Pogled vase Neprestano in vedno iznova se povračajo najrazličnejši posamezniki, društva, ustanove, verske, stanovske in politične organizacije k vprašanju šole in učitelja. Vsi ju obdelujejo s svojega gledišča, s stališča svojih koristi in pričakovanj. Ker s tem nalagajo učiteljstvu nove naloge na polju šolstva in ker zahtevajo določene lastnosti od učitelja kot osebe, je prav, če od časa do časa pregledamo sebe in delo v ogledalu zahtev in lastnega udejstvovanja. Splošno se trdi, da je učiteljska izobrazba pomanjkljiva, zlaisti na področju uporabnih ved. V zadnjem času posebno poudarjajo premajhno znanje kmetijstva. Spoznavamo, da primanjkuje našemu podeželju kmetijskih strokov.njakov, prav tako pa tudi ostalih kulturnih delavcev: pevovodij, godbenikov. organizatorjev, zadrugarjev, telovadcev itd. Primanjkovanje teh kulturnih delavcev je ogromno in mnogo društev usahne ravno radi primanjkovanja sposobnih delavcev. Naloga učiteljstva je, da se vsestranlsko izobražuje in pripravlja na svoje izvenšolsko kulturno poslanstvo. Ne more pa biti izvenšolsko delo glavni namen učiteljevega udejstvovanja. To je in ostane le šola. Za šolsko delo je pa potrebno pred vsem čim globlje in popolnejše pedagoško znanje in v tem vidu pripada učiteljišču prventstveno pedagoško, to je šolsko strokovno izobraževanje. Gregorčičevo načelo »Ne samo kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan«, je najbolj med učiteljstvom uvaževano. To prepričanje je povzročilo pravo dirko za funkcijami in so bili navadno učitelji tajniki vseh društev v kraju. Ta pojav v zadnjem času nekoliko nazaduje, ker učiteljstvo pravilno spoznava, da je to na škodo — šoli. Visoko strokovno izobražen učitelj mora biti vodilo vsakega učitelja, naša prva in glavna zapoved. Zato mora tvoriti strokovno samo- izobraževanje glavni člen učiteljevega izpopolnjevanja in notranje bogatitve. S tem pa stopa izvenšolsko delo, pa tudi tozadevna usposobljenost v drugo vrsto učiteljskega prizadevanja. Tako moremo označiti višje kmetijsko znanje kot specializacijo, prav tako kakor smatramo za specializacijo višjo usposobljenoist v drugih kulturnih ali gospodarskih strokah. Soglašamo, da potrebuje naš kmet več gospodarskih naukov in da ima kmetijsko udejstvovanje v neki meri prednost pred drugim udejstvovanjem, ne more se pa k temu usmeriti vise učiteljevo delo in njegova šolska izobrazba, ker s tem šola, kakor učitelj in učiteljišče izgube pravi izobraževalni in vzgojni namen. Strokovno usposobljen in izvenšolsko delaven učitelj pa še ni doseženi ideal dobrega učitelja. Kakor daje vsakemu človeku pravo vrednost šele nravstveno prepričanje in življenje, toliko dragocenejše je za učitelja pravilno nravstveno pojmovanje. Bol.j kakor z besedami, z dejanji učitel) vzgaja učence in okolico. Z izživljanjem resnice »Besede mičejo, vzgledi vlečejo«, dovrši lik dobrega učitelja in vzgojitelja. S tem ni rečeno, naj se učitelj umakne iz borb javnega življenja. Ravno z javnim udejstvovanjem more izpričati in oživiti svoja načela ter izklesati narodu prave vzore. Ravnodušnost do napak in krivih vzorov v vsakdanjem življenju bi osramotila njegovo vzgojno poslanstvo, ki se ne nanaša samo na ozko šolsko scvbo, temveč na vso njegovo okolico. Na mesto ravnodušnosti moramo staviti gorečnost pri vsem njegovem javnem udejstvovanju. Vsaka borba navadno odkriva temne strani človeka, strast, zlobo in nestrpnast. V borbi naj učitelj odkriva lepote človeške nravi: neustrašenost in resnicoljubnost. V zvezi s političnim utripanjem v državi se izražajo tudi različna mnenja o učiteljevem političnem zadržanju. V vsakem primeru zagovarjamo načela svobode in demokracije. S tem je učiteljstvu dana prosta izbira med političnimi strankami. Poleg množice pripadnikov drugih stanov, ki oblikujejo politični obraz naše države, je praviLno, da tudi pripadniki našega stanu izrekajo in uveljavljajo svojo voljo v mejah človeškega dostojanstva in tovariške strpnosti. Tako je postavljena strpnost na prvo mesto Msega učiteljskega javnega udejstvovanja. Ona nam jamči za pravilen potek stvari same in dviga učitelja iznad zablod strasti in grehov nestrpnosti. Dopustitev uveljavljanja drugega in častno razpravljanje o stvari bo dvignilo raven naših dognanj in bo izpričevalo višje kulture. Ko stojita učiteljstvo in šola sredi zanimanja in razpravljanja najrazličnejših krogov, ise jima s tem ponovno priznava izredna važnost in odgovornost. Zato je prav posebno potrebno očrtati stališče učiteljstva do šole in stanu. Želeti je samo še to, da bi bili povsod vsi nameni in namere do šole in učiteljstva čisti, prav tako pa tudi ukrepi. Žal, to načelo se še ne izvaja. iKljub temu pa, radi učiteljstva, prinašamo pogled vase. B.