vojno bombe. Vorstvo živoli - tudi domačih vedno bolj zonemorjomo. Tudi to po svoje kože odnos do okolje. Deratizacijo je dvorezno stvor. Lohko je nevarno tudi otrokom. Do so polži in žabe okusno delikateso - tudi izvozno blago - je že dolgo znano, do po so močvirja tudi selišča ne­ katerih ptic, nos ne zanima, soj zarodi komarjev izsušujemo tudi oddaljeno močvirja. Premolo se sprašujemo koko bo , jutri«. Stvari se seveda ne bodo spremenile čez noč. Ne pozabimo po no varstvo okolja, ki je tudi sestavni del noše druž­ bene samozaščite. Kdor onesnažuje okolje, spod­ kopava zdravje naših ljudi, zmanjšuje njihov živ• ljenjski in zdravstveni standard in obrambno spo­ sobnost. Avtor knjige opozarja, do je knjigo daleč od dokončnega. Stvori se dobesedno , dnevno• spre­ minjajo. Koko je bilo knjigo potrebno, pove dej­ stvo, do je bilo polovico izvodov prodanih pred izidom, naklado po ni majhno (5000). Avtor že pripravijo izpopolnjen ponatis. Knjigo je izdalo založbo Borec, Ljubljano 1976. Obseg 175 strani. Avtorja Peter Likar in ing. Marjan Smerke. Oblikovalec Matjaž Vipotnik. mr. Tone Strojin KAKO JE S SMUC:ARSKIM FILMOM Na to vprašanje je v »Der Bergst. 1 ?76/3•~ odgovarjal Jurgen Gorter, 43. SvoI prvi uspeh je doživel leta 1964 s filmom »šest~ stopnja na smučeh« . O tem smo poročali v zvezi z vsem, kar se je zadnjih 40 let dogajalo s p laninsko-alpinističnim filmom. Ker smo se o krizi tega f ilma že precej razpisovali (izšel pa je o tej temi v PV tudi temeljit članek dr. Franceta Brenka), navedimo iz Gorterjevih ugotovitev samo najbistvenejše: »Moj prvi film ,šesta stopnja' je šel v vse evropske dežele, v ZDA in Japonsko. Drugi film ,Ekstremno smučan1e (Ski extrem)' je bil sicer dobro sprejet, zame pa absoluten finančni neuspeh. Vse pra­ vice sem odstopil Schonger-filmu, da je produkcijo dalje financiral, o moji stroški še do danes niso plačani (po osmih letih). Celovečerni film »Avanture na smučeh« (Albenteuer Ski) sem delal eno celo leto. 4000 m je šlo po zlu. Vmes sem snemal druge stvari, da bi zaslužil. Film je stal 80 000 DM, kor je za celovečerni f ilm malo. Eno leto sem mi je pomagalo iransko alpinistka Mithro Omidvar pri fotografiji, biroju in asistenci. Industrija pomaga le, če je film dobra reklama. Za film, ki ga je predvajalo televizija 30 minut, sem prejel 70 000 DM, s čimer sem pokril stroške za material, razvijanje in kopije, glasbe pa ne. Zdaj sem se osamosvojil, na lastno pest prodajam filme kinodvoranam itd., tako je bolje. Seveda to zahteva več dela, veliko potov, reklamo, pripravo premier, tiskovne kon­ ference, sprejeme predsednikov smučar­ skih klubov. Ker živim skromno in veliko delam, se kot privatnik preživim. Zdi se mi, da publika roda prihaja na moja predavanja s filmi. Morda se je televizijskih tovrstnih filmov naveličala.« T. O. SLOVENSKI KRAJINARJI NA VRšlC:U Naš lepi planinski svet je v najzgodnejši dobi klasičnega planinstvo vzbudil tudi zanimanje p ionirjev planinskega slikar­ stva. Najzgodnejša podoba Mangarta je znana že iz leta 1718, krajinar Johann Florijančič pa je upodobil Triglav že leta 1744. Tri leta pozneje je našo najvišjo goro narisal Franc Ksaver Baraga. V drugi polovici 18. stoletja so se poja­ vili trije mojstri slikarstva Lovro Janša (1749-1812), Andrej Herrlein (1739-1817) in Franc Kavčič (1762-1828). V dobi romantičnega slikarstva so se uveljavili M atej Langus, Josip Tominc in Mihael Stroj. V drugi polovici 19. stoletja so nastopili krajinarji Kurz von Goldenstein, Anton Karinger in Marko Pernhart, Pavel Kuni (1817-1871) in Franc Pustavrh (1827-1871 ). Med impresionisti so bili v našem planin­ skem slikarstvu veliki mojstri Ferdo Vesel, Ivan Grohar in Matija Jamo, da omenim le te. Za njimi jih je sledilo še več, nekateri med njimi mojstri velikih kvalitet. Jeseniško PD in mojstri črnobele in barvne umetniške in dokumentarne foto­ grnfije z Matevžom Mikijem in Jako čopom na če lu je leto 1970 navezalo stike z DOLI (domačimi likovniki) in za­ čelo na Vršiču s planinskimi slikarskimi kolonijami. Do sedaj se je na Vršiču od leta 1970 zvrstilo že šest zelo uspešnih planinskih slikarskih kolonij. Udeležilo se jih je 27 akademskih in amaterskih slikarjev. Slikarske planinske kolonije so vsekakor pomembna kulturna pridobitev. Planinski slikarji krajinarji so trdno odlo­ čeni, da kljub težavam nadaljujejo s svo- jim delom. U 2 . .. . upancic SPELEOLOG, XXII-XXIII, 1974-1975. Izdaja Speleološki odsjek Planinarskog društva željezničar, Zagreb, p. p. 24 Jamarjem planinskega društva »2eljezni­ čar« iz Zagreba uspeva, čeprav v skrom­ nem obsegu, izdajati svojo revijo, glasilo, v katerem prikazuje uspehe in težave svo­ jega amaterskega delovanja. Dvaindvaj­ seti in triindvajseti letnik sta posvečena 25 obletnici dela jamarskega odseka. V uvodnem članku je nekdanji predsednik odseka nanizal najvažnejše uspehe v tem obdobju. Dobršnega dela teh se spomi­ njajo tudi naši jamarji PD »2elezničorjo«, 630 631 soj so dolgo leto sodelovali no teh od­ pravah in se udeleževali društvenega življenja. V nadaljevanju sledimo poročilu o raz­ iskovanju Japičeve špilje, ki je eno od najbolj težkih. Kože, do bo to jamo kmalu eno od najdaljših no Hrvaškem. Sledilo dva biološko članka, ki obrovno­ voto glodolce pri vhodih v jome in fosilno molokofavno jomo Vetrnice v Medved­ nici. Vladimir Božič je opisal zelo uporaben model vitla, ki go je izdelal SO PD2 in go uporabil no številnih okcijoh. Med drugimi tehničnimi članki je razpravo o svetilki zo jomorske potrebe, o vrveh in ostro-folijah zo jomorje ter nekaj o vrvnih tehnikah. Med poročili vidimo, do je no Hrvaškem v mnogih planinskih društvih tudi jamar­ sko sekcijo, ki deluje v okviru svojih možnosti in ki med seboj lepo sodelujejo. Med novicami so poročila o najdbi pro­ tejo v Rokinoj bezdani v Liki, in o novih meritvah 2onkone jome, ki noj bi bilo sedaj globoka 365 m. Dvo člono iz Zo­ grebo sta se udeležila tudi trekkingo »Makalu 1975« in si spotoma ogledalo neka j jam v gnajsih pri Hururuju. Slede še novice iz literature in spominski prispevki trem članom SO PD2. D. Novak RAZGLED PO SVETU TIZIANA WEISS Mlado tržaška plezalko, novo zvezdo no ženskem alpinističnem nebu, imo za se­ bo·h severni raz v Monte Agner (VI-), Bu lovo smer v Cima Canoli (VI), severni raz v Malem Mongrtu (500 m; jugovzhod­ ni raz v Sass Maor (700 m, VI-) in Bo­ nottijevo smer v jugozahodnem stebru Tofano di Rozes, 600 m, V) in še koj. Po­ leg vsega pišejo o njej, da je leoo dekle brez senc, ki bi se ji utegnile zarisati no obrazu v težavah, kakršne predstavljajo njeni dosežki v stenah. T. o. MLADINSKA OPORlščA V šVICI Mladino do 25 let ima v Švici no razpo­ lago 130 mladinskih prenočišč, bodisi do potuje samo bodisi v družini. Švico je poskrbelo, da je konfort v teh mladinskih potovalnih oporiščih no višini, toplo in mrzlo vodo, snago, opremo itd. Zdoj re­ novirojo za te namene tudi grad Schwan- degg severno od ·Winterthuro. T. O. MATTHIAS ZDARSKY (1856-1940) Kdo med ljubitelji goro in smučonjo ne pozno fego imena! Smučarski pionir, izumitelj nekaterih rekvizitov, ki so ohra­ nili njegovo ime do danes, je doživel visoko starost, vendar zadnjo desetletja ni mogel več delati, ker je bil že pri 60 letih no eno oko slep. Ne glede no to je bil poklican l. 1914 v vojsko no koro­ ško fronto. Leto 191 6 mu je ploz v Zilski dolini poškodoval hrbtenico in mu po- vzročil težke zlome v medenici. Posledica je bila trojno invalidnost, grenko starost, in loko je čakal na smrt za delo nespo- soben. T. O. PLANINSKI ROMAN - ODLIKOVAN V Franciji seveda, ki ima v planinskem leposlovju marsikaj pokazati. Loni, leto 1975, je bil odlikovan roman »Steno« (La Paroi), ki ga je naoisol Pierre Moustiers. Mnenja o Steni so se zelo križala, vendar je knjiga že leta 1969 dobilo Veliko na­ grado zo športno literaturo in Veliko na­ grado Francoske Akademije (Grand Prix de litterature Sportive in le Grand Prix de l'Acodemie Franc;:oise). Kljub temu se planinski svet o knjigi ni zedinil. Leto 1975 je pisatelj Moustiers prejel še Veliko literarno nagrado Provence (Grand Prix lifteroire de Provence). Bernard Amy se ob teh dogodkih ukvarja z vprašanjem planinske literature sploh. Zajemata jo dve struji: eno je leposlovna, romonsi­ rono, ki si nojvečkrof glede tehnične ver­ jetnosti ne delo sivih los, d rugo pa je zgolj tehnično in skoraj nikoli ni »lite­ raturo«. Najbrž zofo planinska literaturo išče izhod v kočljivem ravnotežju, ki ji le redko dopušča, da bi se res visoko povzpelo. Morda je v tem tudi osnovni vzrok njene zagate. Planinski pisatelji ali bolje publicisti so večkrat izjavili, da no­ beno pisarija ni nikoli do kroja posredo­ vala alpinistične izkušnje. To je seveda težko dokazati. A kljub temu se planinski knjigi »dobro godi«. Fotoalbumi, zajetne monografije, množico vodnikov v vseh jezikih sveto, biografije, poročila, opisi