Politične stvari.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je imela sejo dne 23. t. m. Najprvo je rešila vladni zakonski predlog glede proračunskega provizorija za meseca maj in junij t. L s prvim, drugim in tretjim branjem. Potem se je prebral predlog poslanca dr. Steiowenderja in tovarišev glede ustanovitve državne banke za zadruge.
Poslanec Vošnjak misli, da ne bi bilo treba take banke, ako bi se bolj ozirali na posojilnice in bi zadruge pri njih iskale potrebnega kredita. Taka banka, nadaljuje Vošnjak, bi tudi preveč stala državo. Poslanec Pattai podpira predlog dr. Steinwenderja ter, odgovar-jaje Vošnjaku na opazko , da bi banka nekaj denarja potrebovala od države, pravi, da ou nič proti temu nima, da je celo dolžnost državi, da kaj stori za malega obrtnika in kmetovalca, posebno ko se ne upira temu, kjer je treba pomagati velikim kapitalistom, na pr. pri železnicah, pri katerih jamči podjetnikom za gotov dobiček.
Po nekaterih opazkah dr. Kramara, kateri je tudi Vošnjakovega mnenja, da bi se namen, katerega zagovarja dr. Steinvvenderjev predlog, ki se mu pa v predloženi obliki zdi neizvršen, najlaže dosegel s tem, da bi se posojilnice nekako organizovale, izroči se predlog gospodarskemu odseku v pretresovanje.
Na dnevni red pride za tem prvo branje predlogov poslanca Bilinskega in tovarišev, ter poslanca Pradeja in tovarišev glede uvedenja borznega davka, koja se izročita posebnemu odseku 24 članov. Ravno tako se je sklenilo, da se predlog poslanca Scharfschmidta in drugov, ki zahteva službeno pragmatiko za državne uradnike, izroči posebnemu odseku 18 članov. Poslanca Pradeja predlog glede zavarovanja delavcev za starost in onemoglost izroči se obrtnemu odseku. Na to prebere dr. Trojan sledeči predlog: Visoka zbornica naj sklene: 1.) Poziva se vlada, da nemudoma natančno pozve o škodah; katere so napravile zadnje povodnji na Češkem, ter naj porabi potrebni kredit v to, da se pomaga ž njim po povodnji poškodovanim: 2.) ta predlog naj se izroči proračunskemu odseku, kateri ima o njem poročati v zbornici najkasneje v 8 dneh. Predsednik obljubi, da bode poslal ta predlog takoj v tisk ter tako omogočil, da bode mogočo o njem kmalu razpravljati.
-----    132
------    133    ------
Načelniki posameznim državnozborskim odsekom ^o: A d r e 8 d e m u odseku grof Deym, namestnik poslanec Heiisberg; obrtnemu odseku vit. Bilinski, namestnika Moro in Zallinger; legitimacijskemu odseku grof Cernin , namestnik Wenger; p e t i -<e i j s k e in u odseku poslanec Ruczka, namestnik dr. Stohr; vojinskemu odseku: Lupul, namestnik grof Gvido Dubsky; vgospodarskemu odseku: Lupul, namestnik Chrzinowski; pravosodnemu odsek u Madejski, namestnik dr. Fanderlik; proračunskemu odseku dr. pl. Plener, namestnika: 'dr, Kathrein in Bilinski.
Stavili so se potem še nekateri predlogi. Med njimi «e nahaja tudi interpelacija poslanca barona Malfattija, $ katero se interpeluje ministerski predsednik kateri, nagibi so provzročili tako nepričakovani zaključek zadnjega zasedanja tirolskega deželnega zbora.
Dne 24. t. m. sta zborovali obe zbornici. V g o -sposki zbornici seje predsednik spominjal umrlih članov Wierzbickega in barona Scharfschmieda. Na novo vstopivša člana knez Czartoriski in grof Ervin Nostiz-Hienek sta storila obljubo. Ker je vit. Arneth zaradi t)olehno8ti izstopil iz adresne komisije, izvolil se je na njegovo mesto član Dumba. Vladni predlog zakona o proračunskem provizoriji za mesec maj in junij se je vzprejel brez debate.
V poslanski zbornici so stavili poslanec Proskovitz in tovariši predlog o uvedenji živinske in o znižanji kuhinjske soli. Utemeljeni predlog dr. Trojana o podpori na Češkem vsled povodnji poškodovanim se je izročil proračunskemu odseku.
Predlog poslanca dr. Richterja in drugov, ki predlagajo, naj bi se razveljavila prepoved glede uvažanja ameriških trt, izročil se bode posebnemu odseku 24 članov.
Pri tej priliki je poslanec Vošnjak sprožil misel, da bi nasadili tobak po onih krajih, kjer je trtna uš popolnoma pokončala vinograde. Potem se je prebral predlog poslanca Marcheta in tovarišev, po katerem naj bi se premenil zakon z dne 15. junija 1890. 1. in dovolile nekatere olajšave onim občinam, po katerih je trtna uš uničila vinograde. Po zakonu z dne 15. junija 1890. L so davka oproščeni le oni vinogradi, ki so bili po trtni uši popolnoma uničeni in ki obsegajo najmanj !/4 hektara. Poslanec Marchet pa predlaga, da bi se dovolil odpis davka za vsak vinograd, ki je le okužen po trtni uši, ker le na tak način bode pomagano večini vinogradnikov. Občinam pa, po katerih je trtna uš okužila na polovico vinogradske parcele, treba je posebno tam, kjer je vino glavni pridelek, s tem pomagati, da se jim dovolijo posojila, ki bi jih morale državi najkasneje po -desetih letih v letnih obroKih brez obresti povračati.
Naučno ministerstvo je predložilo gosposki zbornici &ačrt zakona, vsled katerega se bi predrugačil učni načrt na naših pravoslovnih fakultetah. Po tem načrtu hi se skrajšale   pravoslovne   študije  za pol leta, ker bi
se dovršile v 7 semestrih. Čehi so porabili to priliko pa zahtevajo po svojih listih od naučne uprave, da otvori na češkem \seučilišči stolio za češko državno pravo, katero se je uže razlagalo kot obligaten predmet od leta 1805. pa do leta 1849.
Adresna komisija gosposke zbornice je imela dne 27. t. m. sejo, v kateri je bil soglasno vzprejet adresni načrt, ki ga je bil izdelal grof Falkenhavn.
Tadan je zborovala tudi poslanska zbornica. Ad-resni odsek poslanske zbornice snide se pa šele te dni. Načrt adrese, katerega je izdelal poslanec Bilinski in odobril poljski klub, priobčil je Bilinski tudi načelništvoma konservativnega kluba in zedinjene levice. Mladočehi bodo predložili,   kakor   kaže,   svoj   posebennačrt.
Uže v prvi seji adresnega odseka se je pokazala neediuost glede tega načrta. Poslanec dr. Plener je zahteval, da se v adresi niti ziniti ne sme v narodnih ali verskih željah posameznih strank. Naš po slanec prof. Šuklje pa ni bil tega mnenja, ampak je oporekal dr. Plenerju, ki je trdil, da takih želj in sploh takih stvari ne omenja prestolni govor. Opomnil je na mesto v pre-stolnem govoru, kjer se govori o ustavno zagotovljeni enakopravnosti vseh narodnosti. Rekel je, če so tudi zagotovljene po ustavi take pravice, da jih pa narod, katerega on zastopa to je slovenski narod, do danes ne uživa še in da se mora v tem oziru kaj izpregovoriti v adresi.
Te in še neke opomnje dalmatinskega poslanca dr. Klaiča razburile so jako levičarje, in pisali so njih listi, da bode levica izdelala tudi svoj adresni načrt, čudno so se pa ponašali levičarji pri volitvi glavnega referenta. Dogovorjeno je bilo med vsemi strankami, da se izvoli za referenta vit. Bilinski. Ali pri volitvi so pokazali levičarji, da jim ni dosti verjeti, kajti svojih glasov niso oddali vit. Bilinskemu, ampak dr. Plenerju, ki jih je dobil 15, vit. Bilinski pa 16. Ker ni bilo absolutne večine, volilo se je v drugič, in ker sta Mladočeha, ki nista pri prvi volitvi volila, oddala pri drugi volitvi svoj glas vit. Bilinskemu, bil je še komaj pri drugi volitvi izvoljen vit. Bilinski z 19 glasovi za glavnega poročevalca.
Do danes ni še   gotovo, ali bosta predložena zbornici samo dva adresna   načrta, namreč načrt poljskega, konservativnega in levičarskega kluba in pa načrt kluba Mladočehov, ali pa celo trije, ako se namreč levica loči od ostalih dveh klubov.
Uči nas pa to, da ne more dolgo trajati tako stanje, naj bi se tudi morebiti udala ostala dva kluba levičarjem ter se izdelal adresni načrt, v katerem bi ne bile izražene — seveda v skromni obliki — želje posl. Šukljeta in Klaiča v narodnem, drugih konservativcev pa v verskim oziru, daljnim poveljem se vender ne bodo mogli, klanjati konservativci ob najboljši volji in največem zatajevanji.