje zastopniki socialistične stranke.
Boji na abesinski meji
London, 25. marca. AA. Reuter poroča iz Rima, da je prišlo do ponovnega spopada na meji med Italijo in Abesinijo. Spopad se je pripetil na meji kolonije Eritreje in Abesinije. Abesinski napad so čete odbile. Abesinci so se umaknili in pustili na bojišču več mrtvih. Na italijanski strani je ranjen le cn vojak-kolonijec.
Strašna eksplozija v Harbinu
Harbin, 25. marca. b. V nekem predmestju, kjer so skladišča municije in orožja, je prišlo včeraj do katastrofalne eksplozije, ki je imela strašne posledice. Štiri milje naokrog je vse uničeno. Japonska in mandžrska vojska sta takoj obkolili vse predmestje, da skušajo dognati vzrok eksplozije. V zrak je zletelo celo skladišče z ogromno količino j municije in orožja. Število človeških žrtev ni znano, ker vlada noče izdati uradnih poročil o kata-! strofi. Vsi znaki kaž.ejo, da so imeli tu svoje prste i vmes kitajski vstaši, ki so pognali municijsko skla-j dišče v zrak tedaj, ko je prišel po progi vzhodno-i kitajske železnice prvi mandžtirski vlak po podpisu pogodbe o prodaji. Po zadnjih vesteh je okoli 50 vojakov mrtvih.
se je na iniciativo Jugoslovanskega odbora ustanovil tudi sličen odbor v Turčiji. Na sestanku so bila podana tudi poročila o delovanju mednarodne elektrotehnične komisije, ki je načela vprašanje ureditve radio difuzij po evropskem režimu. Poseben odbor za preiskovanje motenj pri radio sprejemnih aparatih je bil istotako sklican po iniciativi Narodne elektrotehnične komisije, ki je zasedala lani v Parizu od 28. do 30. junija. Ta odbor je predvsem pretresal vprašanja, na kak način bi se ugotovilo jačanje potrebnega signala za pravilno in nemoteno radio sprejemanje.
Nekaj statistike italijanske zunanje trgovine
Po reviji »Ital-Jug«, ki izhaja v Milasu, posnemamo o italijanski zunanji trgovini tele podatke:
Glavni predmeti italijanske zunanje trgovine so bili naslednji (prva številka pomeni uvoz, druga pa izvoz, vse v milijonih lir):
Živina, živa 145—9, meso, jajca itd. 123— 55, mleko, sir itd. 30—103. ribe in proizvodi 179—20, kolonijalno blago, sladkor itd. 202—32, žitarice, krompir in hranila 324—281, povrtnina in sadje 55—«79, pijače 13—150, sol in tobak 43—50, oij. semena 163—63, živalska olja, mast itd. 103—63, konoplja, lan, juta 111—218, bombaž 791—493, pri-rodna svila 70—188, umetna svila 43—557, železo in jeklo 363—106, baker in legure 150—8, stroji in aparati 371—142, znanstveni instrumenti in ure 14,8—33, prevozna sredstva 86—165, kamen, zemlja, rude 1010—170, les in pluta 324—67, mineralna olja 324—67, gnojila 56—3, proizvodi za barvanje in strojenje, barve in firneži 112—41, kožo in usnje 319—151, kavčuk 88—65, papir ild. 219—49, dragi kameni, srebro, platina itd. 146—63, modiv predmeti, obutev itd. 22—134.
Iz tega se vidi, v katerih predmetih skuša Italija doseči čimvečjo avtarkijo in radi katerih zapira vedno bolj meje svojim sosedom. *
Zanimiva je tudi naslednja statistika, ki kaže pasivnost oziroma aktivnost italijanske zunanje trgovine s posameznimi državami: pasivna je bila lani italijanska zunanja trgovina s temile državami: (vse v milj. lir)?
Severnoameriške Zedinjene države 570, Nemčija 378, britska Indija 233, Anglija 171, Belgija 113, Rusija 97, Francija 84, Avstrija 67, Jugoslavija 64, Brazilija 62, Argentina 58, Tunis 57. Ru-munija 46, Južna Afrika 46, Turška 34, Egipt 34 Kanada 23, Poljska 19, Španija 18, Bolgarija 17 in Češkoslovaška 10. Aktivna pa je bila italijanska zunanja trgovina s Švico za 147 milj. lir, Madjarsko 31, Grčijo 18, Albanijo 8 in Iiolandijo 1 milj. lir.
Italijanska zunanja trgovina je najbolj pasivna z državami, ki dobavljajo Italiji zlasti sjrovine za njeno tekstilno industrijo (bombaž iz IJSA in Indije) ter z državami, od katerih dobiva visoko-vredne industrijske proizvode kot n. pr. iz Nemčije in Anglije.
Batjelov jubilej
20.000 ljud? utonilo
Šanghaj, 25. marca. b. Ob vsej Rumeni reki divjajo žopet katastrofalne poplave in grozijo ne-doglede posledice, če popustijo nasipi na spodnjem delu reke. Ogromne površine zemljišč so pod vodo. Po dosedanjih poročilih je že 20.000 ljudi izgubilo življenje. Če nalivi ne bodo kmalu prenehali, bo utonilo še sto tisoč prebivalcev, ki jim že danes grozi največja nevarnost. Po površni oceni znaša že sedaj škoda nad 40 milijonov dolarjev. Položaj pa postaja vsako uro bolj tragičen in strašnejši.
„Vreme" o skupnih učbenikih
Belgrad, 25. marca. V svojem komentarju k govoru ministra prosvete Štefana Ciriča pripominja »Vreme«, da je danes potrebno krepko in jxxljetno razumništvo, ki bo skrbelo za duhovno obnovitev naroda, prav tako, kakor je razumništvo s svojo vodilno vlogo izvedlo osvobojen je. To je druga po letvi ca naše nacionalne naloge, ki jo je treba še rešiti. Tej nalogi mora biti primerna tudi šola. »Vse, kar imamo, smo dolžni drugim in naša človečanska dolžnost je. da ta svoj dolg vračamo družabni za-jednici, kateri pripadamo. V okviru te naloge je vprašanje izenačenja učbenikov, ki ga je postavil minister prosvete, važno vprašanje glede na značaj ua. šili narodnih potreb. Nas jc naša izkušnja naučila, kako nam je nujno, da se v naši zaves!i doseže istovetnost pojmovanja določenih osnovnih postav našega narodnega življenja, ker brez lega ni mogoče uresničiti onega edinstva gledanja, ki omogoča istovetnost smotrov. To nalogo jc mogoče reševati v srednji šoli po poli, ki je bila nakazana. Izenačenje učbenikov iz predmetov nacionalne skupine je potrebno tudi radi tega, da bi se vendar končno določila «rang» in nieslo vseh nacionalnih vrednosti, zgodovinskih, umetniških in kulturnih, neglede na kraj in na čas, iz katerega so, in da bi na ta način bila dana našj šolski mladini možnost, da pride do ene edinstvene vizije duha in zirodovine svojega
naioua.«
Ljubljana, 25. marca.
Za svojo 60 letnico (glej 3. stran) je g. Franc Baljcl, ugledni ljubljanski podjetnik, povabil danes popoldne na intimno čajanko v hotel Belle-vue« razne svoje prijatelje in zastopnike javnosli. Čajanka se je razvila v iskreno proslavo tega marljivega obrtnika. Pri oficijelnem delu je g. Zehal prebral čestitke raznih uglednih osebnosti, tako bana dr. Puca, župana dr. Ravnili ar j a, gen. tajnika v j>. dr, W i n d i s c h e r j a, bivšega podpredsednika Zbornice za TO! g. Ivana Ogrina in drugih. Sam pa mu je čestital v imenu občinstva šentjakobskega in dolenjskega okraja.
Sledila je cela vrsta lepih nagovorov. Govorili so: mag. nadsvetnik dr. J. Rupnik, domači župnik Bar le, fin. nadsvetnik v p. R o s t a n za šentjakobske pevce, odvetnik dr. J. Ražem, podpredsednik Zbornice za TOI Rebek, predsednik Združenja kovinskih obrtnikov .1. Jurkovič. g. Krapež, za Okrožni obrtni odbor I g 1 j č. podpolkovnik Jaklič, ki je slavljenca slavil kot očeta kolesarskega športa na Slovenskem, g. K r u-vos iz Maribora, San ein za Sočo' in ASK Primorje«, nad učitelja Urbančič in Grašič. ter faktor Matičič zn svojce jubilanta. Mala deklica je ljubko deklamirala prigoduo pesem, šentjakobski pevci pn so zapeli mnogo posrečenih pesmic. Ginjen se je vsem v markantnem govoru zahvalil g. Batjel. Proslava je potekla v popolni družabni harmoniji iu neprisiljeno.
Osebne vesti
Belgrad. 25. marca. m. Premeščeni so: za višjega kontrolorja b. skupine oddelka za kontrolo dohodkov gen. ravnateljstva drž. železnic Josip Grilc, za višjega konlrokirja 0. skupine prometno-komer. cijaluega oddelka ravnateljstva v Ljubljani s sede žem v Mariboru Ivan Kuster; za višjega pristava 7 skupine splošnega oddelka ravnateljstva v Ljubljani Ignacij Irkič; za kontrolorja 7. skupine postaje Ala ribor glavni kolodvor Franjo Stili; za višjega nadzornika strojev 7. skupine kurilnice v Ljubljani 1 glavni kolodvor Albert Jafer.
Belgrad, 25. marca. m. S kraljevim ukazom jc napredovala na tukajšnj medicinski fakulteti za asistentko VI. pol. skup. dr. Marija Goropcv-5 e k , dosedanja asistentka VIII. pol. skup. iste fakultete. — Iz VII. sla napredovali v VI. skupino učiteljici Franja Kopriva v Lukovici, okraj dravograjski in Valpurga Marušič, učiteljica ' Adrijancih v murskosoboškem okraju.
Dunajska vremenska napoved: Prehodno jasno vreme. Topleje. Nagle spremembe vremena.
Kmetje za svoj obstoj
Važno zborovanje kmetov v Mariboru
Maribor, 25. marca 1935
Toliko govorimo in pišemo o slabih časih in o gospodarski krizi, da vsega skupa j nc vzamemo že nič več dosti resno in mislimo, da je to pač potreba časa. Medtem pa v resnici prodira kriza vedno globlje in globlje ravno tam, kjer je vir vsega našega obstoja. Naše kmetijstvo je na robu propasti. To so sicer ugotovili že vsi merodajni in nemerodnjni krogi, ugotovili so to in ugotavljajo že nekaj let naši ministri zu kmetijstvo, naši kmetijski oddelki, toda do sedaj mnogo preko teh ugotovitev nismo prišli, /ato tudi ni nič čudnega, če so_ prišli končno kmetje do prepričanja, du pomoč ne bo prišla od nikoder, da more in mora priti ta pomoč samo iz njih samih. Prišli so do prepričanja, da jim more pomagati samo skupnost in trdna enota stanovska zavest. Mi samo želimo, da bi si kmetje ne pustili vzeti te zavesti od nikogar. Samo na ta način bo mogoče, da bodo mogli v kratkem zborovati tudi organizirani kmetje, kakor smejo danes zborovati trgovci, obrtniki in delavci. V tej zavesti skupnosti je nastala tudi misel organizirati v Mariboru veliko kmetsko zborovanje, ki naj zbere zastopnike kmetskega stanu od Prek-murja, Prlekije, Slovenskih goric. Dravskega polja, pa še naprej s Pohorja in Dravske doline tja do koroških gora.
V nedeljo dopoldne so napolnili kmetje unionsko dvorano v Mariboru. Prišli so na to kmetsko zborovanje tudi zastonniki oblasti iz Maribora in i/. Ljubljane. Slišali so tu želje in potrebe, pa tudi velike težave kmeta. Naj bi pokazali, da vpoštevajo te želje, da razumejo potrebe kmeta.
Zborovanje so sklieale sadjarske in kmetijske podružnice mariborskega okoliša. Otvo-ril je zborovanje dr. Kovačič. posestnik iz Košakov, ki je v uvodnih besedah povdarjal, da so sc sestali kmetje samo zato. da razpravljajo o svojih težavah, da zahtevajo svojih pravic, da pa ne bo prišel na svoj račun nihče, ki bi hotel kovati iz tega zborovanja politični kapital.
Ker je okolica Maribora navezana v veliki meri na dohodke iiz prodaje vina. je govoril kot prvi vinogradnik V e r 1 i č. Poudar jal je, da konkurira v zadnjem časti domačemu vinu manjvredno vino iz Banata, ki se, rezano z našim vinom, prodaja deloma celo kot štajersko vino. Zahteval je za domače vino večje zaščite, pa tudi večjo kontrolo pri uvozu južnih vin v naše kraje. Saj mora naše vinogradništvo propasti, ako se ne prepreči poplava vina z juga. Nikdar ne more naš vinogradnik pridelovati vina za tako ceno, kakor vinogradnik z juga, zato pa jc potrebno da oblasti na primeren način zavarujejo obstoj vinogradništva pri nas.
Druga opora našega kmeta je živinoreja. To se pravi, bila , je opora, ker danes kmet ne dobi za svojo živino niti toliko, koli-znašajo stroški vzreje. Razni prekupčevalci dovažajo na naše trge meso in mesne izdelke ter jih prodajajo po takih cenah, ki so naravnost sramota, pa tudi propast kmeta. Slikovito je pokazal v svojem govoru posestnik od Sv. Jakoba v Slov. goricah, Roška r, da to pač ni več cena, če mora kmet prodati tele zn Din 60.—. Govoril je proti maksimiranju cen za meso in zaklano živino, nasprotno naj se določijo minimalne cene za živo in zaklano živino ter za meso. Zlasti naj bi se pri sklepanju trgovske pogodbe z Italijo vpoštevale potrebe naših živinorejcev. Povdarjal je. da je naša industrija preveč zaščitena na škodo kmetijstva. Če pa že mora biti naša industrija zaščitena, naj vpliva država na zvišanje plač industrijskemu delavstvu, ki 1k> nato v večji meri in po višjih cenah moglo konstituirati kmetijske proizvode. Trgovino z inozemstvom nui prevzamejo v čim večji meri zadruge. Te zadruge pa morajo nastati iz potrebe in želje ljudstva, ne pa iz kake ambieijoznosti posameznikov ali kakih drugih namenov cele sku-pine.
vitelj društva »Soče« in inoto-kluba Ljubljane. Živi v srečnem zakonu z go. Marijo, ki mu je poklonila več otrok. Pripominjamo, da je že nad 40 let prijatelj našega lista, v katerem stalno inserira.
K 60 letnici so mu čestitale razne ugledne osebnosti in organizacije, kakor ban dr. Puc, dr. Windischer, dr. Josip Pretnar, razni občinski svetniki, Zbornica za TOI, navedena društva in športni klubi ter številni prijatelji. Vsem čestitkam se priključujemo še mi in kličemo g. Batjelu: »se na mnoga srečna leta!«
Znani sadjar i z Sv. Petru pri Mariboru, Miha Kovačič, je v svojem govoru pred-ocil velikansko izgulx>, ki jo je utrpelo naše sadjarstvo v lanski izvozni sezoni. Da se kaj takega ne bo več zgodilo, nuj se reorganizira delovanje Prizada, stavijo naj se pa sadni trgovini nu razpolago tinti zadostna kreditna sredstva. Znižajo naj se železniški tarifi zu sveže sadje. Odpravi naj se določba v trgovski pogodbi z Nemčijo, da se morajo izvažati naša jabolka samo v zabojih. Tudi sadna trgovina naj se reorganizira čini bolj na zadružni |mmI-fi'-J'ri vst-'' trgovskih pogajanjih naj imajo odločilno besedo tudi zastopniki producentov.
,	zakon naj se vnese določba, da se v
okoliših, kjer je sadjarstvo posebno razvito, proglasi zajec za sadnega škodljivca. Zato naj bi smel v teli okoliših zajca pobijati vsakdo kot škodljivca kmetijskih kultur.
Potrebe Dravske doline in Pohorja je ob-jasnil posestnik U r b a s. Kriza teh krajev je z ozirom na nizke cene lesa naravnost nepopisna. K izboljšanju bi mogla mnogo pripo-,uoči država s tem ,da bi se /nižale |xistav ke za prevoz lesa vsaj za 40%. Saj znaša danes voznina večkrat toliko, kakor je vrednost lesu sainegu Saj je danes voznina za les celo večja, kakor pa je bila leta 1951 in vendar so bile cene lesa leta 1931 za 15% višje, kakor pa so danes. Tudi je nevzdržno stanje, da je danes železnica s svojimi tarifami za 150% dražju kakor pa sipluvarji.
Po govorih, ki so bili vsi res stvarni, se je razvila debata, ki je pokazala, da se vsi z l>o rova lci zavedajo resnosti položaju. Pokazali so voljo za skupno delo. lz vsega je bilo razvidno, da je nuno potrebna organizacija, ki bi mogla zastopati kmeta kot stan in ki bi mogla organizirati prodajo kmetijskih proizvodov. Sicer je bil večkrat stavljen predlog, du naj bi prevzela kmetijska družba vse te naloge, ki jih je nekoč že imela. V zadnjih letih pa je izgubila la nekdaj tako važna in skoraj edina organizacija kmetu mnogo s tem, da se je njen ustroj spremenil. S tem je prenehala biti tn važna ustanova zastopnica vseh delov kmetskega stanu.
Prepričani smo, da bo to zborovanje prineslo mnogo uspehov in da ne bo spet ostalo samo pri zahtevah na eni strani in pri obljubah na drugi strani. V vse kmetske sloje pa naj vlije to zl«) rova nje zavest, da bo kmet dosegel pozitivne uspehe samo v skupni stanovski organizaciji. Naj se pri tem ne zanaša ne na obljube z desne, pu tudi ne z leve, rešitev je samo v njeni samem. In če je doseglo ter prineslo zborovanje to trdno zavest, je bilo že upravičeno, ker je mnogo doprineslo k izboljšanju nevzdržnih gospodarskih razmer našega kmetijstva.
\i m a
Izdaten, krepilen in redilen zaitrk, ki je hitro gotov, je kakao. Pri družinah delovnih hudi in pri družinah z dor.iščajočimi i troci je posebno priljubljen Mirim kakao, ki je posebno tečen in slasten. Zavoj Mirim kakava, za 4 osebe velja samo Din 1'
Iz domače politike
Topalovičev shod razbit. V nedelja je socialistična stranka sklicala volivni shod v dvorani »Eden« v Splitu. Na shod je prišlo kakih 1000 ljudi, med njimi je bila večina Topalovičevih nasprotnikov. V začetku je dr. Topalovič mirno govoril, a kmalu so pričeli padati medklici. Govornika so končno prekinili. Po kratkem odmoru je zopet lahko govoril, toda med tem časom je nastal v dvorani tak hrup, da je moral predsednik Hartl zaključiti zborovanje.
Kandidature ministrov. Minister dr. Jakovič
je bil izbran za kandidata v Skopliu. — Notranji minister g. Velja Popovič je v nedeljo govoril v Čupriji. Dejal je, da je prišel, da zbere okoli sebe vse, ne glede na njihovo vero in pleme, pod nacionalno zastavo. Pripomnil je, da bo vlada izvedla dekoncelracijo uprave, ker je potrebna široka samouprava. — V Sarajevu so na volivnem shodu ponudili kand'daturo notranjemu ministru gosp. Popoviču.
Trbovlje
Častni člani. Dodatno k poročilu o občnem zboru bojevniške skupine v Trbovljah bi še dodali, da sta bila člana predsedstva osrednjega odbora gg. Vidmar Stane in Florjančič soglasno izvoljena za častna člana trboveljske skupine. To dejstvo je zanimivo z ozirom na nastopanje osrednjega odbora.
Pretirano praznovanje. Samo 12 delovnih dni, oz. za nekatere 13, jc v marcu pri rudniku. Če Im> šlo nu ta način naprej, se bo delo pri rudniku sploh ustavilo in nehalo. Od česa naj ljudje živijo? V Belgradu se tačas vršijo pogajanja za oddajo premoga železnicam. Za časa takih pogajanj je vedno čezmerno praznovanje, Nujno je, da se ta igra čimprej konča.
Delovno občestvo učiteljic gospodinjskih nadaljevalnih šol
Celje. 25. marca.
Preteklo soboto dopoldne in popoldne je zborovalo na meščanski šoli v Celju delovno občestvo učiteljic gosj>odinjskih nadaljevalnih šol. Navzočih je bilo 7(1 učiteljic.
Po otvoritvi je govoril inž. Zidaušek o najpotrebnejših akcijah za izboljšanje našega kmetijstva. Govornik je povdarjal pred vsem to, kar zadeva gospodinjo in čemur naj nadaljevalne šole posvečajo posebno i>ozor-liost.
Šolski svetnik Krošl je razpravljal o razvoju gospodinjsko-nadaljevaliiega šolstva. Vseh takih šol je v dravski banovini 124, letos jih dela 61, nanovo ustanovljenih je 21. učenk imajo vse šole 861.
0 namenu gospodinjsko-nadaljevalnih šol in dosedanji praksi je frovorila Marija Plosko, učiteljica na Vrhniki. V svojem referatu je jMikazala na nekatere pomanjkljivosti, ki so se pokazale pri pouku ter kako .jih odpraviti: predvsem z dobro pripravo in pravilno razdelitvijo šolskega tlela.
0 vprašanju sistematične nadalnje izobrazbe voditeljic gospodinjsko-nadaljevalnih šol je govorila Klun Neža, učiteljica v Dolenji vasi. Na podlagi praktičnega dela je. pokazala celo vrsto vprašanj, ki so potrebna razjasnitve.
Tajnica Grutn-Škuljeva je poročala o delu odbora. Izdale se bodo tri brošure in je prva »Prebrana — Kuhinja« že izšla, druga
je pripravljena zn tisk, tretja pride na vrsto v jeseni. Nadalje je poročala o dvodnevnih okrajnih kmetijskih tečajih za učiteljstvo nadaljevalnih šol, ki naj bi predvsem poglobili strokovno znanje z ozirom na potrebe v okraju, oziroma šolskem okolišu.
Blaga.iničarka delovnega občestva, Plav-šak Marta, jo podala blagajniško poročilo ter pozvala č' ;>ice na naročitev brošur, na kar so bili sprejeti nekateri samostojni predlogi.
Pri volitvah je bil izvoljen sledeči odbor: predsednica Mešičekova. podpredsednica Ple škova, tajnica Grum-Škul ieva, blaga.iničarka Plavšakova; odbornice: Nendl, Pečnik, Jan-kovie. Hlebec, Klun in Pavec.
Namen gospodinjsko-nadaljevalnih šol je zdrava sodobna kmetska kulturi1, praktična vzgoja kmetske irospodinje, ljubezen in zvestoba do države. Ta namen skušajo gospodi u j -sko-nadaljevalne šole doseči v sodelovanju / vsemi organizacijami, ki streme za tem ciljem.
Spomeniki
lepi, moderni po nizki ceni pri tvrdki
FRANJO KUNOVAR
|	Sv. Križ — Ljubljana
Zahtevajte album. Telef. 27-87
Franc Batjel - 60 letnik
Dne 27. t. m. dopolni ugledni ljubljanski podjetnik, obrtnik in zaslužni organizator g. France Batjel svojo 60 letnico. Čutimo dolžnost, da jubilej tega podjetnega in marljivega moža. katerega vztrajnost občuduje vsa javnost, omenjamo tudi mi.
Kdor gleda tega krepkega zastavnega moža, zdravili lic in še temnih las, ne bi nihče
verjel, da je ta mož že 60 let star ter bi mu
Erisodil vsaj eno desetletje manj. Toda Franc atjel v življenju ni nikoli počival, temveč je vse svoje življenje trdo delal, poleg dela pa se je utrjeval tudi s športom.
Ob tem jubileju je izšla lepa knjiga s številnimi ilustracijami. V knjigi pripoveduje g. Franc Batjel potek svojega življenja in iz nje posnemamo tudi naše podake:
I' ranče Batjel se je rodil 27. marca (885 v Vipavi, kjer je bil njegov oče mizar. Imel je hišico in majhen gruntek. V mladosti sta se mnogo igrala s sosedovim Vi.ndišarjeviin F ranice I j no m, sedanjim dr. F. Vindišarjem, ki ju veže torej že iz mladih let prijateljstvo.
S 14 letom se je Batjel šel v Ljubl jano učit pilarstva, toda tam ga ni zdržalo, zakaj njegovo hrepenenje je bila mehanika. In res je dobil v Gradcu, kamor je šel na lastno pest, v tovarni »Puch« dobrega mojstra, ki je mar--ljivega dečka podpiral, dokler se ni izučil mehanike. Spotoma je napravil France tudi majhen skok v Egipet, nato pa zopet v Gradec, kjer je delal pri »Puchu«. Kot mlad pomočnik je po stari navadi mnogo prepotoval, tako vso Kranjsko in Štajersko, nato se je osamosvojil, vendar ne za dolgo. Izselil se je v Ameriko, kjer je delal največ v Clevelandu, pa tudi v drugih mestih. Ko si je nekaj prihranil, se je vrnil v domovino, nato pa je os.noval v Gorici cvetočo delavnico koles in drugih podobnih izdelkov. Z marljivim delom je svoje podjetje zelo dvignil. Ilud udarec je Batjelu prizadela vojna, ki mu je uničila nunogo premoženja. Med vojno je kot vojak služboval le kratek čas, ker je bil kot trajno nesposoben oproščen. Tudi med vojno ni usahnila marljiva podjetnost ter se je bavil s kupčijo v obstreljevani Gorici. Sam na svoje oči je videl vse vojne grozote in v njegovem življenjepisu je posvečenega vojnim spominom mnogo prostora. Obširno poroča tudi, kako je bilo ob koncu vojne in kako so prišli Italijani v Gorico. Vso vojno je bil naš poročevalec iz Gorice. Ker mu ni kazalo ostati v Gorici, se je ]>o vojni Batjel odločil ,da se za trajno preseli v Ljubljano, kjer je osnoval veliko delavnico koles, ročnih . ročnih vozičkov in podobnih izdelkov, ki se vozičkov in podobnih izdelkov, ki se še vedno I bolj razvija. Samo do sedaj je izučil 78 učencev..
Zn&no je tudi Batjelovo delo na organizacijskem polju. Že v Gorici se je udeleževal ževahno vsega slovenskega javnega življenja, sam pa je marljivo organiziral goriške slovenske kolesarje. V Ljubljani je bil 10 let načelnik Združenja kovinskih strok, je odbornik Združenih obrtniških organizacij, odbornik obrtniškega društva, bil je ustanovni in prvi predsednik SK Primorja, je ustanovnik in predsednik kolesarskega društva »Savne, predseduje Zvezi kolesarskih društev ter je bil soustano-
Ludovik Puš:
Naš stric
Naš stric je bil velik mož. Ne po družabnem položaju in ne po [»svetnih časteh, tudi ne zgolj po svojem stasu; velik je bil po svoji moški volji, kre-menitem značaju in globoki vernosti.
Dva razreda ljudske šole je dovršil, nato je bil pa namenjen za mizarja. Ko je pa prišel od vojakov, kjer je nekoliko pogledal v svet, je začutil, da vendar ne more ostati mizar. Takrat so pričeli graditi dolenjsko železnico. Javil se je za delavca. Kmalu so pa spoznali, da človek s takšno naravno inteligenco in tako bistrim razumom i*i za kramp in lopato. Pa se ie začela njegova pot navzgor. Sprejeli so ga k železnici, kjer je z nedopovedljivo pridnostjo in pogumom premagal nešteto težav ter samo s svojimi zmožnostmi in s svojo vestnostjo vztrajno napredoval. In tako se je dogodilo, da je mož z dvema razredoma ljudske šole prišel na položaj namestnika šefa progovne sekcije. Po njegovi upokojitvi je to mesto zasedel uradnik z visokošolsko izobrazbo.
Hodili smo k njemu nečaki in nečakinje in ga pri vsem spoštovanju in občudovanju radi imeli, šolali smo se, naše obzorje je od leta do leta rastlo, on pa je bil s svojima dvema razredoma ljudske šole vedno z nami. Odrastli smo in se razšli, v njegovi hiši pa nam je ostal kos naše mladosti, svetal in lep, a naš stric je v teh spominih stal kakor svetilnik moške volje in čistega značaja.
Sedaj je umrl.
Pravijo, da se človeška veličina pokaže najbolj jasno v najhujši stiski. Zato ni treba naštevati, kako je bil naš stric v svojem življenju ko zlata ura, kako je opravljal vestno svojo službo, kako je vedno pokonci stal — tudi takrat, ko je bilo nevarno —, kako ga ni mogla odmakniti od njegovega prepričanja niti za las prav nobena sila; to so dandanes sicer redke lastnosti, vendar so še med nami, ki jih
imajo. Kako je pa naš stric umiral, to je vredno povedati.
Umiral je prav za prav tri mesece. Skoraj vse življenje je bolehal na želodcu; da se ni do pičice natanko držal zdravniških predpisov, bi bil še mlad umrl. Tako je pa vendar v svoji natančnosti dočakal starost. Končno mu je želodec popolnoma odpovedal. V nepopisnih bolečinah je počasi od lakote umiral...
»K meni hodijo znanci,« mi je pripovedoval na smrtni postelji, »in me tolažijo, da še ne bom umrl. Kakor da bi bila to kakšna tolažba človeku, ki sam dobro ve, kako je z njim! Dobro vem, da je konec, samo hudo je vdano prenašati bolečine.*
Telo je bilo že tri mesece mrlič. Tako je bilo ubogo in povsod je gledala iz njega smrt, le oči. ki je iz njih sijala močna duša, so bile čiste in vedre.
»Ni me treba tolažiti, saj tolažbe ne potrebujem. Pripravljen sem, kolikor je v človeških močeh, na korak v večnost.« Pa so ga bolečine napadle in je skrivoma vzdihnil. Pogled se mu je ustavil na križu poleg postelje: »Kaj je moje trpljenje v primeri z Njegovim ...«
In se je junaško nasmehnil in povprašal, kaj je kaj novega. Pogovarjala sva se vsakdanje reči, kakor da bi nič ne bilo. Za vse se je zanimal, posebno pa so se mu oči nasmehnile, ko je prišel pomenek na njegove ljube čebelice.
Ko sem ga nazadnje obiskal, je bil že na koncu. Silno težko je govoril, vsaka beseda mu je povzročila vekike bolečine. Oči pa še zmeraj vedre in čiste!
»Nekaj bi ti rad dal za spomin.« je komaj slišno povedal. »Saj veš, da se ne bova nikoli več videla na tem svetu.« Povedali so, da že več ko mesec dni ni zavžii ničesar drugega kot čisto vodo in kakšno kapljico mleka. »Da ne boš pozabil name, ko me več ne bo.«
Besede so mu povzročale smrtne muke, vendar je še vse povedal, kar je mislil, da mora, preden
sploh ne bo več mogel. Na vprašanje, ali ga zelo boli, je prikimal in se nasmehnil. Oči so pa poiskale križ. Zdelo se je, da od tamkaj lije vsa neizmerna moč v njegovo voljo.
»Da se me boš kdaj spomnil!« — Ničesar ni treba za spomin, stric, prav ničesar! Saj je vsa moja mladost en sam spomin nate in vse, kar je iz mladostnih sanj zrastlo, ima korenine v Tvoji dobroli. Samo to prosi ljubega Boga, kjer po prestanem trpljenju gledaš Njegovo obličje, da Ti bomo vsi, ki si nam bil »naš stric«, podobni v življenju, pa tudi |xxlobni ob smrtni uri.
Pomlad
Dne 21. marca ob 14. uri in 20 minut je prestopilo solnce iz znamenja dvojčkov v znamenje ovna. V koledarju stoji zapisano: začetek pomladi s pripombo, da stn dne 21. marca noč in dan enako dolga. Tako je do pike končan zimski čas. Odslej bo dan zmeraj daljši, noč pa krajša. Ce n. pr. 21. marca vzhaja solnce ob (i in 16 minut in zahaja ob 18 in 27 minut, tedaj izide solnce 31. marca že ob 5.55 in zaide šele ob 18.53. Dan se torej še v marcu podaljša za 37 minut.
Letos se je v Ljubljani že nekaj dni prej oglasila pomlad in že prej poslala svoje znanilce. Naš slavni Tivoli je ?.e teden dni poln hujnosti in krasote. Še preden je zapadel zadnji sneg, so zvončki in kronice pozvanjale k pomladi. Na njih mestu se je razbohotil podlesek, da je ko bogata, pisana preproga. V mnogoterih barvah, belih in rumenih, modrih in lisastih; v brezštevilnih odtenkih, zdaj svetlejših, zdaj temnejših dvigajo njegovi cvetovi svoje blesteče se glavice prav veselo in sveže v nebo. Skoraj bodo stopile na njih mesto tako lepo dehteče vijolice in narcise na dolgih pecljih.
Za Tivolijem se je Rožnik odel s pomladno oreprogo, drevje in grmifie. zlasti kostanji, breze.
španski bezeg in marelice imajo že prve popke. Na Gradu, po (ioloveu občutiš pomlad z veselimi izprehajalci, zlasti mladina ne strpi v?č v sobah zatohli šolski prostori so ji tesnejši okovi ko kdajkoli med letom. Po vseh tratah je polno otrok, vse igre so spet oživele, radostno vzkli-karije polni ozračje. Že zarana zjutraj in v mraku, baš ko se pripravlja solnce, da potegne svoje poslednje odseve žarkov za seboj, se oglašajo kosi. »Priroda je spala in zopet je vstala in prišla je zala, preljuba pomlad .. .«
Prav srečno se je začela doba pomladi leta 1935. Že nekaj dni je vreme tako vedro, jasni, in toplo, zdi se, ko včasih poleti. Kako vse drugačna je bila pomlad leta 19:53! Pojavila se je z mrkim mrazom, da smo imeli skoraj vsak dan 2 do 6 stopinj pod ničlo, a v severnejših, goratih krajih je hilo mraza tudi do 10 stopinj pod ničlo, da vrh hribov celo 21 stopinj! — Tudi snega je bilo ponekod do 12 centimetrov, da tudi do 32 cir na debelo.
Seveda se tudi letos nikar preveč ne zana-šajnio na lepoto vremena. Že 2 dni so jutra mrz-lejša in vremenski preroki napovedujejo spre nietnbo. >Luna dol, vreme dol.« Kako nas je presenetilo lelo 1919! Tedaj se je pojavila zima šc koncem marca in v aprilu; leta 1924 je bilo še aprila meseca sneženo, 'lela 1907 je bil mrzel celo maj in leta 18<>7 je še konec maja mahal z repom!
Prve pomladanske dni itnamo lepi praznik Marijinega Oznanjenja. Bliža se sredpostna ne delja, kar koj bo tiha, bo cvetna nedelja; v ozračji' diši [K> velikem tednu.
O marcu nam govorijo stari vremenski pre roki: Ce sušeč vabi ovčice na paše zelene, jih mali traven spet v hleve sežene. — In: C« sušeč grmi, lakota beži. — Če v sušni more kmet orati, bo v malem travnu moral počivati. — Kar sušca zeleni, se rado posuši.
Pa upajmo vse najboljše'
Novi mostovi in brvi v Ljubljani
Ljubljana, 25. marca.
V	zadnjih sedmih letih je bilo v Ljubljani izvršenih 17 večjih in manjših mostov. Kljub temu pa se kaže potreba še po novih mostovih. Mestni gradbeni urad je že izdelal pregled in načrte najbolj potrebnih mostnih del, ki bodo najbrž kmalu, gotovo pa v dolgednem času uresničena.
V	prvi vrsti pride v poštev Karlovški most čez Gruberjev prekop, ki gu bo Ireba' razširiti. Upanje je, da bo do te prepotrebne razširitve prišlo še letos.
Zelo potreben bi bil prehod čez Gruberjev prekop v Slreliški ulici. Prehod za pešce po obstoječem mostu zatvornico iz Streliške ulice je že odobren in se bo v kratkem izvršil. Daljo bo treba obnoviti most čez lšco na Ižanski cesti. Prebivalci Trnovega se zelo potegujejo za napravo brvi v Švabičevi ulici, vendar ni verjetno, da
pride kaj kmalu do te brvi. Enako so napravljeni načrti za napravo brvi pri Gerberju, za napravo brvi pri Gestrinovi ulici med zmajskim iu šentpeterskim mostom, za napravo brvi v Živino-zdravski ulici, za napravo mostu na Kamničano-vem stradonu, za napravo mostu čez Mali graben za zvezo Ižanske ceste s trnovskim okrajem. Na-daljna potreba bo naprava mostu čez Gruberjev prekop zn zvezo Ižanske ceste s Prtilami. Zelo potrebna bi bila naprava mostu čez Ljubljanico ob izlivu lške za zvezo Črne vasi z Rakovo jelšo. Končno obstojajo še razne varijante za premostitev Ljubljanice na Vodnikovem trgu, kar bi prišlo v poštev za razširitev živilskega trga.
Za večino teh predlaganih mostov in brvi je podana resnična potreba, toda vprašanje ni v potrebi, temveč v finančni moči občine, ki dovoljuje le postopno izvedbo vseh teh načrtov.
Kašelj in hripavost
ublažijo Mr. Bahovčovi »Smreka« bonboni
sestavljeni iz smrekovega ckstrakta iu mentola. Radi lega zrahljajo katar, olajšajo izločanje sluzi ter desinficirajo usta in grlo.
„Smreka" bonboni
v lekarnah iti drogerijah zavilek Din 3'— in 5'—.
Apoteka
Mr. L. Bahovec
Ljubljana, Kongresni trg 12.
Q Dobrovo)jei! Umrl je vojni dobrovoljec Vinko Krže. Pogreb pokojnega se vrši danes ob pollreh i/, splošne bolnišnice. Prosimo tovariše, da se polnoštevilno udeleže pogreba. Odbor.
© Zahteve prevoznikov. V nedeljo ob !> dopoldne je imela pri "Levu« občni zbor zadruga
so obravnavali razna važna vprašanja, lako vprašuje oddaje mestnih voženj. Prevozniki predvsem trdijo, da je mestna priprega pasivna, ker preveč stane mestno občino te.r bi prišlo ceneje, ako bi mestna občina oddajala svoje vožnje zasebnim prevoznikom. Ljubljanski prevozniki so tudi proti temu, da bi mestna občina oddajala svoje vožnje okoliškim kmetom, ki so za malenkost cenejši od ljubljanskih prevoznikov, loda prevozniki plačujejo davke v Ljubljani in zahtevajo zalo, da jih mestna občina upošteva. V imenu avtoprevoznikov je govoril g. Guštin, ki je omenjal borbe avtoprevoznikov z železniško upravo. Ta je namreč izpo-slovala naredbo, ki avtoprevoznikotn močno škoduje. Odboru je bil soglasno podeljen absolutorij. Volitev letos iii bilo in ostane še stari odbor.
'5 Mirni prazniki. Nedeljo in ponedeljek je Ljubljana praznovala v najlepšem miru. V ponedeljek javni uradi niso poslovali in ludi obrati so bili jio večini zaprti vos dan. Izredno velika množica Ljubljančanov in okoličanov je poromala včeraj na Rakovnik. Že v nedeljo, ko je vreme malo 'ponagajalo, je bila Šmarna gora polna obiskovalcev, še bolj pa včeraj, ko je sijalo solnce. Zanimivo je, da kljub dvojnemu prazniku ne beleži kriminalna kronika nobenega pomembnega dogodka. Enako ni bilo do včeraj popoldne v bolnišnico nobenega novega ponesrečenca ali poškodovanca, le neko dekle je po pomoti pilo neko kislino, pa so ji že rešili življenje.
Ljubljana se posti
Kdor tega ne verjame, naj gre j>ogledat na ljubljanski trg. Pa ni treba iti tja ravno na petek ludi ob ponedeljkih ali četrtkih ni nič boljše: samo motovileč, regrat, zelje, repa in nekaj solate, na drugi strani pa mleko, sir in podobni fabrikati iz mleka. Mesarji prodajajo sicer meso, pa sami ne vedo, komu, zato rajši slone ob stebrih svoiih lop in stojnic, in kade cigarete. Tudi jajc, je nekaj na prodaj, pa hude sile ludi na jajčnem trgu ni — jajca so za ljubljanski želodec ■»prevratna jed, za lake prevrate pa Ljubljančan ni bil nikoli navdušen.
Ljubljančani se torej jiostijo, ampak ne zaradi posta, ne, ne! Tudi zaradi pomanjkanja denarja ne — ne, ne! Ljubljančani so postijo zaradi zdravja, samo zaradi zdravja. Ženske pa zaradi »vUke linije«, ki ji moka in krompir in meso silno škodujejo, motovileč in regrat jo pa neverjetno pospešujeta. Sicer se da pa moka izvrstno mešati z gipsoni ali pa s kredo, kar za želodec ni dobro, motovilca pa moke ne mara. Najbolj vilko linijo
Kulturni obzornik
Claes: Beloglavček
Prevedel Silvester škcrl. Izdala Jugoslovanska knjigarna. Str. 203.
Claesov Beloglavček« je nekak moderni nadomestek za »Dnevnik malega poredneža«, ki smo ga v svoji mladosti brez oddiha prebirali in se navduševali nad porednostmi. ki jih je vsaka mladost polna. Toda Beloglavček« je še več: je lina psihološka študija otroka, ki živi sredi flamskega naroda, v marsičem drugačnega od našega, pa jc vendarle po svojem vedenju tako zelo podoben našim dečkom. Gledamo ga, kako se pripravlja na spoved, raztreseno kot nedolžna mladina sploh, ki sc ne zaveda greha; kako odgovarja pri verouku, kako ukrade prve groše in cigarete, kako se maščuje za lupljenje krompirja ter beži pred kaznijo v prosto naravo, da moremo brati najlepše prizore, ko sanja sredi cvelja in se koplje v čisti vodi. Morda koga moti, da mora iti s kopanja nag skozi vas domov, toda ta pol jc tudi ena poslednjih avantur, preden konča ljudsko šolo in vstopi kot vajenec v benediktinsko tiskarno. — To je zunanja vsebina »beloglavčkovih« porednosti. Nas zanimata pa predvsem duh, ki veje r/. dela, in način opisovanja, ki kaže Claesa kot velikega pisatelja. Duh je prav tak, kot ga poznamo iz Timmermannsa, pri nas že udomačenega umetnika, sočnega kraji, narja in grobega veseljaka v Bogu. brez priderije in ozkosrčnosti. Prav na solnčnega Tiininermannso-vega »Pallitiera« sem mislil, j>rebirajoč zgodbe teli otrok, ki pomalem kulnejo, kade, se pretepajo v šoli prav tako kot v cerkvi, klečeč v sjjovednici, se koj>-ljejo nagi, pa so vendar tako prirodno čisti in ve-sclo-nedolžni. Človek nehote jKitnisli na nizozemske naturalistične slikarje, ki uživajo vsako prirodnost p ri rod n n, to je nepokvarjeno, so senzitivni, pa so vendar v svoji globini tako zelo katoliški. Sai je
rw> " • "
Trzic
pa dobi, kdor se tudi motovilcu in regratu odpove.
Ljubljana pa ne skrbi samo za svoje telesno zdravje in ne čisti samo svoje od zimskih dobrot zgoščene krvi s spomladanskim zelenjadnim zdravljenjem, ampak se posli tudi duševno. Različnih kulturnih ali duševnih pečenk je Ljubljana že tako sita, da sploh ne prenese nič drugega več kakor kakšno nemško filmsko špinačo brez prave zabele; dovoljen je za začimbo samo še kakšen nemški uniformiran margarin. Tudi v gledališki duševni restavraciji odklanjajo Ljubljančani vsako sočno hrano in se zadovoljujejo samo s kakšno jesihaslo čebulo; največkrat pa bi radi uživali madjarsko papriko, ki je pn na gledališkem listu bolj poredko zapisana. Tudi književno zelenjave nam ne primanjkuje, tako da poslaja tudi duševna ljubljanska linija vedno bolj vitka, da ne rečemo suha in mršava ...
Zato pa lahko rečemo, da se nobeno mesto ne posti tako kakor se Ljubljana!
Počitniški tečaj „Pedagoške centrale v Mariboru"
Pedagoška cenlralu v Mariboru priredi v dnevih od 11. do 25. avgusta t. 1. svoj 11. počitniški pedagoški tečaj v Mariboru. Program tečaja bo v glavnem sledeč:
1. Osnove teoretske pedagogike. 2. Kritičen j . pretres jugoslovanskega pedagoškega slovstva, izi-: šlega po osvobojenju. 3. Psihologija šolskega no- < I vinca. 4. Novejše metode elementarnega čitalnega | in pisalnega pouka. 5. Domoznanski pouk o so-I dobni nar. šoli. 6. Teorija in praksa strnjenega pouka. 7. Izbrana poglavja iz posebne didaktike slov. jezikovnega jiouka. 8. Izbrana poglavja i/, zgodovinskega potika. 9. Izbrana poglavja iz posebne didaktike risalnega pouka. 10. Zniisel, namen in možnosti rokotvornega pouka.
Metodična predavanja bodo po možnosti spojena s praktičnimi nastopi
PC je preskrbela hrano in stanovanje deloma v Dijaškem, deloma v Učiteljskem domu za dnevno ceno 20 ev. 25 Din. Vpisnina znaša 40 Din, od katerih naj se vpošljc 20 Din s prijavo, ostalih 20 Din je plačali ob začetku tečaja.
Reflektanti naj se prijavijo najkasneje do' 15. jun. t. 1. Prijave sprejema tajnica Josipina ; Mlačnikova, Vrlna ulica 23.
Odbor pričakuje, da se bo temu razpisu tudi 1 letos odzvalo veliko število učiteljstva iz vseh j i krajev Slovenije.
pe\-
Mariborske pesti:
Izpremembe pri gasilski četi
Maribor, 2,5. maja.
Ogromno pozornost in splošno ogorčenje je izzvala med mariborskim meščanstvom naša vest o jKJstopanju gasilske župe Muri bo r-levi breg z mariborskimi gasilci. Saj je gasilska četa enn redkih mariborskih organizacij, ki uživa vsesplošno zaupanje in vseobčo l>odporo od strani meščanstva brez razlike narodnosti in prepričanja. To zaupanje in podporo je pridobila samo s svojim poštenim in požrtvovalnim delom, pri katerem ni poznala razlike ne na desno nc nn levo. In je prav verjetno, da je bilo prav nevtralnost mariborskih gasilcev, ki jo je dosedanje vodstvo v splošnem interesu skušalo ohraniti, trn v peti nekaterim gospodom pri gasilski župi. Dokaze nam nudijo številna podeželska gasilska društva iz področja župe Maribor-levi breg, ki so morala celo po večkrat v enem letu menjavati svoje poveljnike in odbornike
Mariborski gasilci so si zaenkrat nanovo uredili svoje notranje razmere. Ker so morali po nalogu župnega vodstva odst.oj.iiti poveljnik Anton Benedičič, podpoveljnik Franjo K ramberger, oddelni vodja Corče Ivan in Gustav Krklec, orodjar Gustinčič in n.je-gov namestnik Oerče Franc, tajnik Jovčič, načelnik reševalne postaje dr. Wankmiiller in član nadzornega odbora Robinšek Anton, je
ostali odbor koojitlrul v vodstvo nove moči. Novi poveljuik je Ratej Franc, jiodpoveljnik Cerče Ivan, oddelni vodja Herznuinsky Vili in K rajne Ferilo, orodjar Kober! Alojz, namestnik Wiegellc Boštjan, tajnik Anton Zn-panok, načelnik reševalne i>ostaje dr. Milko Bedjanič in član nadzornega odbora Horvat Franc. V interesu splošnega dobrobita in v izogib sporov,' ki bi znali postati za obstoj gasilske čete usodni, so se člani dosedanjega vodstva umaknili ter s tem pokazali pravo gasilsko discipliuurost. Popolnoma pravilno pa je, če zahtevajo objasnitev vzrokov, zakaj so jih odstavili in če niso vzroki tehtni, jjo-r>olno zadoščenje.
V tej zahtevi jih bodo gotovo solidarno jiodpirali vsi njihovi gasilski tovariši in vsa mariborska javnost, ki pač rie bo mogla mirno trjieti in gledati, da sc nekaj gospodov iz vodstva župe, ki nimajo za te svoje funkcije prav nobene legitimacije kot delavci na i>n-dračju gasilstva, tako rekoč igra z interesi vsega mesta ter spravlja v nevarnost organizacijo, kateri so poverjene v obrambo ogromne gospodarske in kulturne vrednote Maribora. Nastopiti pa mora tudi gasilska zajed-nica v Ljubljani ter napraviti končno red. toda red v smeri žalitev mariborskega me ščanstva, ne pa po željah nekaterih užaljenih gospodov.
Izreden užitek nam jc nudil letošnji s k i večer cerkvenega zbora na praznik M. Jožefa. Na sporedu jc bilo IS pesmi, ki so v,se pričale o zmožnostih zbora in njegovega pevo-vodje. Saj smo zadnja lela že kar vajeni, da na Jožefov o zvečer gremo \ dvorano poslušat naše cerkvene pevce, ki pridno gojijo i udi posvetno pesem, a tako srečno izbranega in popolno dovršenega sporeda doslej v resnici še nismo doživeli. Navdušenje številnih poslušalcev je raslo od pesmi do pesmi In mnoge s« morale biti ponovljene. Zboru smo hvaležni za lepi večer, ki. so ga pač pripravili pevci in pevke z mnogimi žrtvami, saj je splošno /uano, da naš g. organist ni površen in noče z zborom nikdar nastopiti, če ni po številnih vajah popolnoma izve/ban. To edino pravilno naziranje prinaša številnemu /boru vodni napredek in takile nastopi naj bodo pevovodji in zboru pobuda za nadaljnje vztrajno delo. Upamo, da zbor ne izpusti letos cerkvenega koncerta, ki smo ga že kar vajeni na zadnjo nedeljo v aprilu v cerkvi. Čeprav mora posvetiti skrb petju ob evharističnem kongresu, naj običajnih svojih dovršenih nastopov doma ne opuščal
zanimivo že to, da se vse »beloglavčkovo« življenje suka okoli šole, cerkve, spovedi, obhajila, molitev, kar vse »narodni« liamski naturalizem prekvasi in poduhovi. Ko čitamo take knjige, vidimo, da se v neki meri naša povprečna morala razlikuje od tlam-ske, kar je vendarle mogoče ostanek neke janzeni-stične ozkosrčnosti. Prav radi te notranje razlike med našo vzgojo in razkošnim grobim veseljem flatn-ske mladine pa tudi radi finese v opisih, bo Claesov »Beloglavček« morda še z večjim užitkom bral odrasli kakor pa mladina. Saj lej niti v ]>rvi vrsti ni namenjen, kajti izšel jc v Ljudski knjižni c i. Tako naj starejše v spominu na mladost zabava in jim pomaga k poznavanju psihologije ljudskošolskih ! dečkov, tako nekako kot pri nas Vadnjalov »Po- ' stržek«. — Vesele zgodbe je lepo ilustriral pisatelj Felix Tinimermanns, ki jc s tem še najbolj potrdil vez, ki veže oba odlična flamska katoliška pisatelja. Nemškemu prevodu je pa cclo napisal uvod, ki ga pa naša izdaja nima, pa bi bil mogoče tudi za nas za-
i Koncert »Grafike«. Mariborski tiskarji imajo svoj pevski zbor »Grafiko«, ki je pod vodstvom prof. Ubalda Vrabca zadnje čase. lepo napredovala. V javnosti se bo »Grafika« predstavila v soboto, dne ti. aprila s samostojnim koncertom v kiizinski dvorani.
G Časten nastop mariborskih umetnic. Svctovnoznani trio Branili iz Maribora jo nastopil z Dvorakovo skladbo. V torek, dne 2. aprila priredijo umetnice v mariborskem gledališču koncertni večer.
Ci Žetev smrti. V Studenški ul. 4 je umrla v st. vosti 75 let vdova po železničarju, Jožefa Caglič. V Mlinski ulici je ugrabila smrt 76-letno ...iscbnico Uršulo Dereani. V bolnišnici je umrla stara jedva 25 let Gabriela Mi-kaovič. Na Pobrež.iu v Aleksandrovi 4, je lo-čakala smrt Sfl-letna Marija Lešnik. Naj ••>;>-čivajo v miru.
C Tečaj za občinske delovodje se vrši pri tukajšnjem vojnem okrožju. Tečaj traja 10 dni ter sc bodo v njeni delovodje izvežbali V vodstvu poslov, ki jio novem preidejo od sre-skih referentov na občine.
G Banacana bodo bojkotirali. Značilen sklep so napravili na nedeljskem zborovanju kmetje iz mariborske okolice. V gostilno, ki toči banacana in dalmatinca, ne bodo več zahajali. Zn mariborske gostil/ lčar.je golovo resen opomin, ki bo nekaj zalegel.
G Izgubila se je v Mariboru uradnica iz Gor. Radgone Rtič. Baumgartnerjeva. Prišla je v Maribor, kjer je. sedaj zmanjkala za njo vsaka sled. Slučaj je .vzbudil veliko pozor-
lifVit.	., .
G Nevarnosti reševanja. V Ivankovcih .ie izbruhnil požar na hlevu posestnika Janeza Triiljnua. Ogenj je zajel tudi gospodarsko shrambo in drvarnico ter vse uničil do tal. V hlevu je. zgorela krava, ki .je niso mogli več rešiti. Pri reševalnem delu sta dobila posestnik Trpi jan in njegova žena. nevarne opekline. Stvarne škodo je povzroči I požar 10.000 Din.
G Niti največji revež ni varen pred tatovi. Žrtev prebrisanega sleparja in tatu je postal 'Vincene Ferk s svojo družino, ki je gotovo največji revež Maribora in okolice, sni mit služi /,u zavetje samo kup listja v Betnavskeni gozdu. Dobri ljudje so prinesli
Ferku obleke, katero mu .ic sedaj ukradel neki prihajat:, ki jc hodil po Mariboru tudi okoli ljudi ter nabiral za Ferk a inilodare. Zbral je na ta način okrog 500 Din, s katerimi je popihal,
G Drog pobil dva delavca. V Villiar.ievi ulici so postavljali delavci mestnega električnega "odjetja drog za električno napeljavo. Pri tem pa se je drog prevrnil in močno pobil dva delavca, Martinu Zorku je stisnilo prsni koš, Avgustu JanČiču pa zlomilo levo roko in levo nogo. Oba so reševalci prepeljali v bolnišnico.
G Roko mu je odtrgalo. Usodna nesreča se jc pripetila v Rosenbergovem mlinu v Jez.darski ulici. Delavcu Francu Rincu ,ie transinisija odtrgala roko od telesa. Nezavesten je omahnil pri stroju, od koder so ga reševalci prepeljali v bolnišnico.
Cerknica
Id.
Predavanje prof. Vebra
Filozofsko društvo v Ljubljani je imelo v soboto prvo svoje predavanje. Govoril je juedsed-nik prof. Veber o »Svobodi in nujnosti«. V tem uvodnem predavanju jo podčrtal in podal samo , premisc, ki naj vodijo h končnemu izsledku. Izhajal je iz Meinongovega fundativnega pojmovanja reči in subjekta. Proti temu pojmovanju je navajal dva prolidokaza: 1. spoznavno teoretičnega (barve ni brez uresničenja barvanega, dočim M. Irdi. da ni barvanega brez barve); 2. psl-bološkega (slišanja ni brez onega, ki sliši; M. pn govori o -onem, ki je zgrajen na slišanju. videnju itd.;). Ta dva ugovora pomagata Vebru k vodini poti do jiojavov: |irva je oblikovalna, ki potcebuje več prikazni, druga pn zadevalna. ki ji zadostuje že ena prikazen. S to dvojno potjo j>a je izraženo globinsko ali obodno motrenje sveta in življenja. Z globinskim motrenjem pro-
»Pasijon« bomo zopet uprizorili. Ce ne bo
skušenj ovirala lnipa. bo prva predstava /.e na tiho nedeljo. Lansko lelo je bil »Pasijon šestkrat uprizorjen, dvorana vedno zasedena. Kol so bili lansko leto obiskovalci 7, uprizoritvijo zadovoljni, upamo, da bodo tudi letos. Saj se še sedaj govorili o tem ne samo pri nas, temveč tudi po sosednjih farah. Niso prišle v poštev samo glavne vloge,' kakor Kristus, Kajfa, Pilat, Juda, temveč prav lako, če ne še bolj, nekatere druge vloge; zlasti je dobro rešil svojo vlogo tudi farizej .takim. Naj bo tudi ta prireditev kot duhovna priprava za evharistični kongres.
hajamo do ugotovitve, da svet in življenje bivata, z obodnim motrenjem pa do ugotovitve, kakšna sta. To razlikovanje v motrenju je Vebru pomagalo do razlikovanja med podstatnostjo in pripadnostjo življenja. Tudi pri svobodi in nujnosti. Ne gre za to, kakšna sta svet in življenje, ampak odkod izvira dogajanje in naslajanje. Tako je torišče svobode in nujnosti v jiripadnostiii strani. Tako je prof. Veber s tem prvim predavanjem samo naznačil premise, na katerih bo v prihodnjem predavanju v soboto 30. marca dovršil vso
miselno zgradbo na zgoraj podano temo.
*
p la in Pino Mlakar gresta t London. Pia in
1'ino Mlakar delujeta to sezono na mestnem gledališču v Ziirichu. S svojim zadnjim baletom :Hudič nn vasi« po glasbi ravnatelja zagreškega konservatorija Lhotke sta dosegla zelo velik uspeli in so o tem uspehu pisali skoraj vsi večji evropski listi. Balet je jioln jugoslovanskih ljudskih pripovednih in glasbenih molivov. Preinijeri baleta je prisostvovalo več ravnateljev evropskih gledališč, ki so bili navdušeni nad zmagovito umetnostjo naših umetnikov v Ziirichu. Sedaj pn pišejo inozemski listi, da sta Mlakarja povabljena s celo svojo skupino v London, kjer bosta skozi vso prihodnjo sezono nastopala. Ta uspeh naših umetnikov nas moro le veselili, saj sla Mlakarja redka slovenska umetnika, ki stn si v tako nn-glein času utrla pol v najširši svet.
Moissi. svetovno znani igralec, je umrl le dni nn Dunaju, llojcn je bil Moissi v Trstu, na kar je šel v Prago in Berlin, kjer sla ga odkrila Kainz in Reinhardt, ki mu jo pripomogel do svetovne slave. Njegov igralski register je obsegal vse tone ter je prav tako lahko podajal južni temperament kakega Otela kol severni Hamleta. Njegova najbolj znana vloga — poleg Hamleta — je bila Fedja v Tolstega Živem mrtvecu . v kateri vlogi so ga naši ljudje večkrat lahko videli v Volks-theatru na Dunaju. Zadnje čase ui smel nasto-
Celie
& Celje naj se dostojno pripravi za evharistični kongres. Zanimanje za letošnji evharistični kongres v Ljubljani je tudi v Celju zelo veliko. Pretekli teden se je vršil v Celju tečaj pevovodij, ki naj izvezbajo pevske z.bore za nastop na kongresu. Kot nekak uvod v kongres so pa prireditve, ki naj Celjane pripravijo za to -veliko duhovno manifestacijo. V okviru Ljudske čitalnice se je že vršilo eno skioptiči}© predavanje o zgodovini evharističnih kongresov, v nedeljo 31 niarca bo drugo. Predaval bo vseuč. prof. g. dr. Fr. Luknian iz Ljubljane o evharističnem bogoslužju v dobi mučencev. Predavanje bodo spremljale skioptične slike iu bo ob 16 v veliki dvorani Ljudske posojilnice. V načrtu pa je, kolikor nam je znano, še velika evharistična akademija.
0 Ožji odbor Hmeljarskega društva. Na praznik je bil v Žalcu redni letni občni zbor Hmeljarskega društva za dravsko banovino. Po občnem zboru je bila takoj seja novoizvoljenega odbora in so bili v ožjii odbor izvoljeni sledeči gospodje: predsednik Lorber Rudolf, župan v Žalcu, podpredsednik inž J. Ježovnik, poslovodja A. Petriček in odborniki: Kočevar Nikolja, Antloga Andrej, župan v Gotovi j ah, in Razboršek Jernej. Ta ožji odbor in se dvanajst drugih odbornikov tvorijo širši odbor. , .©- Iz mestne službe. Pni tajni seji mestnega sve-l ta celjskega dne 22. marca so bile povišane plače nekaterim mestnim uslužbencem. Dosedanji mestni sluga in desintektor Schvvarz Ivan je bil odpuščen iz mestne službe. Službo pogodbenega desinfektorja bo v bodoče opravljal okrajni desinfektor Novak.
gs Iz krogov mestnih uslužbencev. V petek je bilo pri tajni seji celjskega mestnega sveta reguliranih nekaj plač raznih občinskih uslužbencev. Z istim dnem je bil odpuščen iz'mostne službe dosedanji mestni sluga in desinfektor Sclnvarz Ivan. Mesto pogodbenemu desinfektor ja bo opravljal okrajni desinfektor Novak.
-©■ Ivan Polemik v rokah pravice. Končno se je oblastem posrečilo, da so aretirale Ivana Po-lenika, ki je zapleten, kakor smo že pisali, v umor, ki je bil izvršen pri Sv. Jakobu v Kn-lobju, katerega žrtev je poslala stara prcvzit-karica,
pati v Nemčiji niti ne v vseh avstrijskih gledališčih, ne morda zaradi umetniškega propada — Moissi je še vedno rastel — ampak cisto iz dru-gih vzrokov (neznano poreklo, afera v salzburski porodnišnici). Zato se je umaknil v Italijo kjer je dosegel nove triumfe. Prihodnji mesec bi moral gostovati v Pragi. Moissi je napisal tudi dramo »Jetnik na sveti Heleni , ki je šla čoz vec svetovnih odrov ter je pripravljal roman, zaradi katerega je prišlo do salzburške afere. Po smrti je Mussolini na predlog ministrskega sveta določil, da ga mesto Trst sprejme za občana in tako za italijanskega državljana. Njegovo truplo so dne 23. 1. lit- na Dunaju upepelili.
.Iitles Verne, vsakemu znani pisatelj fantastičnih in pustolovskih romanov, s katerimi je zvezana mladost vsakega izmed nas, ki je bral Pot okoli sveta, 4000 milj pod zemljo, Carskega sla ild. ild.. je umrl 24. marca 1905. Tako se vsa kulturna Evropa to dni spominja »0 Ictniec smrti tegn izrazito mladinskega in utopističnega pisatelja, pravega klasika v tem pogledu, ki je napisal 34 zvezkov romanov. Spominjamo se še, kako so se različni narodi lastili tega pisatelja, ki nima še določenega svojega rojstnega dne in ne kraja. Saj ni manjkalo niti dokazov, tla je slavni pisatelj Slovencev — Vernčtov Jule iz Idrije, kot so pred leti jioslaišali dokazati v našem dnevnem časopisju. Prav tako so sc Poljaki potegovali zanj. Danes velja, dn je rojen S. februarju 1828 v Nnn lesu nn francoskem.
Neznani Sicnkiovic«. Poljski lit. zgodovinar Birkenmttjer je odkril nad 300 člankov v ■»Gazeli potekiki jih je v 1. 1870—1881 pisal Sienkie viez pod psevdonimom Tako se bodo zbrani spisi tega za svetim pismom in Shakespearom najbolj popularnega svetovnega pisatelja povečal za pet zvezkov.
Slovenci med Čehi. Mesec marec je posvečer v Pragi jugoslovanskim kulturnim informacijam. Slovanski institut je priredil poleg razstave knjlft in Slovanov za mejami, o katerih smo ~"> Pisali.
II, Evharistični kongres
Jugoslavijo
Nujne prošnje in navodila
Prebivalstvo Ljubljane in bližnje okolice prosimo, da nu prezre našega oglasa, ki smo ga objavili prošli petek in s katerim nujno prosimo, da nam stavi na razpolago potrebne prostore, sobe in postelje za prenočišče ogromnih množic, ki bodo ob dneh Evharističnega kongresa prišle v Ljubljano. Vse prijave pošljite takoj na Glavni pripravljalni odbor v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7.
Zbirke prispevkov odpošiljajte takoj, čim je le nekaj denarja nabranega. Ker so za april rezervirane druge in zelo odgovorne dolžnosti, zato prosimo, da vse o f i c i e 1 n e zbirke (družinske, mladinske in cerkvena darovanja) zaključite čimprej! Računajte s tem, da more pripravljalni odbor začeti z raznimi tehničnimi pripravnimi deli'šele takrat, ko ima za to sredstva. In čim več bo teh sredstev zbranih, tem lepše bo mogoče zasnovati zunanje lice. — S tem pa nikakor ni mišljeno, da naj se po zaključku oficielnih zbirk zbiranje sploh ukine. Treba bo še mnogo in mnogo, da bo kongres res dostojna proslava Presv. Reš. Telesa.
Pazite pri pošiljanju denarja, da ga odpremite le po položnicah, ki so vam bile v ta namen poslane. Pravtako pa ni s položnicami za kongres pošiljati drugih prispevkov. Zlasti opozarjamo, da gre vse z računa ček. št, 11.059 le za kongres. Nekateri župni uradi pa so nam nakazali po teh položnicah kvatrno zbirko. Vse to povzroča mnogo dela in so pomote skoroda neizogibne.
Velikonočne razglednice — čudovito lepo delo našega arh. Pengova — so izšle in jih te dni razpošiljamo. So tako v svoji zasnovi kot v svoji izvedbi posebnost, ki mora posebno v tem evhari-stičnem letu popolnoma izpodriniti razen šund. Ne prodajajte in ne kupujte razglednic, ki po svoji zasnovi niso verskega značaja in po svoji izvedbi pa le take, da kvarijo zdrav okus, Naše razglednice so radi dragocene izvedbe nekoliko dražje (komad 1 Din), zato pa bodete z njimi prav vsakogar razveselili. Trgovci dobijo običajen popust. Vsa naročila naslovite takoj na Glavni pripravljalni odbor za II. Evharistični kongres v Ljubljani, Miklošičeva cesta 7. Župni pripravljalni odbori naj smatrajo za svojo častno nalogo, da raz-pečajo naših razglednic kar največ. Ni treba posebej poudarjati, da gre izkupiček za razglednice v korist kongresa.
Narodne noše bodo tvorile posebni okrais našemu kongresu. Ponos vsakega, ki narodno nošo že ima, mora biti, da bo prišel na kongres v njej. Kdor pa le more, naj si jo nabavi. Za vsa pojasnila se obračajte na sam Glavni pripravljalni odbor ali na »Našo Slogo« v Ljubljani, Tyrševa cesta 17, glede sklepancev pa še zlasti na tvrdko I. Kregar, Ljubljana, Zrinjskega cesta 3.
Slava sveti hostiji. Dobili smo krasno knjigo »Slava sveti hostiji«. Obsega evharistične pesmi M. Elizabete, sedanje prednice Jugoslovanskega uršulinskega provincijalata. Nekateri evharistični slavospevi v novi knjigi so nam znani iz prejšnjih zbirk slavne pesnice, drugi — in teh je lepo število — so novi, vsi so nam pa izredno dobrodošli za pripravo za naš veliki narodni praznik — Evharistični kongres v Ljubljani. Obširneje poročilo bomo objavili. Knjiga se dobiva v uršulinskem samostanu v Ljubljani in stane broširana 15 Din, vezana 22 Din, s poštnino 1.50 Din več.
Za cvhar. kongres so nabrale, v Ljubljani: gospe Sušnikova iu Vrtovievu 11.000 Vin. (Darovali so: Janko Mlakar 1000 Din, Karel Ce8 1000 Din, Josip Polotim: 709 Din, Evgen Ja.rc 200 Din, s, Ust ar 100 Din, Adolf Knebl otKI Din, tv. Lukič 200 Din, Novo založba 2000 Din, lv. Šarabon 300 Din, Jakob Kajfež 500 Din, g. Podkraj-Sok 1S0 Din, Knnschegg Karel 200 Din, tv. SnitBoj »Ml Din, tv. Zariti 161) Din, tv. Karel Prolog 500 Din, ne-imonovaui 2000 Dim, Sušni,k Alojz. 200 Din, Scbneider in Vonovšek 1000 Din, tv. Tvrisper ¥00 Dim, dr. Slokar 500 Din, Ivan Jotačin 200 Dim, Franc Kos 200 Din, k. Pc-slotnil: 100 Din, Ten. Zaplotni.k 300 Din). — CrfčT IVn-eajzova iv ga. Nailačenova 1300 Din. (Darovali so: ga, Cilkia Vovkov® 500 Dim, I. ICncz. UMI Din, A vir. Agnola 200 Din, lv. Muyer 200 Din, tv.Kolliiia.nn 100 Dim, tv. Skaborne HM) Din, tv. Bata 100 Din, tv. Medic in Zanki 250 Din, dr. Franc Ušeničnlk 500 Din, bolel Metropol K00 Din, tv. D. Cebin 100 Din, pharm. Sušni,k 250 Din, A. Vodnik 1000 Din, Eliza Peterka 500 Din in Karolina Treo 100 Din.) — Gdč. Cilka Krekova in ga. Antonija Goriean 1750 Din. (Darovali so: Kanonik SnSnik 500 Din, tv. Oiup 200 Din, tv. Štele in Pičile,k .500 Din, Urbas M. nO Dim, Ivo 2nn 1110 Din, Josip Somi nasl. 25 Din, A. Dolin ar 75 Dim, tv. .sEcdcsiat. 50 Din, R. Hafner 50 Din,
K MR HA G
varuje* srce, ui živce* f
tudi več predavanj, ticocih se naših razmer. Tako je v njegovem okviru govoril ravnatelj studijske knjižnice v Olomucu dr. B. Vjbiral, znani pre-vajavec slovenskih del na češko (Cankarja, Preglja, Iz. Cankarja, Levstika, Novačana, Tavčarja, Erjavčevih Slovencev itd.) o »Znanstvenih knjižnicah v Jugoslaviji«. Omejil se je samo na univerzitetne, studijske, seminarske, muzejske knjižnice in podal njih stanje. Povdarja, da jim poleg državnih dotacij manjka tudi potrebne organizacije z inozemstvom. Primerjava s češkimi, je dala za nas slab rezultat. — Znani monografski o slovenskem gledališču in jugoslovanskem"sploh, prof. VVolImanii, bo imel 28. marca predavanje o jugoslovanskem gledališču in dramskem ustvarjanju. — Uradnik belgrajskega narodnega muzeja dr. Miodrag Grbič je predaval o »Prazgodovinskih raziskavanjih v Jugoslaviji«. — Omenim naj še, da so Cehi izdali te dni Vodnik po Jugoslaviji, ki ga je sostavil Lemari s pomočjo Fencla, Mareka in Obrovačkoga. Zdi se mi iz poročil, da 6e Vodnik oziru bolj na južne kraje kot na slovenske, od katerih je priporočen seveda Bled z okolico. Veseli nas, da jo povabila Ceška-jugo-slovanska liga v Pragi predsednika slovenske Ceško-jugoslovanske lige v Ljubljani dr. E. Sta-reta v Češkoslovaško, da v več krajih predava o naših slovenskih kulturnih razmerah. Le na la način se bomo poznali. »N a r o d n y listi); z dne 24. t. m. prinašajo v prevodu M r z e 1 o v o otroško pripovedko 0 mesecu in Jarčovo pesem Za zavesami ...«
Franci* Jamrnes, znani francoski katoliški pisatelj, ki je nam znan po prevodu Župnika Ozr-ronskoga, je spesnil novo religiozno knjižico o Pesnikovem križovem potu (Lo crucifix du poete 1934, str. 168). Pesnik so v globoko vernem ter pesniškem Cuvstvovnnju klanja prod Kristusom na križu, objema križ, to vsakdanjo knjigo svetnikov, razKovarja se z Odrešenikovim Telesom, razpetim na križ, in napaja dušo z besedami Odrešenikovimi. Kot vse knjige tudi ta razodeva pesnikovo mojstrstvo.
Ivan Samec 1IMI Din, ing. Dukič 1IMI Din.) • Križarji in Klarioo iz Maribora itfl Din. Vsem darovalcem tn zbirat tV;j<Mll Ukrenil h vala!
Nadalje so darovali za cvhar. kongres: Zupni uradi (brat posebne oz.načbcO: Duboviiija sv. Družine v Mostah pri Lj Uiblj. 286.25 Din, St. liupert nad laškim (žup-ljuni) 1H0 Din, Stara Lok« (Jupljanl) 1125 Din, Dolenjo Logatec (župljani) 1320 Din, st. I^ovrenc 70 Din, Planina pri Sevnici (župnijska) 275 Dim, Soric-a 81.50 Din, Zali log pri Založnikih 250 Dim, Dražgošo pri Železnikih 150 Dim, Duhov,nijii cerkve sv. Nikolaja v Litiji 57.50 Din, IHlštauJ .100 Din, Koprivnik pri Kočevju 200 Din, Goleni«« pri Koč. Ilcki 150 Din, Sv. Marjeta v Hadoniljn (pilgftloii n.a praznik sv. Jožeta 155 25 Din, Dobrava pri Kropi 100 Din. — Duhovni Šopek za Škotov god: Zc.lez niki 75 Din, Preska 10 Dim, Homec 4110.50 Din, Moravče 103,50 Din, Osllnicu (III. šopek) 12 Din, Stranje pri Kamniku 170 Din. Kranjska gora 100 Din, Sv. Trojica v TržiSč.u 60 Dim iu Komenda 485 Din. — Mladina: Ue.ni.šinik (po g. Pavli,vu Vidu) 32 Din, Begunje pri Cerknici 77.50 Din. št. Jernej na Dol. (|ki kaplanu Kr. Mate) 120.50 Di.il, Slari trg pri Ložu 248 50 Din. Preska 113 Din, Jesenice 808 Din, Sv. Gregor 50 Din, Belgrad (II. zbirk« otrok Brezmadežne po kntehetu Alojziju PlanilarUhi) 200 Din, Poljane nad Skofjo LoJto 50 Din. — Cerkvena darovanja: Stari trg pri l>ožii 008.50 Din, Velesovo 313 Din, Sv. Gregor 400 Din, Brnslovče 710 Din in Tržič na Gor 4078 Din. -- Mar. druibe: Sinartin v Tuhinju 142 Din, Stnra Loka (fant. kongr. po koploimi Janezu VcMerjii) Hm Din, Križanke v Ljubljani (dekliška) 7011 Din. - Mohorjani: Bcsnica 110 Din im Sv. Gregor 20 Din. — Kazni in posamezniki: Zbiren v neimenovanem zavodu 254.75 Din. I. V, Ljubljana 210 Din, Hranilnic« v Stari Loki 200 Din, Bogoslovci v Mn riborn (ob smrti lov. Vošhjnkn) 105 Din, Katol. akcija v šl. Jerneju na Dol. 40.50 Din. dobiček igrice v St. Jerneju nn Dol 127.511 Din. razni darovi v St.ir»m trgu pri Ložu 120 Dim, Minku lložnik v Horjulu "O Din in razni darovit v Tržiču 877 Din. — Vsem tKK/.rtv ivnlnimt zbirateljem in darovalcem naj povrne evliarlstič. Kralj•
K nI p dar
Torek, 26. marca: Emanuel, mučenec; Maksi-ma, mitčenka; Dizma, desni razbojnik.
Novi grobovi
•f" V Ljubljani je umrl v 71. letu starosti gosp. Ivan S t i e n e , davčni uradnik v pokoju. Pokopali ga bodo v sredo ob 3 popoldne. — V splošni bolnišnici je mirno v Gospodu zaspala ga. Pranja Božič, vdova po železniškem zvaničniku iz Most pri Ljubljani. Zapušča šest nepreskrbljenih otrok. Pogreb bo iz mrtvašnice splošne bolnišnice danes ob 4 popoldne.
Naj jima sveti večna luč! Žalujočim svojcem naše iskreno sožalje!
društvo opazilo, da se v mnogih krajih še nadalje uporablja prepovedano označevanje in poime novanje z znakom in imenom Rdečega križa. V»i
prizadeti se opozarjajo ponovno, na zakonske določbe o Rdečem križu. Zakon je bil objavljan v »Službenih Novinah« št. 201 dne 5. septembra
1933. Oblasti bodo v svoji službeni dolžnosti ali na prijavo društva ^Rdeči križ- izvršile potrebni pregled in odstranile vse nezakonite uporabljene znake ali poimenovanja, zaplenile ves materijal in krivce zakonito kaznovale.
—	Pri žolčnib io boleznih oa jetrih,
žolčnem kamnu in zlatenici urejuje- prebavo naravna »Franz-Josef« grenčica na naravnost najpopolnejši način. Klinična izkustva potrjujejo, da je povsem tčinko-vito domače zdravljenje s »Franz-Josef« vodo, če se jemlje zjutraj na tešče, pomešana z malo tople vode.
—	V Službenih novinah št, 09 so objavljena Pravila o opravljanju praktičnega učiteljskega izpita za učiteljice gospodinjsk'h šol iu tečajev.
—	Tretji trimesečni gospodinjsko - kuharski tečaj se prične na dr. Krekovi gospodinjski šoli, Ljubljana Vil, dne 1. aprila t. 1. Prospekti se dobe na šoli.
—	Prejeli smo obvestilo, da bo tudi letos proizvajala Delniška družba pivovarnfe U n i o u iz specialnega slada bok pivo, katero pride dne 30. marca v promet.
Tudi letošnje novo bok pivo je zelo okusno, dobrega in milega okusa in bo prijalo tudi najbolj razvajenemu okusu.
—	Motite so... ako mislite da ste storili vse, čc na zunaj čistite Vaše zobe s kakršnokoli zobmi kremo. Bolj važno je, odpravili zobni kamen,
( ki lici za zobmi, a to se doseže z zobno kremo SargoV KALODONT, katera ima v sebi učinkoviti dodatek sulforicinoleat dr. Rriiunlicha. S tem odpravite [lolagoma vendar zanesljivo zobni kamen in preprečite, da se naredi drug.
—	Strašna nesreča delavca. V tovarni kož v j Novi Vesi pri Zagrebu je stroj odsekal delavcu
Pavlu Frančiču levo nogo pod kolenom. Frančič, ki bo vse živlienje ostal pohabljenec, je zgubil tudi mnogo krvi.
—	Molnje v želodcu in črevesu, ščipanje v
trebuhu, zaetajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoznost, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz
Osebne vesli
_ — Iz vojaške službe. Imenovana sta: za vršilca dolžnosti načelnika štaba dravske di-vizijske oblasti peli. podpolkovnik za gene-ralštf.bnc posle Vladimir Keler, za vršilca dolžnosti organizacijskega odseka general-štnbnega oddelka ministrstva vojske in mornarice peli. podpolkovnik Božidar Božič; odrejeni so na službo v učni oddelek glavnega generalnega štaba peli. jMidpolkovnik zn ge-neralštabne posle Jurij Mušič; na službo v generalni štab •hinavske divizi.i«ke oblasti topniški kap. 1. razr. za gcneralštabnc posle Dragotin Helbih; na službo v štab inženjer-skega poveljstva inž. brigni general Dušan Božič; za vršilca dolžnosti blagajnika 24. pešpolka voj. pisar IV. razr. Bok Leber, za ka-pelnika godbe 23. pešpolka nižji voj. kapcl-li ik IV. razr. Flori jan Leskovar, iu za vršilca dolžnosti poboenika 5. pešpolka peh. poročnik Franjo Rupnik. — Vpokojeni so in obe: nem prevedeni v rezervo naredniki vodniki I. razr. Voj tok Cvinar, Jernej Sirnik, Ivan Krmpotič, Julijan Vošnik, Franc PoilbrščeK, ,losip Boras, Hugo Eržen in Janko Nov
Ostale vesli
—	Sibeniškega škofa dr. J. Mileto je sprejel sv. oče v zasebni avdijenci.
—	Vse ustanovne uprave se opozarjajo, da piora.jo na osnovi § 25. zakona o ustanovah ter 51. 37. pravilnika k temu zakonu odpošiljati ustanovni oblasti t. j. kraljevski banski upravi, »dnosno, če se poslovanje ustanove razteza na več banovin ali na vso kraljevino, ministrstvu za prosveto, skupno z bilanco, letno poročilo o svojem delu najkasneje do "ji marca vsakega leta, sicer bodo kaznovane. Ustanove, ki jih upravljajo javne oblasti pa morajo odpošiljati ustanovni oblasti letno poročilo o svojem delu.
—	Izenačenje šolstva mora biti smotreno. Vzgojeslovna revija v Belgradu »Učitelj« je priobčila razpravo učitelja E. Vranca (iz Studencev pri Mariboru) o organskem učnem načrtu za narodne šole. Urednik »Učitelja« Milič R. Majstrovič priznava in pripominja, da je to doslej edini načrt za organizacijo osnovnega šolstva, ki je v polni organski zvezi. Med učiteljstvom je mnogo sposobnih strokovnjakov, toda njihovo mnenje ne pride do veljave. G. E. Vranec opozarja v svojem načrtu, da se nivelacija šolstva mora izvesti samo postopno, da ne bodo prizadeti tisti kraji, kjer je šolstvo že danes na visoki stopnji razvoja. Prav Vrančev načrt vpošteva tudi nižje organizirane šole. To navajamo iz »Učiteljskega Tovariša«, v ostalem načrta šc nismo proučili.
—	Pri motnjah prebave, želodčnih bolečinah, zgagi, slabosti, glavobolu, migljaju oči, razdraženih živcih, nespanju. oslabelosti, nevolji do dela povzroči naravna »Franz Josefovu« grenčica odprto telo in olajša krvni obtok.
—	Zaščita znaka in imena Rdečega križa. Glavni odbor društva Rdeči križ opozarja, da je glasom Zakona o društvu Rdečega križa Jugoslavije z dne 5. septembra 1933 prepovedana uporaba vsakega znaka ali imena, ki predstavlja ali imi-tira znak in naziv Rdečega križa ali Ženevskega križa. Po čl. 57 gori navedenega zakona izgube po poteku enega leta od veljavnosti novega zakona vse privatne osebe, društva, ustanove itd., ki so prej dobila dovoljenja za uporabo znaka ali imena — vse pravice izdanega dovoljenja. Vkljub dejstvu, da je enoletni rok iztekel 5. septembra 1934, je
Celjski mestni svet
Celjski mestni svet je imel v petek zvečer jiorl predsedstvom g. dr. Goričaua redno sejo. Dr. Goričan je najprej poročal, da je bil po sklepu zadnje seje izvoljen odbor za pomožno akcijo, ki Je tudi že imel eno sejo. — Nadalje je poročal predsednik, da so se že začela dela na regulaciji Savinje iji da je zaposlenih sedaj okrog 30 delavcev; Pogajanja s |>odjetnikom so v toliko uspela, da plačuje sedaj težake po 18 do 20 Din na dan, profesioniste pa po 3 Din in tudi več na uro. Delo se bo kmalu začelo v večjem obsegu. — Pretresalo se je zopet vprašanje nagrad veroučiteljem. Mestna občina vztraja na stališču, da mora vero-učitelje plačevati banovina in naj se zato napravi (lonovna vloga na bansko upravo. -— Na motorna vozila se bodo tudi za lelo 1935 in 1036 pobirale isle takse kakor dosedaj. — Izvoljen je bil posebni odsek, ki naj reši vprašanje prostorov za trgovsko šolo. — Mestna občina namerava pri Celjski koči sezidali novo poslojije, v katerem bi bilo prostora za 35 postelj. Poslopje bo dvonadstropno in naj se takoj poseka v mestnih gozdovih potreben les. V ta namen se tudi votira iz dvanajsti]) zn prvo četrtletje 40.000 Din. — Prošnji kapucinskega samostana za odpis vodarine se ne more ugoditi, pač je pa mestni svet sklenil, da bo postavil v bodoči proračun, to je za leto 1936 vsoto 1000 Din kot podporo kapucinskemu samostanu z ozirom na njegovo veliko socialno delo, ki ga vrši predvsem v podpiranju revežev. — Z ozirom na razna javna dela, ki so predvidena iz 1 milijarde Din, je bil sprejet na podlagi intervencije mestne občine konjiške sklep, naj se ima v evidenci ludi poprava ceste Maribor-Celje-Ljubljana.
Pri slučajnostih se jo oglasil k besedi mestni svetnik g. Čepim z vprašanjem, kdo sprejema v službo policijske uslužbence. Zadnji čas je bil baje sprejet v službo neki moški, ki ima v Grižah 30 oralov veliko jiosestvo, na katerem redi 6 glav živine. Predsednik je pojasnil, da sprejema policijske nameščence v službo mestno poglavarstvo sporazumno s policijskim predstojništvom, da mu pa o zadnji namestitvi ni natančneje nič znanega. Baje se nahaja dotični posestnik iz Griž samu na poskušnji. Zaradi tegn je prišlo do živahne debate. — Sprejet je bil sklep, da se ne prizna nobena namestitev brez vednosti mestnega poglavarstva, oz. mestnega svela.
Ptuj
Sv. misijon pri oo. minoritih. Dne 19. t. m. (na Joželovo) je končal 10-dnevni misijon za župnijo sv. Petra in Pavla v Ptuju. Vodili so ga lazaristi iz Ljubljane: gg. Šavelj, Contala in Bele. — Njihovi globoko zasnovani in krasni govori so privabili naše verno ljudstvo v velikih masah, tako da je bila cerkev prenapolnjena. Narod je v teh dneh v velikem številu (nad 10.000) pristopal k sv. zakramentom. Med tem sv. misijonom je Ptuj videl tudi nekaj posebnega. V nedeljo, dne 17. t. m. je bila zvečer po pridigi slovesna procesija z lučkami (rimska procesija). Bil jc to res veličasten in ganljiv prizor, ki ga Ptuj gotovo še ni videl. Procesije se je udeležilo nad 5GOO ljudi in jc Ptuj bleščal v morju gorečih sveč. Posebno lepo je donelo med procesijo ljudsko petje. Te veličastne in inpozantne procesije so se udeležili polnošte-vilno tudi gasilci iz Spuhlja, Dornave z zastavo in del gasilcev iz Ptuja. Dnevi tega sv. misijona, ki je napravil na prebivalstvo globok vtis, bodo med tukajšnjim narodom ostali nepozabni.
rj
Prav tako, kakor gasilec požar,
preprečuje
bonbon kašelj.
PROIZVOD: »UNION« ZAGREB.
DRAMA - Začetek ob 20
Tmvk, uiujva: 1'ontrielc. Ret I A.
Srctlu, 'J7. marcu: Sluga dveh uo^podorx IKmI H.
OPERA — Začetek ob 20
Torek, '2(1. marca: Zdaj vam eno zaipram. Ited C. S redu, '27. uui r on: Mii/non. Kod Sreda.
JSasnanila
Ljubljana
1 -Tam za turškim i/i ičcin . .. t jo nnxlov prndo-vanju, ki bo na rednem Ioikov«ui scManku K A za frmi čižkansko župnijo. Predaval bo g urednik ,To*e Količek. Vsi člani tn prijatelji vabljeni!
1 l'prava /lubadove zupe JI'/, obvešča ponovno vsa včlanjena pevska društva, da bo župni koncert. 7. aprila ob 15 v veliki dvoru ni Itiionn. Zn ljubljanske /.bore Jc sodelovanje obvezno. Ostali /.luni naj so takoj pri javijo. Notni materija] dobite pri župni upravi. Prijn-vilo delegata za žlipno skupščino! — fpravu.
1 A'fl prvem simfoničnem koncertu «Ljubljan"skt filharmonijeki ge bo dirigiral v petek, 20. marca v nuionski dvorani slavni pariški dirigent Ithcne-llatoii. ki je žc prišel v Ljubljano, so na sporedu izbrana dela francoske glasbene literature. Poleg znano in priljub ljeno C. Fruuckove simfonije v d-molu sc bo izvajal D likajo v CrnoSotoe . ki spada med najlepša in unl-cfcktnejSa dela. Od slovanskih dol je na sporedu Brav ničarjevu Slovenska plesna burleska . Predprodaja vstopnic je v Matični knjigarni. 1'ooic so zaradi Izrednih stroškov, ki so zvezani s leni koncertom, od 50 Din navzdol. Prosimo cenjeno občinslvo, da si preskrbi vstopnico v predprodaji. Orkester Ljubljanske filtaar" monijei šteje nad 70 članov.
1 Slovensko slenografsko društvo, Ljubljana, priredi v sredo, 27 muren ob 20 na Trgovski akademiji na TWeiweisovi cesti svoje drugo predavanje. G. Josip .Inr-ea, notarski kandidat in parlamentarni stenograf, bo obravnaval problem glasu c in njegov st.enografhki znak. K tentn zanimivemu predavanju vabimo vse, ki -e za nimajo za razvoj nnSe stenografije.
1 .Vočno službo imajo lekarne: dr. Piccoli, Tvrševa cesta Ii: mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartiis, Moste.
LJUDSKA UNIVERZA
V LJUBLJANI
Ker je ravnatelj OUZD g. dr. Joža Bohinjec zadržan, bo drevi predavanje o rudarskem zavarovanju odpadlo.
Celie
c Mestno poglavarstvo opozarja vse gg. rezertnr oficirje na predavanje 27. t. ni. ob pol 7 na Mem mestu kot zadnjič. Gg. naj pridejo nekoliko prej, da bo mogoč ločen začetek. Udeležba obvezna!
c Ljudsko vseučilišče. V četrtek 28. t. m. ob 20 bo predaval vse.uč. prof. g. dr. Evgen Spekloiskii iz Ljubljano o moderni državi.
Cerkveni vestnih
Kongregacija Marije Pomočnice za gospe pri sv. Jožofu v Ljubljani ima izredni sliod danes ob 17 Po! noštevilnol
Radio
Programi Radio Ljubljana t
Torek, 20. marca: 11.00 Solakn ura: C ari podzemlja (IvAu Mi h ler) 12.00 Va planlneah luštno biti (plošče) 1H.50 Poročila 13 IM) Cas, Sviruj balalujka! (Plošče) 18.00 Otroški! količek (gospa Cirila Medvedova) 18.20 Prlinor sk« kuhinja (gospa Zuideršičeva) 18,40 Nemščina (dr Kolarič) 10.10 Pravna ura (dr. Knnflič) 10.30 Ob Molet mei rojatva Josipa Štefana, posnika iu fizika (dr I Cermeij) 20.00 Co«, jedilni lisi, program za sredo 2ll.li Klavirski konoert prof. Marjanu Lkpovika 21.00 Jož. Iius poje narodne, vmes radijski orkester 21.30 Cm po ročiln. radijski orkester 22.30 Angleške plošče,
Drugi programi t
T°®?K„' 28. marca. Belgrad: oo Narodne pemir 20.4,1 ArlcrzaiVkia. svita, Bizet 22.20 Plesna glasba — Y.,i-greb: 20.00 Kaj nam pa morejo, glasbena revija, Ilir,seli ler - Dunaj: 17.10 Klavirski kvintet 20.10 Koncert Kro icggcrjevih del 21.40 \Val.I len f love skladbo 22 10 Klen/.
. ,<i".liori -'uo Jazz. ~ Budimpešta: 10.10 Arije in pc s"i'	21..V) Ciganska glasba 22 50 SlWu*ovn
skladba 23 20 Plošče - Milau-Trst: 17 30 Plošče "0.4:, Simfonični koncert - tlim.Bari: 17.15 Zabavna glasb., SrfL^f" ,voi e1' ~	"-M Vojaška godba 20.25
Klavirski trio v g-mojn. Smetana 21.20 Brandonburški koncert, Bach 22,00 Plošč« - Brno: lO.Sn Harmonika -
19.30 Pester .......... 21.00 Igra - Varšavo:
M Bachova klavirska glasba 21.nu Igra s petjem ......
Plošče - Nemčija: 20 15 Tudi male stvari nas iX,va '
^ ! r<0''	,V "" ^tllt.tgftrt - Konlgsberr,
10 30 Loewejeve balade 21. Ml Frankfurt — //„,„/,„, ' 1^100 VrnlHlavn 21.00 Slari šl, Igorji — t'rat i »lava'Vi Hfl
sk a,lllt,;Vi inpzemstva. 21.00 Buchov in iti n I ov koncert. - Lipsko: 18.25 Zabavna glasba 21.00 Po je " Prostem - Koln: 10.30 Mala glasba ua ploščah "l in \ese!n pravljica _ Frankfurt: 00 VrntNlava ' 100 " rsen k<"-Crrt ~Č«'"nart: 18:10 Vesele na plohah •u ™ m"-	,T Mauakovo: l!l 00 liegcrjevc skladbe
21.00 Plosee PO željah - Curih: 10 05 Igra 21145 Klav rsk in orkestralni koncert 21.15 liavelov klavirski konee,-
ki,ncei""' ""'"■' "-10 "n'1Uslii	-1-3" Beethovnov
Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani
Pomlad — te besede naj bodo ojjomln vsem, ki ljubijo svoje zdravje. Časovne in živ-Ijenske razmere nas silijo, da sc čimbolj obračamo oil samomesne prehrane 1; rastlinski. riovoški organizem, ki si je nuvzel dolgih zimskih mesecih škodljivih sokov je treba sedaj na pomlad obnoviti, očistiti.'"fo najtemeljiteje in najbolje naredimo, ako ojuistimo prekomerno uživanje mesnatih jedil in poskusimo s pomladansko kuro z zdravo rastlinsko prehrano. Zalo priporočamo našim gospodinjam In kuharicam, da sežejo po kuharski knjigi, ki jim nudi obilo receptov in praktičnih navodil za pripravo tu kili Jedil, To jc knjiga: Prehrana po najnovejših zdravstvenih načelih, katero jc prirc dila Štefanija Humekovii. Založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani 1931. eona nevezani no Din, vez. v platno 4(1 Din. Tudi pri nas Slovencih se brezmesna, vcgotarljanski kuhinja vedno bolj uveljavlja. Poskusite ' i-di vi. Blagodejni učinki to nove prehrane sc bodo kmalu pokazali-
Streljani - živi sežgani
Nehaj podatkov ameriškega lista o grozotah španske revolucije
»Ne boj, mesarsko klanje!« — Tako bi z našim pesnikom kratko lahko označili grozote španske ok-toberske revolucije, v kateri se je znova pokazalo, da je marksist kristjanom in katoličanom gorji od nekdanjega Turka. V potrdilo le nekaj primerov.
V	provinciji Asluriji, kjer se je socializmu nekaj časa obetal uspeh revolucije, je proti katoliškim duhovnikom, redovnikom in redovnicam tako strahotno gospodaril, da bi bilo celo Turka sram, ki je svoj čas moril kristjane vsaj z eno tolažbo: Nernoj se bati, brate, samo glavo ti vzamem! Neki pasijo-nist je ravno spovedoval osem šolskih bratov, ko ga je tolpa zalotila. Takoj je vse pograbila, jih vrgla v ječo in čez dva dni odpeljala na pokopališče. Tam so si morali sami izkopati skupni grob.
V	nekem drugem grobu so našli 17 umorjenih duhovnikov, večinoma pasijonistov.
V	San Vincente de Castello sta bila župnik in njegov pomočnik pred glavnim oltarjem z bencinom polita in zažgana. Neki drugi duhovnik je bil najprej na križ pribit in nato ustreljen.
V	San Francis-parku v Oviedu je bil neki duhovnik živ sežgan. Najprej so ga oblekli v rdečo obleko. Nato so ga privezali na drevo, mu noge z bencinom polili in zažgali. In te zverine so še druga drugo vnemale: »Le počasi, da bo bolj čutil!«
Zopet drugega duhovnika v Sama de Langreo so z odsekanimi udi javno razobesili z napisom: »Tu se prodaja svinjsko meso!«
Kanonika Corono so petkrat vlek Iri na morišče, preden so ga res umorili, da bi vžil več smrtnega strahu. Dva druga kanonika so izpostavili za tarčo vladnim četam, ki so jih zasledovale. V samostanu karmeličank v Oviedu so se godile nepopisne reči. O požganih cerkvah, cela vrsta jih je, molčimo.
Poluradni vatikanski list »Osservatore Romano«, ki o vsem tem poroča, s posebnim obžalovanjem ugotavlja, da so bile med temi hijenami tudi ženske. Neka bolniška strežnica, ki je imela v oskrbi hudo ranjenega bogoslovca, mu je zabranila piti vodo. Pristavila je: »Taki niso vredni vode!« Vatikansko glasilo je d slej ugotovilo 35 duhovniških žrlev, o katerih pravi, da so pravi mučenci, ker so bili iz sovraštva do vere pomorjerii. Ko bi bila rdeča revolucija zmagovita, bi bila cela Španija krvava duhovniške krvi, kot je bila svoj čas Francija. V grozovitosti klanja jo je itak dosegla. (Ave Maria.)
130 letnica Andersenovega rojstva. Dne 2. aprila 1805 se je v Odense na Danskem čevljarskemu mojstru Andersenu rodil sinček, ki so ga krstili za Johannesa Kristjana. Postal je sloveč pisatelj otroških pravljic.
Leta to 9 ur letelo brez pitota
Časopisi so že večkrat poročali, da so iznajdbe, t katerimi je mogoče voditi ladjo, ki plove po morju, ne da bi na ladji bil kak človek. Ladjo namreč z električnimi žarki vodijo kar s suhega. Iznašli so tudi način, da letalo lahko samo leta po zraku, ne da bi v njem sedel pilot. Sedaj poročajo iz Oaklanda v Kaliforniji, da so tam te dni spustili v zrak letalo brez pilota, katero je letalo po zraku devet ur in pol.
Poročilo pravi: Ameriško letalo brez pilota se je vrnilo z daljšega poleta ob obrežju Tihega oceana po devetinpolurni vožnji ter je gladko pristalo. Med svojim poletom je kakih 400 milj od obrežja srečalo parnik »Mariposa«, ki je vozil iz Honoluluja v San
Francisoo. Sprva so nameravali, naj bi letalo letelo naravnost v Honolulu. Sprevideli pa so, da je to ne-
Ijic in še danes zabava vso mladino, mogoče, ker je letalo imelo s seboj le 5100 litrov bencina. Teh 5000 litrov je pač zadostovalo za po. let 22C0 milj daleč, ne bi pa zadostovalo za polet v Honolulu, ki je 2408 milj daleč. Letalo bi se moralo zaradi pomanjkanja bencina spustiti na morje, preden bi preletelo v Honolulu. Ker pa letalo ni bilo vodno letalo, bi se bilo v vodi seveda potopilo.
Ta uspeli poskus dokazuje, kako silno so v kratkem času že napredovale te iznajdbe, katere bodo v bodoči vojni brez dvoma zelo pomembne.
Dvorni
ii poklon na angleškem dvoru. Za 25letni jubilej angleške kraljeve dvojice se tudi hčerke an. irleške aristokracije vneto pripravljajo. Tedaj bo prvič sprejetih na dvoru več gospodičen, ki doslej še niso bile deležne te časti. Ker pa je za obnašanje pred angleško kraljevo dvojico na dvoru predpisan poseben ceremonijel, se deklice sedaj vadijo. Najtežji je dvorni »poklon«, ki se ga le težko nauče.
i £ M -'^UPI^B Jfi • • jgBu		H HBr ,.». HSw % ■P*® i Iv, ■tT r m^š	
1 jJ mJŠ^M fc' K	"*** v IggL .. j^kfl		
KZ^jjjfef/j? - pn lil '' '			
			
Voditelji grških vstašev pred sodiščem. V prvi vrsti sede obtoženi častniki. — Čaka jih huda kazen.
Prizadevanja nesrečne žene
Lindberghov otrok še živi?
Listi poročajo iz Newyorka, da si žena na smrt obsojenega llau|3tmanna na vse načine priza. deva, da bi svojega moža rešila smrti na električnem stolu. Sedaj je uboga žena odpotovala v mesto De-troit, kjer hoče poiskati Lindberghovega otroka, ki baje še živi. Žena vsaj je o tem prepričana, odkar je iz Pontiaca (Michigan) prišlo neko brezimno pismo, v katerem je to-le povedano:
V Detroitu je pred kratkim umrl neki »gang-ster« (tolovaj), kateri je tik pred smrtjo povedal svojemu tovarišu, da je on odpeljal Lindberghovega otroka. Gangster, ki je od storilca zvedel vso resnico, pa je bil meseca decembra 1934 v Detroitu umorjen od drugega gangsterja, zato sedaj ni mogel pričati. Dalje pravi pismo:
Ko je Lindberghov otrok tisto noč bil ukraden, so ga odpeljali v Brooklyn. Istočasno pa so blizu Lindberghove vile zakopali trupelce nekega drugega otroka, katero so izkopali na pokopališču newyor. škega predmestja Broux. Trupelce mrtvega otroka so izkopali, ga oblekli v oblekco Lindberghovega otroka in ga nato vnovič zakopali blizu Lindberghove hiše. Ko je potem policija našla zakopano trupelce, je bila prepričana, da je to Lindberghov otrok, saj je bil oblečen v njegovo oblekco. V pismu je rečeno, da so roparji to zato storili, da bi polkovnika Lindbergha prestrašili, saj so vedeli, da je bankovce
za odkupnino zaznamoval. Ropar je potem Lindberghovega otroka prepeljal v Detroit ter ga tam odložil v nekem kinu. Odloženega otroka je potem ob last izročila sirotišnici.
Na podlagi tega pisma je torej Hauptmannova žena takoj hitela v Detroit iskat tisto dete, upajoč, da najde otroka in reši svojega moža grozne smrti.
Newyorška policija pa trdi, da ni nobenega dvo. ma o tem, da je trupelce blizu Lindberghove vile izkopanega otroka res Lindberghov otrok.
Zanimivo je, kako ameriška javnost še vedno vneto zasleduje potek dogodkov in se močno zanima tudi za — Hauptmanna. Žal pa je to zanimanje čisto amerikansko:
Hišo, v kateri je Hauptmann stanoval pred svojo aretacijo, so kupili nekateri podjetni Američani in jo bodo odprli radovednežem — za drago vstopnino seveda. V hiši bodo naredili nekak »panopti* kum«. Na stenah Hauptmannovega stanovanja bodo razobešene slike, ki bodo kazale lov za morilci Lindberghovega otroka, Hauptmannovo aretacijo in obravnavo proti njemu.
Več radio.postaj je prosilo, da bi smele sproti oddajati poročila tisti dan, ko bodo Hauptmanna vedli na električni stol. S tem namreč mislijo dobro zaslužiti.
Mačha-morilha
V mali švicarski vasici Sebach se je zgodila tale mala drama iz resničnega življenja, ki bi se bila skoraj končala še bolj tragičn- kakor se je.
Mlada kmetica je imela dvojčke, ki sta bila stara že osem mesecev. Naenkrat pa se je zgodilo, da so nekega jutra v zibelki našli enega izmed dečkov zadušenega. Niso minili še trije tedni, že so nekega jutra v zibelki našli zadušenega tudi drugega otroka. To je seveda vzbudilo veliko pozornost in oblasti so se začele zanimati za ta slučaj. Preiskava je ugotovila, da sta bila oba otročička s silo zadušena ter da ju ni mogel zadušiti nihče drugi, kakor njuna mati. Nesrečno mater so zaprli, čeprav je glasno jo-kaje zagotavljala, da je nedolžna ter da je njej po obeh otročičkih nejx>pisno hudo. Niso ji verjeli, misleč, da svojo žalost le hlini. Celo njeni lastni ljudje ji niso verjeli, da ni kriva smrti svojih otrok. Končno je goli slučaj razkril resnico. Le slučajno so namreč ugotovili, da je mati nedolžna.
Ko je nesrečna mati ječala v ječi, je na njenem domu gospodinjila njena mati. Ko je ta nekega jutra nenadno stopila v hišo, je videla, da mačka po dolgem leži v zibelki, v kateri sta poprej spala oba dvojčka. V spomin na oba otročička je mati pustila v zibelki še leseno »punčko«, ki je bila otrokoma za igračo. Na tej »punčki« je mačka ležala. Ko je stopila v sobo mati, je mačka skočila iz zibelke in zbežala. Mati je postala radovedna in je mačko drugi dan bolj natančno opazovala. Izkazalo se je,
da je mačka, kadarkoli je mislila, da je sama, skočila na zibelko in se vlegla na tčko« ter tam zaspala. Ženska je o tem obvestila zagovornika svoje hčere, kateri je sam prišel pogledat to zadevo in pripeljal s seboj več policijskih uradnikov. Ta komisija je tudi skrivaj opazovala mačko in znova ugotovila, kako hodi mačka spat na »punčko« v zibelki. Končno nihče več ni dvomil, da je oba dvojčka umorila mačka, ki se je ponoči skrivaj splazila v zibelko ter tam legla na speča otroka. Tako je s svojo težo zadušila najprej enega, potem pa Š€ drugega otroka.
Policist: »Vozili ste več ko sto kilometrov na uro.«
Avtomobilistka: »Vi tudi!«
Roman za mlade in stare	32
EMIL IN DETEKTIVI
Spisal E. Kastner, poslovenil M. Kunčič.
Sssst! je zažvižgala žoga tik mimo njegove glave. Zdrznil se je in pospešil korake. A tudi dečki so tedaj šli hitreje. Hitro je nameraval zaviti v stransko ulico. Pa mu je tudi odondod planilo krdelo dečkov nasproti.
»Človek božji, takšen obraz ima, kakor da mora venomer kihati,« je zaklical Tomažek.
»Teči nekaj časa pred menoj,« je svetoval Emil. >Za zdaj me še ne sme spoznati. Se prezgodaj bo to doživel.«
Tomažek je razširil rame in korakal pred Emilom kakor boksarski prvak, ki od same moči ne more teči. Ponica Klobuček se je peljala zraven čudne procesije in zadovoljno zvonila.
Mož s trdim klobukom je postal očitno vznemirjen. Temno je slutil, kaj ga čaka in delal je čedalje večje korake. A vse je bilo zaman. Svojim sovražnikom ni mogel uteči.
Henadoma Je kakor ukovan obstal, se obrnil in fltekel po ulici nazaj. A tudi otroci so se nemudoma obrnili in vsa procesija je v nasprotni smeri korakala dalje.
Tedaj je neki deček — bil je Krivogled — tako nerodno stopil predenj, da se je mož spotaknil.
»Kje imaš pa oči, ušivec?« je zakričal. »Takoj pokličem stražnika 1«
»Ah, proeim, storite tole je zaklical Krivogled. >Na to ie dolgo čakamo. No, pokličite ga vendar!«
Gospoda Zabjeka pa ni prav nič mikalo, da bi poklical stražnika. Nasprotno: čedalje neprijetnejše mu je bilo. Obšel ga je resničen strah in ni več vedel, kaj naj stori. Ze so z vseh oken gledali ljudje. Ze so prodajalke s kupci vred stopale iz trgovin in izpraševale, kaj se je zgodilo. Ce pride zdaj stražnik, je izgubljen.
V naslednjem hipu se je tat nečesa domislil. Zapazil je podružnico Komercialne in zasebne banke. Pretrgal je verigo otrok, planil proti vhodu in izginil.
Profesor je skočil pred vrata in zarjul:
»Tomažek in jaz pojdeva za njim! Emil naj zaenkrat ostane še tukaj! Kadar Tomažek zatrobi, bo to znak za naskok! Emil naj z desetimi dečki pri-hiti noter. Poišči si medtem takšne, kakršne potrebuješ, Emil. To ne bo lahka stvar!«
Na te besede sta profesor in Tomažek smuknila v notranjščino.
Emil je čutil v ušesih, kako mu divje utripa srce. Zdaj se bo odločilo! Poklical je Krivogleda, Tončka, Joška in njegovega brata Cofa, ter še nekaj drugih k sebi in odredil, naj se vsi drugi otroci razkrope.
Otroci so se umaknili nekaj korakov od banke, a ne daleč. Bog varuj, da bi to, kar se bo zdaj zgodilo, ušlo njihovim očem!
Ponica Klobuček je prosila nekega dečka, naj ji drži kolo in stopila k Emilu.
»Tukajle sem,« je dejala. »Glavo kvišku! Stvar postaja resna. O Bog, o Bog, kako sem razburjena. V meni je vse napeto kakor dežnik.«
»Ali misliš, da je z menoj kaj bolje?« je vprašal Emil
štirinajsto poglavje Igle so včasih zelo koristne
Ko sta Tomažek in profesor stopila v banko, je mož s trdim klobukom že stal pred okencem, nad katerim je visel izvesek z napisom: »Vplačila in izplačila«, in nestrpno čakal, da pride na vrsto. Bančni uradnik je telefoniral.
Profesor se je postavil zraven tata in budno pazil in vihal ušesa kakor lovski pes. Tomažek je ostal za tatom in držal roko v hlačnem žepu, pripravljen, da zatrobi.
Tedaj je blagajnik pomolil glavo skozi okence in vprašal profesorja, kaj želi.
»Prosim,« je vljudno odgovoril profesor, »zdaj je na vrsti ta gospod. Prišel je pred inenoj.«
»Želite?« je blagajnik vprašal gospoda Zabjeka.
»Prosim, ali mi lahko zamenjate bankovec za sto mark v bankovca za petdeset mark in mi daste za štirideset mark srebrnih kovancev?« je vprašal mož s trdim klobukom, segel v žep in položil na mizo bankovec za sto mark in dva bankovca po dvajset mark.
Blagajnik je vzel bankovce in odšel z njimi k blagajni.
»Trenutek, prosim!« je glasno zaklical profesor. »Denar je ukraden!«
»Kaaaj?« je prestrašeno zategnil bančni uradnik in se obrnil; njegovi tovariši, ki so sedeli v drugih oddelkih in računali, so nehali delati in skočili s stolov, kakor da jih je pičila kača.
(Dalje prihodnjič.)
RABELJ BI RADA POSTALA
20-letna dijakinja Thelma Re-diger je nedavno prosila državno oblast, naj ji dovoli, da obesi zamorca McDaniela, ki je bil zaradi nekega umora obsojen na smrt. V svojem pismu piše dekle, da ni krviželjno, pač pa bi rada vedela, kakšne občutke ima človek, kadar pošlje koga na oni svet. Državna oblast je pozneje izjavila, da bi ji izpolnila prošnjo, tod* ker dekle še ni polnoletno, ji ne morejo dodeliti rabeljskega opravila. Dekle, ki se tako ogreva za ra-beljski posel, je kakopak — Američanka.
MODER POLKOVNIK
Narednikova žena se je šla pritožit čez svojega moža k polkovniku.
»Gospod polkovnik, moj mož me vedno pretepa.«
»To me prav nič ne briga,« je osorno odgovoril polkovnik.
»In čez vas vedno zabavlja.«
»To pa vas nič ne briga. Sv> že opravila!« se je odrezal polkovnik.
GARANCIJA
Sodnik izreče tele pomembne besede:
»... in tako vas obsodim zaradi tatvine na 2 leti zapora.«
»To se pa natančno ujema,« pripomni uzmovič. »Na uri i« bil listek, na katerem je bil« zapisano: .Garantirano za dv« leti'!«
Gospodarstvo
Hmeljarji zborujejo
Kakor običajno vsako leto sc je ludi letos vršil na današnji praznik v Roblekovi dvorani občni zbor Hmeljarskega druživa, 55, po številu. Občnemu zboru jc- prcdse^p.vjd podpredsednik, žalski župan g. Lorber, ki se je v uvodih i besedah spominjal smrti pokojnega kralja in siniti dolgoletnega društvenega predsednika 1 ranja Robieka, katerega so včeraj položili k večnemu počitku na žalskem pokopališču.
l'o otvoritvi je podal poročilo o delovanju društva postovodja g. Petriček. Društvo je imelo v zadnji poslovni dobi v 13 podružnicah 1005 članov, 42 je včlanjenih pri centrali, tako, da' je organiziranih 1047 hmeljarjev". Najmočnejša je podružnica v Žalcu, najšibkejša v Grižali. Opravilni zapisnik Izkazuje 470 številk, pošti" oddanih pisem in poročil je bilo 1281. Za sušenje hmelja je naročilo društvo svojim članom '258 voz skriljastega premoga iz l.iboj. Proti požaru je društvo preskrbelo 12 strankam zavarovanje hmelja za dobo treh mesecev v znesku 1,309.000 Dih. O stanju hmeljskih nasadov je društvo poročalo strokovnim inozemskim organizacijam in listom 14 krat, kakor tudi o tendenci in razpoloženju ua trgu in cenah. V svrho urejevanja hmeljske kupčije sta se vršili dve anketi. Dogovor o sklepih obeh anket so naknadno sestavili domači hmeljski naku. povalci ler ga za vse kot obveznega tudi podpisali. Mednarodne konference v /atcn 15. maja v svrho določitve s hmeljem zasajenega zemljišča sta se udeležila gg. Lorber in Senica, Hmeljske nasade na Češkem iti v Nemčiji si je ogledal g. Lorber. Dne 3. avgusta si je ogledal naš hmeljski okoliš vodja zavoda za uničevanje hmeljskih škodljivcev v Žatcu dr. Lirike, ki je konstaliral v našem hmeljskem okolišu peronosporo. Praktičnega tečaja za pravilno obrezovanje se je udeležilo večje število hmeljarjev. Društvo je tuui sicer storilo vse potrebne korake v korist in zaščito našega hmeljarstva, toda žal ne vedno z uspehom, če omenimo samo polovično vožnjo za hmeljske obiralce, česar ni bilo mogoče doseči. Nato ie sledilo obširno poročilo o hmeljski sezoni v preteklem letu, ki je bila ena najslabših, kar goji Savinjska dolina hmelj. Množina lanskega pridelka se ceni na okroglo 10.000 met. stotov; hmelj se je prodajal po 10 40 Din. Neprodanega hmelja bo še kakih 300 met. stotov, iz prejšnjih let pa ka-
KonSerenca zbornic v
Kot ie poročal že »Ponedeljski Slovenec«, sc je v nedeljo začela dvodnevna konferenca trgovsko-industrijskih ter skupnih zbornic v državi, Konference se je udeležilo 22 zborničnih predsednikov, podpredsednikov, svetnikov ter zborničnih tajnikov. Konfercnci je prisostvoval v imenu ministrstva trgovine in industrije inšpektor g. dr. Avgust Pavletič.
Na otvoritveni seji je pozdravil mesto odsotnega zborničnega predsednika gosp. Jelačina prisotni podpredsednik Zbornice g. Dragotin Hribar, udeležili pa so se seje tudi številni zbornični svetniki iz Ljubljane ter vse tajništvo zbornice. Nato je prevzel predsedstvo konference predsednik no-vosadske zbornice gosp. Kosta Mirosavljevič.
Sledili so referati o tarifnih vprašanjih: refe-rirali so glani tajnik novosadske zbornice gosp. dr. Slavko Stanič, tajnik zagrebške zbornice dr. Lu-jo Karmanski, glavni tajnik ljubljanske zbornice gosp. Ivan Mohorič ler podpredsednik belgrajske trgovske zbornice gosp. Voja Petkovič. Sledila je diskusija ter je bil izvoljen redakcijski odbor za sestavo resolucij. Danes je bila na dnevnem redu razprava o samoupravnih financah, o čemer sta podala izčrpna referata gosp. dr. Tomo Beljan, glavni tajnik osješke zbornice in gosp. Ivan Mohorič. glavni tajnik ljubljanske zbornice. Sledila je obsežna debata, ki je pokazala vse slabe strani sedanje ureditve samoupravnih financ. Popoldne se je še enkrat sestal plenum ter so bile sprejete resolucije: glede obeh vprašanj, ki sta bili razpravljeni na konferenci. Nalo je plenum konferenc sklenil, da ne objavi resolucij, dokler jih ne predloži na pristojnem mcslu v vpoštevanje.
Žalec, 25. marca, i kih sto. O nereelni hmeljski kupčiji, ki nuiogo škoduje našemu prod u centu, sta se vršili dve anketi
BlagSljna izkazuje 12.0-13.05 Din dohodkov in 12.050.05 Din izdatkov. Po poročilih revjzorjev (po-
Novo vodstvo sadnih tfgovcev
Živahen potok občnega zboru. — Obračun z
dosedanjo uprav«
Maribor, 24. marca.
Združenje sadnih trgovcev in izvozničarjev za dravsko banovino je imelo danes popoldne v lovski sobi Orla svoj tretji redni občni zbor, ki je obenem zaključil znkoliilo triletno poslovno dol io dosedanjega vodstva, Zanimanje za občni zbor je bilo razmeroma slabo. Navzoča sta bila na zborovanju tajnik trgovske zbornice dr. Pless in okr. podnačelnik dr. Modrijan.
Občni zbor je otvoril predsednik Srečko Kranjc s komenioracijo za pokojnim našim vladarjem, kateremu so navzoči zaklicali trikratni »slava . V uvodnih izvajanjih je omenjal, da v novi upravi ne sprejema več nobene funkcije. — Obširno in izčrpno poročilo o delovanju Združenja je podal tajnik A I b i n A m b roži č. Uvodoma je navajal kratko zgodovino pokrela sadnih trgovcev, prve težave in prve uspehe leta 1930 ustanovljenega združenja, ki se je na novo organiziralo na osnovi novega, obrtnega zakona 1.1982 v prisilno stanovsko združenje. Uspehi organizacijo so vidni v zakoniti ureditvi sadne trgovine. zlasti v odpravi šušmarstva ter verižništva in i«i v izključitvi direktnega nakupovanja od strnni inozemskih izvoznikov. Poenostavila se je oblastvena kontrola nad sadno trgovino ter se je s toni preprečilo proj običajno izkoriščanje sadnih producentov. ,Za našo sadno trgovino usodno minulo poslovno leto 1031 je stavilo na Združenje silne zahteve. Težkoče, ki so nastopile zaradi nove trgovske pogodbe % Nemčijo, zlasti pa še zaradi monopolne vloge, ki jo je zavzel pri izvozu sadja na ncIfiSka tržišča ■ Prizad;, so dovoljno znane iz sestankov in zborovanj ter iz časopisnih poročil. Združenje se je sedaj zavzelo za primernejšo ureditev sadnega izvoza v prihodnji sezoni ter je jx>-slalo na pristojna mesta svoje tozadevne predloge, ki so bili nedavno objavljeni v časopisju. Izdalo sc j« v pretekli sezoni 203 legitimacij za nakupovalen, 4X izvoznih uverenj, 07 kontingentnih potrdil. Članov šteje združenje OS. — Iz blagajniškega poročila, ki ga je tudi podal tajnik, je razvidno. dn je imela organizacija lani 11 331 Din dohodkov in 38.274 Din izdatkov. Neizterjane članarine je 5e 9000 Din, od tega precej dvomljivih terjatev. Čistega premoženja ima Združenje 10 tisoč dinarjev.
Zbornični laiiiik d i'. Plcoš je omenjal upu-
rotal g. Jošt) s<i sledile volitve novega odbora. V ! glavni odbro so bili izvoljeni za dobo treh let:
A n t loga (Gotovlje), Bošnak (Parizlje), Cetina i (Sv. Peter), Hočevar fv. (Gomilsko), Hojnik J. (Lo-I čica), inž. J. Ježovnik (Arja vas), Kočevar N. (Žalec), Marine J ,(Sv. Pavel), Lorber R. (Žalec), Ocvirk M. (Mala Pirešica), Razboršek J. (Dotuiša vas), Sleiner A. (Gotovlje), Šketa J. (Trnava), Slefančič ; Fr: (Podlog), Schwentner Fr. (Vransko), Petriček A. ' (Žalec), Ojnladič J. (Braslovče). Kožuh J. (Škofja i vas).
Za pregledovale« računov sla bila izvoljena za ; dobo enega leta: Jošt M. (Gotovlje) in Kopriva A.
(Arja vas) Nadalje so bili izvoljeni za dobo treh j let v razsodišče kot člani: inž. Ježovnik, R. Lorber, ) Iv. Hočevar, E. šušteršič in Jošt M., kot namestnika I pa Steiner A; in Hodnik J.
Za lelo 1936 se je določila naslednja članarina: 1 hmeljarji, ki imajo do 2C00 sadežev, plačajo 10 Din, ; do 6000 sadežev 20 Din. do 15,000 sadežev po 30 I Din, kdor ima pa več sadežev, plača 50 Din.
Nato je g. Petriček poročal o društvenem glasi-I lu, nakar so bili določeni trije zapriseženi senzali. ki | naj skušajo v času hmeljske sezone posredovali med producentoiii in trgovcem, ter gledati, da ne bo pri. ; šlo v hmeljski kupčiji do tako žalostnega stanja, kakor je bilo zadnje leto. ko je bil producent grdo izkoriščan od hmeljskih prekupčevalcev, kot prvi hmeljski senzali so bili določeni: Schvveuliier, Stei-ner Atifilf iz Žalca in bivši upravitelj Dobrni A. Jankovič
Pri slučajnostih se je razvila živahna debata o perečih vprašajih našega hmeljarstva, (ako glede omejitve hmeljskih okolišev, o hmeljski trgovini, o škropljenju hmelja in zatiranju škodljivcev itd. V debalo sp posegli oba Jošta. Petriček, Prekoršek, Wernig, Reber, Žiiidarič. Malien i. dr. Končno je g, Jošt stavil še resolucijo, kakšne korake treba napraviti v zaščito naših hmeljarjev, da nc bodo samo delali za tuje tigovce. O resoluciji bo razpravljal glavni odbor.
ro. ki so jo imeli sadni trgovci in izvozničarji v zbornici, ki se je vsikdar zavzela za njihove interese ter obljubil to podporo tudi v bodočnosti.
V	stvarnih izvajanjih jo razčlenjeval delovanje dosedanje uprave ,1 o ž e H ras tel j ter ga ostro kritiziral. Članstvo je pogrešalo v dosedanjem vodstvu ono vez, ki lil ga tesneje pritegnila v skupnost. Največja napaka je bila ustanovitev sindikata ter tajlnstvenost, s katero je ta vodit pogajanja Prizadoni ter s tem povzročil vznemirljivo šušljanje med ostalim članstvom, ki m bilo v sindikatu. Tako je potem prišlo, da orga-n.zacijn ni predstavljala več tega. kar bi morala hiti. Nezadovoljstvo članstva se je izražalo v zahtevi jio izrednem občnem zboru, ki se ga je
uprava branila na vse kriplje in tudi ubranila.
V	razpravo je prišel potem predlog uprave, naj bi se Združenje likvidiralo. Predlog jo . zagovarjal in utemeljeval Jože ilraslelj, večina .pa ga je zavrnila. V debati so se udejstvovali trgovci Birkmayer, Ratej, Pevec, Gottlich, Kostajnšek in Matinšič. — Sprejel se je tudi proračun za novo upravno dobo, ki predvideva 30.900 Din izdatkov in 31.000 Din dohodkov. Članarina se je določila na 300 Din.
Sledile so volitve. Xa čelo Združenja so prišle povsem nove moči. V upravo so izvoljeni: Paloitc, Pevec, Gajšek Fric. Žoliar, Keienčič. Pučnik. Konižija, Hrastelj Joža, Rataj, Gaves, Ila-berman. Illade, Puconja in Šnuderl. Namestniki: Ketiš. Matjašif. Hrastelj Tone, Švarc. - Nadzorni odbor: Birkmaver. Osel. Kapel; namestniki: Smeh. Dreo, K rajnik.
Pri slučajnostih .-,e je sklenilo, da sestavi ožji tričlanski odbor (Palouc, Koražija, Birkmayer) resolucijo proti sklepu, naj bi se poveril izvoz sadja Kmetijski družbi, ki so ga napravili danes dopoldne kmetski zborovalci na svojem shodu v Unionu.Ob zaključku sta izpregovorila Pevec in Jože Hrastelj nekaj pomembnih besed o nalogi trgovskega stanu, ki naj sodeluje s kmetom, mu pomaga dejansko, z nasvetom in vzgledom k napredku in blagostanju, ker je le od tega odvisen prospoh trgovine. Iz trgovskih vrst je treba odstraniti vse one, ki ne mislijo pošteno delati ter so z izženianjem bogateti na račun ljudstva.
Trgovinska pogodba z Italijo
Zagrebški Jutarnji list« poroča, da je meti našo vlfido in italijansko dosežen sporazum, da se sedaj ne vrše pogajanja za nov trgovinski sporazum. Kajti obe državi imata namen temeljito proučiti vprašanje trgovskih oduošajev med občina državama in pripraviti dalekosežno trgovinsko pogodbo med obema državama, in sicer za dalj časa. Vse lo je v zvezi z akcijo za gospodarsko in politično zbližan jc med obema državama.
Trgovinski odnošaji med obema državama bodo urejeni provizorično do konca junija na isti način kot dosedaj. lo je, da bo dovoljen uvoz istih količin kot lani in da bo sedanji provizoričnj režim do dne 31, marca podaljšan ?a Iri mesece. Naša država je dobila garancije, da zaradi tega ne bo niti malo trpel naš izvoz. Obe državi pa bosta pridobili dovolj časa. da pripravita ves materijal, ki sc nanaša na sklenitev nove. za obe državi ugodne trgovin, ske pogodbe.
*
Polovična voznimi na železnicah je dovoljena obiskovalcem letošnjega spomladanskega velesejma v Ljubljani, ki git bomo i mol i v času od I do 11. junija. Popust velja za dopotofanie v Ljubljano od 27. maja do 11. junija zaključno, za'po-vratek pa od 1. do 10. junija t. I. zaključno. Razstavno blago se prevaža tudi po polovični ceni v smislu odredb tarife za prevoz blaga, zvezek 1-A-l X.
Borza
Dne 25. marca 19:15. Denar
Curih. Helglad 7.02. Pariz 20.38. London 11.74 (14.77.->), New York :!09 (309.125), Bruselj 09.75, Milan 25.475, Madrid 41.20, Amsterdam 208.00. Berlih 124.05. Dunaj 50.90, Sloekbolni 76, Oslo 74.05, Kopeiihagen 05.85, Praga 12.915. Varšava 58.25, .Atene 2.03. Carigrad 2.49. Bukarešta 8.05. Buenos Aires 0.7825. Ja|ian 0.80.
Zasebni kliriint: Avslr. šiling S.«:i -S.J3 (8.68). London 229.20 230.80 (23n). Madrid 5.40 do 5.u0 to.la).
Vročina,
utrujenost in bolečina so prvi znaki gripe! V tem slučaju j« potrebno, da bolnik lete takoj v posteljo In da se s pomočjo ASPIRIN tablet dobro apoti. Na ta način je najbolj mogoče preprečiti to nevarno bolezen.
BAYER VE, KAJ POMAGA«
OH|	/
ASPIRIN
©

TABLETE
»i.iuoeu.k <	It OiS.|. i^«..	NU Milil lili
Sneti
BSK-.Ilirija 5:2 (1:1)
Ljubljana, 25. marca.
Današnja prijateljska lekma mod drž. prvaku mili ljublj. Ilirijo je privabila okrog 1500 gle-daleev, ki so z zanimanjem zasledovali potek igre. Kljub temu. da naš ligaš ni dal včeraj igre. ki bi inuglu služiti za današnje srečanje kot nekaka re-klatjia, se je vendar nabralo zadovoljivo število gledalcev In so tudi prišli po večini na svoj račun, kajti belo-zeleni so nam podali igro, s katero smo bili več ali manj vsi zadovoljni- Res jo sicer, da je bil današnji njen nasprotnik v veliki premoči in da je s svo.jg tehniko daleč liadkriljeval domače moštvo, vendar moramo priznati, da se z Ilirijo ni smel danes preveč igrati. Ze takoj v začetku je pričela Ilirija pritiskati v ostrem temini, ki ga pa v drugem polčasu, izvzemši začetku in konca ni mogla vzdržati. BSK-ovci so takoj uvideli, da no bodo smeli statirati, ako bodo hoteli ohraniti svoj renome, ki ga po vsej pravici uživajo sirom naše domovine. Prav resno ko se morali zavzeti in ker je Ilirija napravila vse, kar je bilo v njeni moči iu ker. jo iji spremljala smola, zalo smo videli danes tekmo, s katero smo lahko — če jo vzamemo s strogo športnega stališča — lahko zadovoljni. Rezultat, ki sicer popolnoma odgovarja potekli igre, nas ne sme motiti, ker belo-zeleni so nam podali neprimerno boljšo igro kakor včeraj naš ligaš. Zlasti v prvepi polčasu so nam tako zaigrali kakor v njenih dobrih časih, lo v drugem polčasu so popustili. Malic v golu je izvrstno branil težke bombe, le prvi gol je spustil po svoji krivdi, kajti tega bi moral ubraniti vsak začetnik provincijalnega moštva. Ožja obramba je v splošnem dobro ftjstiln nevarne situacijo. flnif-linija je bila sicer bolj defenzivna. vendar je šc dokaj dobro držala zvezo z napadom. Napad je še dokaj kombiniral in je izvedel nekaj uspešnih akcij. Vendar je bila njena formacija v prvem polčasu boljša kakor v drugem.
O BBK-ii smo že včeraj poročali in danes o njem nf nič novega povedati. Zdi se, da jo hotel danes nekoliko ležerneje igrati —- in to se je opazilo zlasti pri Moši, ker 11111 ni šlo za točko, vendar je moral kmalu uvideti, dn ima opraviti v nasprotnikom, ki ga je le treba kolikor (oliko upoštevati. In ravno to je prineslo igri 0110 napetost in živahnost, ki jo nogomet zahteva. Sicer se je tudi danes igralo precej enostransko torej precej , pred golom Ilirije, vendar jo bila igra v splošnem loliko odprta, du so tudi razvajeni gledalci prišli na svoj račun.
Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah:
BSK: G laser—Petkovič, Nikolič—Arsenijevič. StevovIC, Božič— Kneževič; Šurdorija. Moša, Bozo-vič. Glisovič.
Ilirija: Malic—Svelic, Rerglez—UnTerroiler. Sočan, Litre—Jug (Ice) - Lah (Slapar), Pikič. Slapar (Dolski). Dolski (Doberlet).
Gole za BSK so dali: Glisovič v 30. minuti prvega polčasa, isti v 9. minuti drugega polčasa, v 20. minuti strelja Šurdonja 11 metrovko, v 24. minuli Moša in v 35. minuti Kneževič. Za Ilirijo pa Dolski v 45. minuti prvega ter Pikič v 38. nii-nuti drugega polčasa.
Sodil je g. Jordan v splošnem dobro in objektivno.
Priniorje (rez.) : Ilirija rez. <> : 0 (2 : II). V
predtekmi sta se srečali rezervi naših vodilnih klubov. Sodil je g. Ehrlich.
SK Maribor : SK Železničar 0 : 2
Maribor. 25. marca.
Mariborski derby, kakor se Je včasih imenovalo srečanje gornjih nasprotnikov, je nudil danes slab šport. Niti eno moštvo ni moglo pokazati zadovoljive igre, žoga se je po večini nabijala brez smisla, le par potez je bilo premišljenih. .^Železničar Je bil za spoznanje boljši od Maribora ter je rezultat z dvema goloma diference skoraj previsoko izražen. Prvi čas je potekel brez gola, v drug) polovici pa je v .10, minuti diktirano II liie-l rovk o IVzdiček pretvoril v gol. Tik pred koncem je Iz .lepega prostega strela iz kakih 25 m zabil Pavlin z glavo drugi gol in postavil končni rezultat. Tudi proti -»Železničarjem: je bila diktirana 11 melrovka, ki jo je pa Konič streljal .«, prečko. Omenjati posamezne igralce bi ne imelo veliko pomena, bili so skoraj vsi v slabi formi. Tudi sodnik n. Ramovš iz Ljubljane ni zadovoljit. Njegovo debatiranje z igralci, izrekanje izključitev in zopelna prekinitev istih je slabo vplivalo nn
Vrednostni papirji
Zagreb. inv. |h>s. 77—78. agrarji 40.50, vojna škoda 375—87? (375). 3.. 4_ 5 377 bi., bcffl. obv. 66.51) bi.. H ler. iki s 78, 7% Bler. pos. 67.25 08. 7"'/I >111! 70.." Nar. banka 5000 -5809 (5100), Priv. ngr 200 202. Trb. 125—130 (128).
37S (377 ■> inv. pos
Hclgrad: vojna škoda 37 4. 376.50—377 .(377.51^ -37}<.50.t.-7 '* do 71) (78.50). ajfrarji 48—48.50 (4«). Imgrl (iti.511 -66.75 (66.75. (17). 7% liler. pos. 68., 7"i DIH! 70 72. Nar. banka 5220 5350, agr. banka 259 259.50 (258.50, 260).
45 do .Ji., 7 75 do JO 72. ban.
378). 87,25-. obv. H) bi..
igralce, poleg tega pa je bil ludi ueaiguran > presojanju faulov in ol'f side. Gledalcev je bilo en 500.
Predtekma med rezervami obeli klubov se je končala z zmago Železničarjev I : 2 (3 : 1). Tud ta tekma je bila nesigurno nabijanji! žoge. Sodil
je g. Kasper.
SK Rapid (Maribor) : SK Atletiki (Celje) 5 : t (2:0)
Celje, 25. marcu.
Danes popoldne je bila na igrjšču pri Skalni kleti prijateljska nogometna tekma med SK l'a-jiidom in SK Atletiki. Tekma ni bila posebno zanimiva. Rapid je celo igro lahno prevladoval in znatno liadkriljeval Atletike. Atletiki so igrali primitivno in raztrgano. Gledalcev je bilo nad 300. Sodnik Šajeker je bil v splošnem zadovoljiv, spregledal pn jo mnogo napak.
V	predtekmi sta igrali rezerva AHelikov ir, rezerva Jugoslavije (Celje) ter se je tekma končala s 5 : 1 (2 : 0) v korist Atleti kov.
Table-tenis turnir v Mariborfi
Maribor. 25. marca.
Kakor smo že včeraj poročali, se j« vršil dne 23. in 24. marca v Mariboru velik table-tenis turnir, na katerem so nastopali poleg domačinov tudi naši mednarodni reprezelanli. Turnir jt priredil 1SKK Maribor v odlični organizaciji. Tur-niskemu komiteju je predsedoval dr. Slninol, vrhovni sodnik jo bii Fran Mastek, vrhovni vodja ravnatelj Loos. v razsodišču pa gospa Kavnikovu. prof. Seunik, Gillv, Golubovič, Voglar in fteper Sodelovalo je na turnirju šest klubov, in sicer Jugoslavija iz Celja z dvema inoštvoiua, 1 SSI\ Maribor z dvema moštvoma. Ilermes in SK Ilirija iz Ljubljane. SK Celje in ZagrebačkO Itlizalačko društvo kraljice Marije. Skupno je naslbpulo t" tekmovalcev. mednarodnem sinale gospodov je zasedel prvo mesto znani mednarodni tekmovalec Heksner iz Zagreba, drugi je njegov klubski tovariš Mayer, tretji mladi in mnogo obetajoči Ser-sen iz Maribora, četrti č'oh (Jugoslavija, Celje). V dotlblc gospodov sta zasedla prvo mesto Marinko-Horvat (Ilermes), Coh-Kurlan (Jugoslavija), tretja sla Heksner-Miiver (ZKD). V klubskem prvenstvu jo prvi ZKD (Heksner, Mayer. Maksimovič), sledi rferines (Horvat, Marinko), SK Jugoslavija (Culi. Eurlan,' Golob) in Betrti ISSK Maribor (Korenčan. Sersen. Vodeb). ilirijana žiža in-Geržiniž slu prepozno prispela, da bi lahko nastopila v singlu, v double pa sta izpadla v borbi proli Horvatu in Marinku (Hetnies).
V	singlu juniorjev je prvi Korenčan, drugi Franc Preis. Ob zaključku turnirja se je zahvalil izv.eiiiiiaribprsk.im udeležencem turnirja, predvsem drž. prvaku Heksnerju, prof. Seunik.
Turnirju je prisostvoval tudi savezni kapitan in tehnični referent JTTS Nikola Močan, ki je bil z našimi reprezentanti na svetovnem prvenstvu v Londonu. G. Mogan je izjavil poročevalcu Slovenca«. ila mu je uspelo na iiiediiurodnem kongresu TTF v Londonu doseči, ila se I io vršilo svetovno prvenstvo za leto 1930 pri nas, in siee.r v Zagrebu. Z organizacije te velike športne prireditve sta poverjena Mogan in dr. Zahradski. Poleg evropskih držav bodo sodelovale tudi Amerika. Kanada in Japonska. Avstrijsko časopisje se je začelo močno zaganjali proti trum .sklopu ler zahteva, da se naj vrši prvenstvo na Dunaju. Upati pa je. da Avstrijci s svojimi željami no bodo uspeli. Mariborski turnir jo bil letos prva večja prireditev; slične se bodo vršile še v vseh mestih države, da se tako pripravimo na mednarodne prvenstvo v prihodnjem letu.
Cross-country prvenstvo mesta Zagreba
Nastopilo je 150 tekmovalcev
Zagreb, 25. marca. b. Včeraj dopoldne se je vršil tukaj tradicionalni cross.couiitry za prvenstvo Zagreba. Tekmovalo se je po novih določbah Jugoslovanske lahkoatletske zveze. Vsa proga je tekla z igrišča I laška, kjer je bil start in cilj, skozi maksiniirski gozd in nazaj. Prj juniorjih B je tekmovalo 45 tekmovalcev, torej 15 skupin |io tri. Proga jc bila dolga 1500m. Izidi: I. Ilask 5.0S; 2. Hašk 5,09; 3. COn-cordia. Daljni plasman se ni mogel ugotoviti, ker zagrebški sodniki še niso bili v iormi. Zato je bil ta del tekmovanja za skupno oceno anuliran iu se bo ponovil. Juniorji C. Nastopilo je 35 tekmovalcev na progi 3000 m. Izidi: 1. mladi talentirani tekač varaždinske »Slavije« Takač, ki še mnogo obeta, v času 11,40.5; 2. Kneževič (Maraton) 12.03; 3. Skrtič (Hašk) 12.10; 4. Zupan (Hašk) 12,19; 3. DiuniO (Maraton) 12,23, Po moštvih so dosegli: 1. Hašk l»7 točk. 2. Maraton 45 točk. 3. in 4. Concordia ii varaždinska Slavi ja po 19 točk. —
Senioricv je Martalo 56 na progi nekaj daljši <xl 5000U1. Izidi: 1. l lass (Hašk) 19,48.8; 2. Doršič (Maraton) 10.51.8; 3. (^ilič (Slavija. V ara/din) 20,0-1 •1. šindclar (Concordia) 20,27; 5. Bloh (Makabi' 20,31; b. Priščan (Hašk) 20,3»; 7. Gales (Conror-dia) 20.41. Med prvo dvojico sc je ua vsej prog vodila huda JjorJva, ki se. je <Klkx ila šele na igrišču ko je ITass v dobrem sprintu prehitel utrujenega Doršiča. Po moštvih vodi Maraton s 141 točkam pred 1 laškom s PM ločlami in Goncordio sili toč. k.imi.
Zanimivosti in razne sličice iz Planice
Ratečani imajo prav radi, da se vršijo v Planici kake večje športne prireditve. Saj se tiste dni zbere navadno veliko ljudi, ki zasedejo do zadnjega kotička vse proslore, ki jih oddajajo gostoljubni Ra. tečani svojim gostom v najem. Je to sicer majhna, priprosta vasica, vendar čista, ki se pokaže zlasti v notranjosti hiš, in katerih zunanjost se sploh ne da primerjati s snažnostjo, ki jo držijo ti ljudje v svojih skromnih domovin. I o smo opazili že o priliki lanskih mednarodnih tekem in tako je bilo tudi letos in oni, ki so bili prvič tu, se niso mogli načuditi snažnosti, ki jo imajo tu. Tako je naš tretji sostanovalec, ki je bil letos prvič tu, zjutraj na vse mogoče načine hvalil snažnost in prijaznost gospodarja. pri katerem smo stanovali. To kaže, da ti ljudje ljubijo snažnost in s tem tudi privabijo tujce, katerih bo vedno več in zlasti sedaj, ko imamo tako skakalnico v Planici.
V teh krajih je vedno precejšnja frekvenca, letošnje mednarodne skakalne tekme so pa
napravile iz Rat?č pravo velemestno življenje. Najprej so bili tu skakalci, sredi tedna so pa začeli prihajati ostali gostje, med katerimi je bilo seveda največ dijakov. V petek se je čutil že močan pritisk na stanovanja, katerih je v soboto popolnoma zmanj. kak). Ne vem, kam so se spravili vsi oni mnogoštevilni udeleženci, ki so prišli v soboto z večernim vlakom. Vse gostilne in drugi lokali so bili natrpani tako, da se niti ganiti nisi mogel. Večje in manjše gruče so stale v vasi, vriskale in prepevale pozno v noč. Skoraj vsaka družba je imela kak instrument s seboj, tako, da so bili udeleženci tudi s te strani dobro preskrbljeni. Izredno živahno je bilo seveda tudi v ilirijanskem domu, kjer je bila zbrana vse dni relo jjestra mednarodna družba in kjer je prav za
!>rav središče vsega zimskega športa. Najživahnejše e bilo vsekakor v Ratečah, saj te bil tu zbran glavni kader onih, ki so prišli gledat. Po prihodu vsakega vlaka se je stvoril cel gozd smučk pred rate-škim kolodvorom, tako, da so kar sonce zatettmrle. In jx>tem se je vila ta dolga vrsta proti Ratečam, oziroma proti ilirijanskemu domu, kar se je jx>nav-Ijalo po j)rihodu vsakega vlaka.
Poleg zračnih mojstrov, katere smo imeli priliko gledati zadnje dni v tednu iu jx>tem v nedeljo, smo imeli m še drug« umetnike. Ce jDogledamo najprej na športno, ali bolje rečeno na akrobatsko polje, potem ne smemo prezreti nekega avstrijskega smučarja, ki je v nedeljo tik pred glavnim nastopom v Planici izvajal zadaj za kordonom občinstva salto mortale na smučeh. In kako krasno in sigurno jih je izvajal! Toda občinstvo se za njegove umetnosti ni dosti zmenilo, kajti njihovi pogledi so bili obrnieni na veliko skakalnico, gori visoko v hrib, odkoder bodo priplavali drugi »tiči«. Nek češki tekmovalec je to zvečer v Ratečah jjoskušal in je tudi napravil, vendar brez smuči! Se dvojni skok. to se pravi skok, ki sta ga izvedla dva češka skakalca »vštric« v soboto po zaključnih skokih za slovansko prvenstvo, moramo omeniti. Da se nikomur ne zamerimo, moramo omeniti tudi one umetnike, ki niso prišli zato v Planico, da kažejo občinstvu svoje umetnosti, ampak so izvajali ta svoj stranski poklic Ie mimogrede za zabavo družbe, ki je bila z niimi. Pri tem pa je imela navadno vsa gostilna veliko zabave. Nekateri so bili prav jx>srečem in ne zaostajajo za cirkuškimi klovni. Toliko smeha, kot so ga izzvali ti ljudje s svojim nenajavljenim nastopom, že menda dolgo ni bik) v Ratečah. Tako razigrane so bile vse družbe po vseh teh ceremonijah, da se radi smeha drug drugega niso mogli razumeti. Tako je bilo po vseh lokalih, tu manj, tam zooet več. povsod same smučarske družbe, ki so bile izredno razpoložene, in oni. ki nimajo dobrih živcev, v tem vrvežu spk>h ne bi mogli obstati. Po polnoči je jela polagoma po;e-njavati ta živahnost in lokali so se začeli praznili. Zelo priietno je bilo seveda tudi pri Kajžarju, kjer se običaino zbira »tiskovna sila«.
Tudi izletov v bližnjo in daljnjo okolico so napravili udeleženci ob tej priliki izredno mnogo. Nai. več jih je šlo v Tamar, potem na Peč in Petelinek. Snega je'po poti, ki se viie iz Rateč, sedaj po naši, sedaj do italijanski zembi. precej pobralo, vendar ne toliko, da bi se naša skupina ne mosrla vrniti na smučeh prav do Rateč. Na Peči in na Petelinjeku je bila smuka prav dobra. Prijeten smuk od naše obmejne stražnice te zaoelje prav pred kočo »Dreilan-derhaus« na avstrijskem ozemlju. Od tu in če se povzpneš še malo višje, se ti nudi krasen razgled proti Koroški in na ostale kraje na naši, avstrijski in na italijanski zemlji.
Okrog ilirijanskega doma se je razvilo v nedeljo po tekmah
pravo taborenje.
Vsak kotiček okrog drevja, ki je bil količkaj primeren za sedenje ali ležanje, je bil zaseden od manjših in večjih skupin, ki so prišle ta dan v Planico. Velika večina pa se jih je smučala in zato je bila
Slatna nabito polna in so terene v vsej okolici tako zdrgnili, da je bila ploskev ledenotada kljub hudo pripekajočemu soncu. Ilirijanski dom pa so tako oblegali, da je moral biti človek vesel, če je sploh mogel priti v njegovo bližino, kaj šele, da bi mogel dobiti Itako okrepčito. Reveži smo bili oni, ki smo imeli opravka v domu in ki smo morali priti notri. In končno bi še omenil pestrost Avstrijcev, izmed katerih so bili nekateri napravljeni kakor
pravi pastirji na p'antnah. So pa to zelo simpatični fantje in vedno zelo veseli. Pri vsej njihovi resnosti so tudi zelo humoristični.
Pozabili bi skoraj omeniti
salto mortale pri 75 m skoku, ki ga je izvajal v soboto nek njihov skakalec na veliki skakalnici. Bil je to sicer neprostovoljen skok, vendar zanimiv in ga menda ne bomo zopet kmalu videli. Imel pa je pri tem skakalec res veliko srečo in mislimo, da se bo v bodoče temeljito premislil, preden bo dovolil, da se bodo zračni vetrovi tako igrali z njegovo telesno težo. Ker so to korajžni
lantje, smo jih vsi težko pričakovali pri nedeljskih tekmah. Toda glej ga spaka, razen Gregorja Hella, katerega so hudomušneži nazivali za uskoka, ni no-
ben Avstrijec nastopil. Vsi so se kot en mož uprli pozivu avstrijskega vodstva, ki ni dovolilo vsem nastopiti na tekmah. »Vsi ali pa nobeden!« je bilo njihovo geslo in zato so gladko marširali nazaj z »drvmi« na ramah proti ilirijanskemu domu ter so fiotem sodelovali prt skokih samo kot gledalci.
Med mnogoštevilnimi smučarji je bilo tudi polno brhkih smučark in vse so bile zelo glasne. Tudi te so preskušale svojo srečo na dilcah v bližnji okolici planiške skakalnice. Nekatere so se hotele še zadnjikrat v tej sezoni pokazati v svojem smučarskem dresu. Še več. Celo takih ni manjkalo, ki so imele popolnoma nov kroj in nove smučke, na katerih spodnjem delu se je še točno poznala firma, kjer so bile kupljene. Neka Zagrebčanka ali od tam doli nekje je morala biti doma, vsaj iz njenega dialekta bi se dalo to skle-pati, tip-top adjustirana od nog do glave in še gotove dele na obrazu je imela namazane ° spe-cijalno inažo, da bi ja bolje šlo, je bila v spremstvu večje, očividno rutinircie smučarske družbe, ki je hlačala v peklenskem tempu proti kolodvoru, da ja ne bi zamudila "laka. Na mali strmici, kjer so morali drugi prav močno pritiskati, da so imeli vsaj nekaj od smuka, je ta dama izvedla takoj pri vrhu nekak saltu mortale podoben skok in srečno pristala na onem delu telesa, kjer izgubi hrbet svoje pošteno ime. Pa se je brž potegnil zanjo njen spremljevalec, enakovreden smučarski drug, ki jo je opravičeval: »Pa nemojte, ona ne »kija mnogo, ona je još anfengerica.«
Ne bilo bi prav, ako bi ne omenili odhoda vlakov v Ljubljano in
velikanskega navala na vlake zvečer. Kmalu jx> tekmah so se začele namreč zgrinjati vse te mase proti kolodvoru, ki je bil na mah zabasan. Tu so se odigravale prav zanimive in vesele scene. Ljudje so lezli celo na strehe pavi'jo"ov, ki so jih jx)stavili v bližini kolodvora in skakalnice razni go-stilničarii. Vsi so hoteli dati du=ka svojemu razpoloženju nad usfjehotn in so ga kazali na najrazličnejše načine. Naiživahnejše ie bilo seveda pred in na kolodvoru samem, kjer je bilo pravo
sneženo bombardiranje.
Smeha je bilo več ko dovolj, medtem ko so se zopet nekateri, ki se še niso »f»globili« dovo j v smučarsko življenje, na vse pretege jezili. Toda to ni nič pomagalo; bile so prevelike množice in zato ni nihče vedel, odkod je priletelo in kdo je vrgel kejx>. Ce si dobil »sneženi blagoslov«, si moral kar potrpeti, in 6e si se hotel zavarovati pred drugimi, si se moral j)ač umakniti s tega bojišča v bližnjo gostilno ali pa še sam energično jx>seči vmes. Vsak vlak, ki je stal ali ko je odhajal, so kar obsuli z »bobnečim ognjem« sneženih kep. Ni pomagala nobena intervencija, saj celo orožniki in železničarji niso brli varni pred temi bombami, ki so kar deževale. In v tem razf>oloženju se je zaključila nedelja, dokler niso prenatrpani vlaki odpeljali zadnjih udeležencev z ra-teškega kolodvora.
Pazite na svoje zdravje in na svoj« obutev!
Turisti, lovci, smučarji in vst oni, ki imajo hoilisi poklicno, bodisi v cahavo opravka v vlai nem terenu ali v sneiru naj uporabljajo mazilo H EVE A X, ca katero jamčimo, da napravi nsako obutev nepremočljivo — Dobiva se pri tvrdki G. Goreč, d 7. o. 7... Ljubljana, Paiača Ljubljanske kreditne banke.
MALI OGLASI
V malih oglatih velja »aaka beseda Din r—| lenltovanjskl oglaal Din 2 —. Najmanj« znesek ta mali ogla* Din 10'—. Mali oglaal se plačujejo takoj prt naročila. — Pri oglasih reklamnega Enačaja se račana enokolonska S mm visoka petllna vršilca po Din 2*50. Za pismena odgovore glede malih oglasov
treba priložiti znamko.
Prireditve
Kavarna Stritar
Vsak večer koncert. —
mm\
Učenca
14—16 let starega, dovolj razvitega, s primerno šolsko izobrazbo, sprejmem v trgovino. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe z lastnim rokopisom upravi »Slovenca« pod štev. 3310.	(v)
Službeiičejo
Kmečko dekle
zdravo, pošteno, gre kot služkinja k pošteni katoliški družini. — Naslov v upravi »Slovenca« Maribor St. 1473.	(a)
CZE5E0
ODDAJO: Trgovina
v večjem obsegu, s špecerijskim, kolonijalnim blagom, deželnimi pridelki in mlinskimi izdelki, dobro vpeljana, v industrijskem mestu na Gorenjskem - se radi selitve odda s stanovanjem v najem za več let. Ponudbe poslati pod značko »Trgovina Gorenjske« 3041 upravi »Slov.« v Ljubljani-_(n)
Lep lokal
za trgovino, v centru, odda v najem Zdravilišče Rogaška Slatina. Interesenti naj se obrnejo osebno ali pismeno na upravo »Slovenca« pod St. 3316.
(n)
Posestva
Droben oglat r »Siofaun. aosestvo ti hitre proda; it it nt t gotovim denarjem na/ kupca ti t kniriien da.
Trgovska hiša
nova, v fari na Gorenjskem, brez konkurence -ugodno naprodaj. Vprašanja nasloviti pod značko »Trgovska v fari« št. 3042 upravi »Slovenca« v Ljubljani.	(p)
Hiša z vrtom
in gospodarskim poslopjem, v bližini Domžal, za gostilno in mesartlo posebno priporočljiva - se ugodno proda. Pismene ponudbe poslati v upravo »Slov.« v Ljubljani pod šifro »Hiša Domžale« št. 3043.	(p)
Hiša v Spodnji Šiški
z vrtom, malo trgovino, pripravna tudi za drugo obrt - naprodaj. Interesenti pišite pod značko: »Hiša v Šiški« št. 3044 na oglasni oddelek »Slov.« v Ljubljani.	(p)
mrrnrei R. Warblneh
najMtarojsa ivoruica klavirjev
Llubllana Gregorčičeva ul. S l.
Prodaja inozemskih in
lastnih izdelkov Strokovniaška popravila
in uglaševunte Naicenejša i'po<ojevalnica Obročna odplačevanja
Ct avto tvui Muri uruuu/ui aT motorja bi znebil se rad bri kunct v U m nuno orižem tlnvenfrv na/mani? insrrat
Novi hiši
ob Dunajski cesti,, zraven Ljubljane — prodam za vsako ceno. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod šifro »40 000 Din gotovine« št. 2915.	|p)
Enonadstropna hiša
nova, v podeželskem mestu pripravna za vsakega obrtnika - naprodaj. Polovica kupne vrednosti hranilna knjižica Ljubljanske kreditne banke, ostalo gotovina. Ponudbe upravi »Slov.« št. 3045. p
Telefon 2059
/N PREMOG KARU0PAKBTB DRVA. KOKS nudi
Pogačnik
Bohoričeva ulica šj. 5.
Otroško posteljico
predalom poceni prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3322.
(D
Žgano apno
v vsaki množini se bo dobilo sredi tega tedna pri Kat. Vodnik, Podutik št. 25.	(1)
grahoro, domačo črno deteljo,
banaško lucerno, travna in druga semena za polje dobite pri tvrdki
FRAN POGAČNIK
d. z o. z. v Ljubljani, Javna skladišča (Balkan) Tyrševa (Dunajska) c. 33

Inserirajte
v
»Slovencu4!
V globoki žalosti javljamo, da je danes po velikem trpljenju umrla naša predobra mama, sestra in teta, gospa
• V w-\	•
ic tranta
vdova po ielezn. zvaničnikn
Pogreb blagopokojne bo v torek, dne 26. t. m. ob štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu.
Moste pri Ljubljani, 24. marca 1935.
Žalujoči otroci in sorodniki.
Primož Trubar 7
»Nekje moramo vendar iskati pomoči« — je dejal prvi ključar. »Ce jo na svetu ne dobimo, jo bomo dobili na pri-prošnjo svetnikov pri Bogu. Jaz sem vedno slišal, da je sveti Boštjan, ki so ga neverniki s puščicami prebodli, f>oseben zavetnik v boleznih. Prav tako sv. Rok, ki je stregel okuženim bolnikom, ko so jih vsi drugi zapustili.«
»Da, da« — je dostavil Trubar — »pri Bogu je naše re-šenje. On je vsemogočen, On je vreden vše naše časti in hvale.«
»Svetniki so pa njegovi prijatelji, zato tudi njih prošnja kaj velja« — je pripomnil drugi ključar.
»Verjemite, oče« — je odgovoril župnik — »da vsako češčenje, ki ga izkazujemo komu drugemu, krajša božjo čast. Bogu gre slava vekomaj!«
Tedaj je pripovedoval prvi ključar:
»Te dni smo postavili preprosto leseno kapelo in obesili na steno sliko svetega Boštjana in Roka. Ljudje so začeli dohajati v kapelo, da bi se priporočili svetnikoma za odvrnitev kuge. Pravijo pa, da lesena stavba ni primerna za tako vzvišen namen in da moramo zgraditi lepo cerkev.«
»Kaj?« — je zavpil župnik, »Kaj? Brez moje vednosti in brez mojega dovoljenja ste postavili kapelo in imate shode v njej?«
»To je le zasilna stavba, ki jo lahko odstranimo, kadar bi bilo treba« — je pojasnjeval drugi ključar. »Zato sva prišla prosit, da bi postavili zidano.«
»Danes vama nič več ne odgovarjam« — je rekel Trubar. Poklical bom vaju, kadar bo treba. Sta že opravila.«
Ključarja sta molčč odšla iz župnišča. Dalj časa nista nič govorila. Pozneje sta postala pogumnejša in začela ocenjevati župnikovo neprijazno vedenje.
»Nisem pričakoval, da bova tako slabo naletela« — se je pritoževal prvi. »Kakšnega mišljenja pa je naš gospod, da nasprotuje v takih rečeh, ki bi jih moral podpirati kot duhovnik?
Dolgo se mi že čudno zdi, zakaj se vozi tolikokrat v Ljubljano. Izvedel sem, di je v Ljubljani več gosposkih ljudi, ki razširjajo neko novo vero. Morebiti zahaja tudi on v njih družbo.«
»Vse mogoče« — je rekel oni. »Mlad je še, zato ga bodo toliko lažje pridobili na svojo stran.«
Nato prvi:
»Shajajo pa se menda bolj na skrivnem, ker se bojijo, da bi jih ne preganjala gosposka. Ti — meni je prišlo zdaj nekaj na misel. Kamnikar iz Radeč mi je pravil, da bo šel jutri v Ljubljano. Danes dopoldne bom šel k njemu in ga prosil, naj v Ljubljani povpraša, kako je s tistimi novoverci. Mi smo predaleč od glavnega mesta in prav malo vemo, kaj se godi po svetu.«
Ni še preteklo teden dni, ko je prinesel Kamnikar vse jx>lno novic iz Ljubljane. Povedal je, da se imenuje nova vera Lutrova vera. Ime je dobila od nekega nemškega meniha, ki se je pisal Lutra, pa saj menda še živi na Nemškem. Ta je v verskih rečeh drugega mišljenja kakor mi in se zoperstavlja menda samemu papežu. Papež pa ga je izobčil iz katoliške cerkve. Vsi so mislili, da bo to Lutra spametovalo, toda ne zmeni se za izobčenje, temveč še bolj vneto razširja krivoverstvo. Iz Nemčije je prišla ta vera v Avstrijo in v Ljubljano. Tukaj ima Luter že veliko pristašev, ki pošiljajo njegove spise na vse strani. Tudi nekaj duhovnov je med njimi. V njih družbo prihaja večkrat Primož Trubar, župnik iz Loke pri Zidanem mostu. Zoper odpadnike je nastalo v Ljubljani hudo nasprotstvo. V frančiškanski cerkvi je začel javno zoper nje govoriti pater Tomaž, v Novem mestu pa pater Janez. Tudi škof Krištof Ravbar je velikonočno nedeljo v stolni cerkvi povzdignil svoj glas zoper krivoverce in rotil ljudi, naj jih ne poslušajo.
Vse to je pripovedoval Kamnikar, ko je prišel iz Ljubljane. Posledica je bila, da so postali župljani v Loki še bolj razburjeni zoper Trubarja. Zato je Trubar zapustil Loko. Zdaj so ljudje mesto lesene kapelice v čast svetemu Boštjanu in Roku zgradili prijazno cerkev, ki je postala loška podružnica z ime-
nom »Sveti Fabijan in Sebastjan na Poljani«.
Trubar je odšel v Ljubljano, kjer je piostal stolni pridigar. Nekaj časa je izvrševal brez graje svoj poklic. Pozneje pa je še bolj čital novoverske pisatelje ter začel s šenklavške prižnice hudo grometi zoper cerkvene naredbe. Knezoškof Ravbar je končal Trubarjevo delovanje s tem, da mu je, kakor bomo videli pozneje, prepovedal pridige.
Peto poglavje.
Ljubljanski knezoškoi Krištof Ravbar in Primož Trubar
Težko je razumeti, zakaj so dali Trubarju kljub njegovi dvomljivi pravovernosti službo pridigarja v ljubljanski stolnici. Morebiti zato, da bi v središču Ljubljane lažje nadzorovali vsebino njegovih govorov. Vedno je imel veliko poslušalcev. Saj je pa tudi govoril tako krepko in živahno, da ga je vse hvalilo. Toda Trubarjev značaj ni ostal dolgo v določenih mejah. Nezadovoljen z nekaterimi cerkvenimi naredbami je začel s šenklavške prižnice grometi zoper neoženjenost duhovnikov in zoper sveto obhalijo v samo eni podobi. Trubarjevi prismši so bili silno veseli radi pogumnega nastopa svojega somišljenika, cerkveni krogi pa so vsi po pravici smatrali njegov javni napad kot nezaslišano predrznost. Takoj so sporočili dogodek knezoškofu Ravbarju v Gornji grad. To je bilo leta 1535.
Ravbar se je pripeljal nemudoma v Ljubljano in sklical stolne kanonike v novo sezidano škofijsko palačo.
»Znano vam je, častiti gospodje,« — tako jih je približno nagovoril — »zakaj sem vas povabil k jiosvetovanju. Stvar je zelo neljuba, toda potrebna vse naše pozornosti. V nevarnosti je cerkvena edinost, ki jo moramo ohraniti, naj nas stane kolikor hoče. Spominjate se, da sem že velikonočno nedeljo leta 1525. v cerkvenem govoru v stolnici povzdignil svoj glas zoper verske zmote Lutrovih privržencev. Toda uspeh mojega svarila ni trajal dolgo. Zopet se je začel Cerkvi nasprotni duh ne samo pri svetnih, temveč tudi v naših krogih. Prosim gospoda stolnega dekana, da bi poročal natančneje o zadnjih dogodkih.«
Za >.luLroalovana&o tiskarno« v Ljubljani: Karel Ccfc.
Izdajatelj: Ivan Uakovaa
Uredniki Viktoi Cenčič.