cinlhi 9 P MarbUrŽ (DraU)' BadŽaSSe " ~ Ruf 25-67 - Bezugspreise: Im der Ostmark, vierfeljähr.RM 1.2t einschl.9 Rpf Postgebühr; im Altreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich 18 Rpf Zustellgebühr - Postscheckkonto Wieu Nr.5503t U - Ul. lahrgang V Marburg a. «I. Drau, Samstag, 1. August 1943 Einzelpreis 10 Rpf Neomahljiva nemška fronto no vzhoda i času 0(1 5. talita doslej usiiCetiiii 7110 sovgetshih ianftov - NemSKe iete prey« ob reki ratus H protinapadu - same letalske izgube bomevikov - Zaman butalo soviet! ob iehleno obrambo hrabrih nemSklli in zavezniških vofakov Špekulacija sovjetskega vojnega vodstva glede prodora nemške obrambne fronte se je po vseh prizadevanjih boljševikov v letošnji dosedanji poletni bitki na celi črti izjalovila. Sovjeti v teh bojih, ki so vzplamteli dne 5. julija, niti najmanj niso štedili svojega vojaštva in materijaia. Nastala je največja materijalna bitka vseh časov. Podoba je bila od vsega počelka, da hočejo bolj-ševiki izsiliti prodor, nemške glavne obrambne fronte, da bi tako dospeli v srce Evrope. Vsi ti poskusi so se izjalovili od Ladoškega jezera pa do Azovskega morja. Sovjeti so metali v boj vsak teden nove in sveže sile ter materijal, a vse zaman. Ob jekleni hrabrosti nemškega vojaka in njegovi nadrejenosti glede bojne sposobnosti, so se razbili vsi sovjetski napadi. To je bilanca dosedanjih boljševiških naporov. Vzhodna fronta je sedaj podobna dvema ogromnima mlinskima kamnoma, ki meijeta jeklo, meso in kosti. Sovjetske divizije ginevajo med neizprosno se vrtečima kamnoma. Pri tem Je očitno, da nemškemu vodstvu v lej bitki ne gre toliko za razširjenje prostora kot predvsem za uničenje sovražnih sil in njegovo oslabitev. Nemška taktika in strategija sta izredno elastični. Če je na kakem odseku treba skrajšati fronto, se jo skrajša, toda vsikdar Je to zvezano z ogromnimi izgubami boljševikov, ki gredo sltoro povsod v nastavljene pasti, kjer jih nemške čete iz levega ali desnega boka ter iz zraka zasipujejo s smrtonosnim ognjem. Smisel te velike bitke na vzhodu je torej uničenje sovražnih sil, ne oziraje se na pridobivanje novega terena. Vedeti je treba, da stoji nemška fronta nad tisoč kilometrov globoko na sovjetskih tleh. Operacije se vršijo Izključno na sovražnem ozemlju. Par kilometrov sem aH tja ne igra nikake vloge, kajti glavno je, da se ruši in drobi udarnost sovjetskih armad. Tako je sedanja frontna črta z malimi presledki tisto nakovalo, na katerem razbija jekleno nemško kladivo sovjetske divizije. Z vsakim dnevom j« moč sovjetske vojske manjša. Pomisliti je treba, da so nemške čete v tej ogromni materijalni bitki od S. julija do 1. avgusta uničile nič manj kot 7110 boljševiških tankov. To število zadostuje ¿a ocenitev gigantske bitke, ki odloča usodo Evrope. Z nemške strani so že opetovano povdarili, da odločitev te vojne ne pade nikjer drugje kot samo na vzhodu. Pomen jeklena nemške obrambe, ki prizadeva sovražniku na vseh odsekih fronte najtežje izgube na materijalu in ki mi-, ino tega uničuje njegov« ljudsko moč. je torej izven vsakega dvoma. ga loka ves dan žilavo odbijale sovjetske napade. Pri tem Jih je nemško letalstvo učinkovito podpiralo. Nemške čete so odbile vse sovražne poskuse prodora. Boljševiki so imeli v teh bojih izredno velike in krvave izgube. Tako so izgubili v odseku severno od Orela nad 100 tankov in 33 letal. Na drugih odsekih fronte je izvajal sovražnik le lokalno omejene napade, ki so jih nemške čete odbile v zelo trdih bojih ali pa tudi v proti-sunkih V četrtek so nemške čete uničile skupno 186 sovjetskih tankov. Po petkovem poročilu *so nemške čete odbile v orelskem odseku vse sovražne pehotne in tankov-ske napade. Južno od Ladoškega jezera pa je nekoliko popustilo napadalno delovanje boljševikov. Tudi tu so nemške čete odbile opetovane lokalno omejene napade sovjetov ob krvavih izgubah za sovražnika. Nemške pomorske sile so obstreljevale boljševiške postojanke ob reki Mius. Pri tem so z granatami poškodovale neki sovjetski oklo-pni vlak. V Finskem zalivu je bila potopl|ena neka mala sovjetska edinica. Sobotno poročilo nemškega vrhovnega poveljstva pravi, da se je v petek zvišala bojevitost boljševikov na glavnih odsekih vzhodne fronte. Tako je sovražnik napadal nemške postojanke v orelskem loku v srditih zamahih svoje pehote in tankovsklh odredov. V menjajočih se težkih bojih so nemške čete odbile boljševiške napade ob velikih izgubah za sovražnika. Sovražnik je tudi ob Ladoškem jezeru in ob Kubanskem mostišču ponovil svoje težke napade. Zapadno od Krimskaje se je zrušilo več sovjetskih divizij v nemškem ognju. Južno od Ladoškega lezera so vdrle neke sovražne sile v nemško fronto, toda nemške čete Benser (Sch) * PK-Krietfsber \ ojne operacije so se na vzhodu razvijale v prete- Nebelwerfer im Fronteinsatz. klem tednu kakor sledi: Bei den harten Abwehrkampten an der Ostfroat wurden auch Batterien der deutschen Nebel- Pretekii četrtek so nemške werfet erfolgreich eingesetzt. - Unser Bild zfe.gt links einen Nebelwerfer, rechts Geschosse cele na vet mestih orelske- die für einen Angriff auf einen von den Sowjets gebildeten Brückenkopf bereitliege« so jih pri tem uničile. V petek in v soboto so nens-ške čete uničile na vzhodni fronti 148 tankov. Neka nemška podmornica je potopila v Črnem morju petrolejsko ladjo s skupno 7000 brt. 30. julija vzplainteia bojevitost boljševikov je popustila že naslednjega dne. Izjemo so tvorili edi-nole boji v orelskem "loku. Na reki Mius so nemške čete prešle severno od Kjuibiševa k protinapadu, in sicer s podporo močnih odredov nemškega letalstva. V prvem zamahu so obkolile neke sovražno skupino, ki je bila po kratkem boju uničena V področju okrog Bjelgoroda so se izjalovili lokalni napadi sovjetov. V tem odseku so izvedle nemške čete več učinkovitih protlsunkov. V orelskem loku so boljševiki dne 31. julija nadaljevali svoje napade z močnimi pehotnimi in tankovskimi odredi. Vsi ti napadi so se zruSili v ognju nemške obrambe ob izredno krvavih izgubah za sovražnika. Južno od Ladoškega jezera se sovražni napadi v primeri z bojevitostjo prejšnjih dni nekoliko popustili. Nemški lovci so zavrnili v protinapadu sovražne sile, ki so mimogrede vdr-le v nemške postojanke. Sovjeti so izgobll! dna 31. julija na celokupni vzhodni fronti 217 tankov. Po poročilu, ki je bilo izdano 2. avgusta, so nemške čete v okviru svojega napada na fronti pri Miusu pridobile na terenu. Neka višinska postojanka. ki obvladuje ves odsek, je bila zavzeta. Sovjeti so imeli na tem odseku izredno velike izgube na ljudeh in materijalu. Jugozapadno od Orela so nemške čete odbile napade, ki so jih izvedli boljševiki s pomočjo močnih tankovskih in letalskih odredov. Nemško letalstvo je s svojimi napadi učinkovito posegalo v težišča teh borb. Prt razbijanju sovražnega dovoza so nemški letalski odredi uničili šest transportnih vlakov in neki oklonni vlak Na fronti pri Kanda-lakši so nemški grenadirji v uepristopnem močvirnem terenu razbili nek sovjetski bataljon. Dne 3. avgusta so nemške čete ob Kubanskem mostišču krvavo odbile vei sovjetskih napadov. Obenem so nemške čete pri Kjuibiševu uspešno nadaljevale svoj lastni napad. Na fronti ob Doncn so s« medtem zrušili številni sovjetski napadi, izvedeni s lažjimi silami. V srednjem odseka fronte, zlasti pa jugozapadno od Orela, je sovražnik nadaljeval s pomočjo novih močnih pehotnih, tankovskih in letalskih odredov svoje poskuse prodora nemške fronte. Naše junaške čete so odbile vse t« napade ter so s pomočjo letalstva zavzele v protinapadu teren, ki so ga btie za nekaf časa izgubile v bojnem metežu. Tudi pri tej priliki je bMo uničeni* veliko število sovjetskih 'an-kov Boljševiki so prešli tudi južno od ladoškega jezera po temeliiti artilerijski nripravl s pomočjo močnih Neuspeli letalski napad na petrolejska polja Anglo-Ametikanci so icrSili turško nevtralnost — Anglo-Amerikanci se sploh i ozirajo na nevtralne Jrlave — SemiLa letalska obramba je povsod odlična L avgusta je poskusil neki anglo-ameriški kombniški odred sklenjeno napasti romunska pe-teolejska polja pri Ploestiju. Bilo je okrog 125 sovražnih bombnikov. Nemiko-romunska letalska obramba jim je šla učinkovito in pravočasno aasprotj ter je sovražni orded tako odlično raz-Mla, da je prišlo le kakih 60 do 70 bombnikov do ■azbitega napada. 36 bombnikov je _ bilo takoj dbitih na tla. Mnogi drugi bombniki so zadobili Jako težke poškodbe, da jc smatrati velik del ■oičenim. Škoda, ki so jo povzročili anglo-ameri-ki bombniki, je bila neznatna. Dne 3. avgusta je objavilo nemško vrhovno poveljstvo dodatno poročilo, iz katerega je razvidno, da je bil anglo-ameriški »udarec« na romunska petrolejska polja velik neuspeh za napadalce. Po poznejših ugotovitvah so namreč zbili «Ič manj kot 52 sovražnih bombnikov na tla. 15 Hirimotomih bombnikov je moralo pristati na nevtralnem ozemlju. Po naših ugotovitvah se to-laj polovica anglo-amerižkega bombniškega od-teda ni vrnila na .svoje izhodišče. Prave izgube Vodo pa bržkone še mnogo večje. Iz Turčije poročajo, da se j« v ponedeljek spustilo osem anglo-ameriških bombnikov na turška Sa. V Ankari so mnenja, da je anglo-ameriška kršitev turške nevtralnosti »ek> resna zadeva, to •a tembolj, ker je verjetno, da »o anglo-ameriški tombniki pri svojem poletu v Romunijo preleteli Ssriko ozemlje. Ta domnev« )a strjena tembolj, kar je bilo več teh bombnikov sestreljenih nad Bolgarijo. Od omenjenih osem bombnikov, ki jim je zmanjkalo goriva, so štirje zasilno pristali blizu Smirne. Podoba je torej, da so hoteli ti štirje bombniki dospeti nazaj na otok Ciper. Trije drugi bombniki so pristali pri Čorlu, torej na tleh evropske Turčije. Spustili so se južno od železniške proge Odrin-Istambul. Neki drugi bombnik je pristal blizu mesta Fethyje, t j. ob egejskl obali Turčije. Del posadke je bil zelo težko ra-njesn. Turške oblasti so vse prisilno pristale aparate zaplenile, posadke pa internirale. Nemško-romunska letalska obramba je tokrat odlično funkcionirala. V londonskih poročilih govorijo o »strašnih nemških lovcih«, ki so se kai vsuli na anglo-ameriške bombnike. Iz nekega nemškega poročila je pa razvidno, da so tudi romunski lovci odlično sodelovali pri razbitju an-glo-ameriškega bombniškega odreda. Kjerkoli pa so anglo-ameriški bombniki skušali priti nad petrolejska polja v nizkih poletih, se je vsipala med nje prava toča granat nemške in romunske protiletalske artilerije. Napad je bil za Anglo-Ame-rikance zvezan z velikimi žrtvami. Napad je pa tudi pokazal, da je nemška letalska obramba kljub ogromnim nalogam po vsej Evropi odlična in da ostane tudi za anglo-ameriške letalce najtrši oreh. Nemška protiletalska obramba se nahaja v stalni pripravljenosti. Ves nemški narod ji je hvaležen za žrtve, ki jih doprinaša v odbijanju sovražnih letalskih napadov Napad na petrolejska polja pri Pioestiju *je pokazal, da se nemški narod lahko zanese na svojo odlično protiletalsko vojsko. Izjalovljeni napadi Amerikancev na Siciliji ®d 10. do 31. julija s« Izgubili Anglo-Amertkanci na vročih tleh Sicilije 509 tankov Ifihove letalske izgube našajo 199 letal, od teb pa 132 nad SicSfiJo — Težke letalske izgube Anglosasov nad fïeïchorn in tue J zapadetm Po poročilu, ki ga je izdalo nemško vorhovno poveljstvo dne 4. avgusta, so nemške in Italijanske čete dosegle na Siciliji po večdnevnih težkih bo-•fit proti v premoči se nahajajočemu sovražniku velik obrambni uspeh. Ta nspeh j« tem v«čji, ker J* treba upoštevati težavne terenske in kllmatiira« namere bojišča. SeveroameriSke divteije so sku-tele v srednjem odseku sictlske fronte prodreti »emško-italijansko fronto, toda vsi ti poskusi so se izjalovili ob največjih materij»tiiib in človeških «gubah za sovražnika. V času od 10 do 31. julija to nemško-italijanske čete na Siciliji «ničile 309 anglo-ameriških tankov. V istem času so sile osi ubile nad Sredozemskim morjem 189 letal, od teh kar 132 nad Sicilijo. Operacije na Siciliji so potekale pretekli teden kakor sledi: Nemško-italijanske čete so pretekli ietrtek odbile več sunkov Amerikancev ob »®-verni obali Sicilije. Na srednjem odseku fronte so ae izjalovili močni sovražai aapadi, podpirani s strani sovražnega letalstva, ob odločili obrambi / naših čet Pred južno obalo Sicilije so nemška bojna letala težko poškodovala lest transportnih ladij. Severoamerižkl bombniški odredi so prileteli 28. julija predpoldsn nad področje Relch-a. Ker «o jih nemški lovci zapleti! v letalske boje, so vrgli brez načrta bombe na nekatere naselbine, med njimi tadl na meate Kaasel. Prebivalstvo je zabeležilo nekaj fa^ab in ikode na poslopjih. Nemška obramba je pri tem zbila 35 serražmh itirimo-tor-nlh bombnikov Sedem nemSkih letal se ni vrnilo. Sovražno letalstvo je po poročilu z dne 29. jn-Bja bombardiralo naselbine v pokrajini Salerna In ob robu mesta Napulj. Nastala j« nepomembna škoda. Tudi Iz poročila z dne 30. julija jo razvidne, da so nemSko-ttaiiiaiiske čete odbile na srednjem sektorju sietlske fronte vse sovražne poskuse prodora Ob južni obali Sicilije je dobi! neki »evrafcri transportni (R0O0 hrt) tako teise bombne poškodbe, da je računati z njegovi» «ničenjem. V Atlantiku je nemško letalstvo potopilo transpori-nika z 10.000 bri. letalskih odredov k napadu. Nemške čete so odbile te napade v trdih bojih deloma od mota do Mof&, deloma pa tudi v pretisunkih ob težkih izgubah za sovražnika. Na vzhodni fronti so Izgubili sovjeti 1. in X avgusta skupno 227 letal. In slew deloma v letalskih bojih, deloma pa vsi od nčinkov lzstrelj»-afli protiletalskih granat. V okviru velikih bojev na vzhodni fronti igra oedaj pri izvedbi nemških oiwtRcij takozvani «ae-S*lec megle, ki ga vidimo a« prvi strani pričujoče številke »Štajerskega Gospodarja«, veliko *ioj;o. Kakor piše Oberst Grs-etre v zadnji «e-rüfci revije »Die V/ehimacht«, so baterije atetal-«ev megle orožje, ki prizadeva sovražniku s«ia« kcgiibe. Tak metalec megle, ki H Motoriziran, tasa fest cevi. Iz leb cevi izstreljaje saožtvo razstre-Sne granate, plameneče granat« ha granate m zameglitev. Rezs&efiine grinate povzročajo strahovit učinek. Kamer pade hkreti Sest Jakih granat, ki Jih izstrelijo električnim potom, se razrušijo bunkerji in utrdbe, sovražne vojake pa ubije tako, da ni videti nfkakft iumnilh poškodb. Že xgolj strahoviti zračni pritisk detonacije zadostuje, da uniči sleherno livljanje. Plameneče granate povzročajo ogromne plamene, ki poleg moralnega učinka povzročajo silne opeklin«. S temi granatami se anlčuje hiše, gozdove in polja. Granat« »a zameglitev pa omogočajo postavitev takozva-aih ^ten, ki onemogočajo «ovratnika vid. Pri napadih peSKvte »aro torej ta metalec priSiedl ssao-go krvi. Metalci megle so le v «evllnih primerih SiklJučHl *ejatv»van]e sovjetskih protitankovskih baterij In te tik o »o exnogoêili »«snškim tackom pot «kosi teren, ki ga f« savraï«» sicer obstreljeval x a«|if*)iiai topovi Metalci asegie spadaj« k tistemu novesra oroijn, ki ga nemika vojska s največjim aspefeom «porablja na vzhodni fronti ■Sovraži bombniški odredi so 29. julija napadli Helgoland ter neke naselbine v področju severne nemške obale, med drugim tudi mesto Kiel. V naslednji noči pa so izvedli ponovni težki teroristični napad na Hamburg, kjer so povzročili nova razdejanja. Prebivalstvo je imelo velike izgube. Obramba je zbila 54 sovražnih letal. Nemška letala so v noči na 30. julij bombardirala dlje v Južni Angliji. Sevemo od Terscheiling-a so nemške obalne posadke potopile nek angleški hitri čoln. Po poročilu z dne 1. avgusta so se izjalovili anglo-ameriški poskusi prodora srednjega odseka sicilske fronte. Sovražnik je imel pri tem velike materijalne in človeške izgube. Tudi na južnem in na severnem odseku so se izjalovili vsi sovražni napadi. — Nemške mornariške sile so v času od 21. do 31. julija uničile nek ameriški zrakoplov in 56 sovražnih letal. V boju z anglo-ameriškimi pomorskimi zvezami je bilo meseca julija potopljenih 94 ladij s skupno 550.241 brt. Uničujoče zadetih pa je bilo nadaljnjih 53 ladij z 246.750 brt. Najmanj 220 ladij z okrog 780.000 brt pa je bilo poškodovanih z bombami in torpedi. Težko prizadeto je bilo tudi sovražno vojno brodovje. Nemška mornarica je potopila troje rušilcev, sedem hitrih čolnov In neko stražno ladjo Poškodovala pa je neko križarko in 15 hitrih čolnov Nemško letalstvo je potopilo enega rašilca, tri hitre čolne, nek spremljevalni čoln, dve korvetl in več čolnov za izkrcavanie. Poškodovalo pa je eno bojno ladjo, več križark, devet rušilcev, en brod in več čolnov za izkrca-vanje. Sovražni letalski odredi so po sobotnem poročilu bombardirali mesto Kassel, noč poprej pa mesto Remscheid. Prebivalci napadenih mest so imeli izgube. Težka razdejanja in požari so nastali zlasti v stanovanjskih področjih mesta Remscheid. Obramba je uničila po dotedanjih vesteh skupno (10 letal, večinoma štirimotorne bombnike. Nemške podmornice so potopile v Atlantika troje ladij s 15.000 brt. Nad Atlantikom so zbili ameriški zrakoplov in neko letalo. Dne 2. avgusta je sporočilo nemško vrhovno po-veljstvo, da so Angleži In Amerikanci zlasti v srednjem odseku sicilske fronte nadaljevali svoje poskuse prodora. Vsi ti poskusi so se razbili ob žilavi obrambi naših čet ter ob velikih izgubah za sovražnika. Sovražnik je 1. avgusta bombardiral Napulj In salemsko obalo. V Napulju je nastala ¿občutna Skoda. V Siciliji so ae razvijali v srednjem odseku irante teScI obrambni boji. Sovražni napadi so se smšili v bojih ed moža do moža. Boji so pa tudi v Južnem odseku znatno oživeli. V noči na 3. av-Tust je sovražnik ponovno bombardiral mesto Htntes In okolico. Zopet so nastale tegube med nrebhrshrtvom in sova znatna razdejanja. Po dotedanjih poročiifh »o iMH 27 napadalcev. Deset letal jo bOo sestreljenih pri napa du na neko Bem- sprontHavo. Devet letal je bilo zbitfh nad za-««deraim r-apadnhsi oiesnljem. Severno od Tersche-3!»f-a so Nemci potopiti troje sngMkih hitrh čolnov. Četrti Mtri čoln je bil take težko zadet, da fe računati s njegovim uničenjem. Peti hitri frrfn je zgorel 3 Grof Clano hI ve* veleposlanik It aH je vVa-t&aan. MtresoBaSjtv zet, grof Galeazzo Ciano, je podal «stavke aa poiošsj vs-polnitve sovjetskih zahtev nikakih dobičkov na evropskih tleh. Dobiček pa je Angležu prva stvar. Razumljivo je tedaj, da je dobičkarska Anglija silno zaskrbljena. Ta zaskrbljenost pa izvira iz poročil, ki so prispela iz Zedinjenih držav. Tako je sporočil njujorški dopisnik lista »Stockholms Tidningen« svojemu listu sledeče: »V Washingto-nu so prejeli iz Moskve diplomatične informacije, ki pravijo, da je Stalin dal razumeti anglosaškima silama, da je vrgel svoje oko na vzhodno in na srednjo Evropo brez ozira na načrte, ki jih imajo zapadne sile.« V Londonu so se na to spogledali. Zlasti list »The Ninetenth Century« se je zaustavil ob tej vesti. List piše, da nikakor ne gre, da bi se Sov-jetija po svoji volji razširjala, ker bi vse to končno dovedlo tako daleč, da bi se moralo odločiti o tem, kdo bo gospodar ne samo na Vzhodnem Poljskem, temveč tudi v vsej Poljski, kdo bo gospodar Škodovih delavnic, romunskih petrolejskih poljan, morskih ožin, Irana in Iraka. Sovjetski oblastniki se prav nič ne ženirajo Kakor je raa-vidno iz omenjenih informacij, so dali Anglosa-som razumeti, da smatrajo tisto Evrof>o, ki bi jo naj Anglo-Amerikanci zasedali potom svoje invazije, kot izključno sovjetsko interesno področje. Majski bo torej imel skrbeti za to, da se Anglija in Amerika ne bosta nikjer vmešavali v sovjetske načrte o hegemoniji boljševikov nad našim kontinentom Tudi moskovska »Izvestija« so pisala v tem smislu Sedaj sta Anglija in Amerika nekak »meč Sovjetije« Avanzirali sta'k vlogi, ki so jo Anglosasi preje radi dodeljevali drugim neredom. Zanimivo je vsekakor, da vlada med »zavezniki« tako silna »harmonija«, da se že sedaj v duhu trgajo za kožo živega medveda. □ Seja vlade v fokiju. V torek se je vršila v Tokiju seja japonskega kabineta. Pri tej priliki je poročal zunanji minister Sigemicu o razvoj« političnih razmer v Evropi po političnih spremembah v Italiji. D Državni poglavar Burme se naziva »Adipadl«. Pripravljalni odbor za neodvisnost Burme je sklenil, da se bo šef države Burme odslej imenoval »Adipadi«, kar pomeni v skrajšani obliki in v prevodu nekako »glava države«. »Universul« piše, da se bo Romunija tudi v naprej branila s tisto hrabrostjo, s katero so nastali veliki primeri njene zgodovine. »Curentul« opisuje velike priprave Amerikan-cev za napad na Ploesti. Izid napada pa ni v ni-kakem razmerju k tem pripravam, še manj pa v razmerju do vpostavljenih sil in zadobljenih izgub. »Viatza« povdarja med drugim, da je bilo zadržanje civilnega prebivalstva v prizadetih mestih odlično. Vsi obrombni ukrepi so se kar najbolje obnesli. Nemški in romunski lovci so v najožjem sodelovanju postavili svojega moža. Zelo drago je poplačal sovražnik svoj poskus opustošenja petrolejskih poljan. Niti najmanj pa sovražnik ni zlomil moralnega odpora romunskega naroda. Težak poraz holfševikov oh Miiisu 18.000 sovjetskih vojakov ujetih — 750 sovjetskih tankov in 703 topov uničenih Nemško vrhovno poveljstvo je v svojem poročilu z dne 4. avgusta sporočilo med drugim, da so nemške čete skupno z Waffen-ff pod vodstvom Generalfeldmarschall-a Manstein-a in generala Hollidt-a s podporo letalskega generala De81och-a onemogočile opetovane sovražne poskuse prodora, obenem pa so v protizamahu porazile sovražnika, ki je vdrl severno od Kjul-biševa v nemške postojanke. Do 2. avgusta je bilo v teh bojih ujetih 18 tisoč mož, 730 tankov, T03 topov in 398 metalcev granat ter številno drugo orožje skupno z vojnim materijalom je bilo uničeno oziroma zaplenjeno. Sovražnikove krvave izgube prekašajo število ujetnikov v večkratnem smislu. Boljše viki so izgubiii bitko obrablianja Zanimiva neviruna sodba „Ure! — novi Verdun" Švedski list »Aftonbladet« je napisat negativno sodbo o sovjetski ofenzivi na vzhodni fronti. List je mnenja, da bi bil moral tako skrbno in velikopotezno izveden poskus prodora po tako dolgem času pokazati odločilen izid, kar se pa nikakor ni zgodilo. List je nadalje mnenja, da terenske izgube na vzhodu ne 'grajo nikake vloge, v kolikor s strategičnega vidika nimajo nikakih posledic. Veliko večjo vlogo igrajo žrtve, ki se jih vsili sovražniku, predvsem izgube na materijalu in na ljudeh. V borbi za Orel — švedski list imenuje gigantsko borbo za to postojanko novi Verdun — bodo menda izgube odločile bitko. Ako bi se boljševikom posrečilo zavzetje Orela, bi bila cena za tako »zmago« naravnost strašna. Za danes — tako končuje »Aftonbladet« svoja raz-motrivanja — se bodo morali vprašati v Krera-lju, ali je bil sklep glede poletne ofenzive dobro premišljen. Edino, kar so doslej lahko beležili kot izid te ofenzive, je ogromna uporaba moštva in materijala, s tem pa se je zmanjšal predpogoj za strateško dragocen prodor nemške fronte. □ Anglija — sovražnik Srbije. V VrnjačM Banji je govoril te dni zastopnik srbskega ministrskega predsednika generala Nediča, Rankovič, o krivdi Anglije in Amerike glede poloma Jugoslavije. Churchill je namenil Jugoslaviji nalogo, da omogoči angleškim armadam dostop do Donave. Balkanski narodi naj bi se torej borili za interese Anglije. Glavno vlogo so pri tem namenili srbskemu narodu. Ves razvoj je po mnenju omenjenega govornika pokazal, da sta bila Churchill in Roosevelt povzročitelja balkanske katastrofe. Treba je samo pregledati zgodovino zadnjega stoletja da se pride do jasne ugotovitve, da je bila Anglija vedno in povsod sovrai-rrrk srbskega naroda. ff-PK.-Kriegsber. Adendorf (PBZ — Sch). Unser »Tiger« brachte sie zur Strecke. Um dieses Dorf wurde heiß gekämpft. In kleinnen Abständen hatten die Bolschewisten Panzer eingebaut, die als stählerne Welle unseren Grenadieren den Weitermarsch versperren sollten Unsere »Tieger« brachen auch diesen Widerstand. Die bolschewistische Panzer und Besatzungen wurden vernichtet, das Dorf ging in Flammen auf Spomnite se v nedeljo pri hišni zbirki za vojno akcijo Nemškega Rdečega Križa in prispevajte za tiste, ki so najbolj potrebni! (Kriegshiltswerk für das Deutsche Rote Kreuz) Bundesffihrer Franz S t ein dl: Ü poiožafsi V današnji vojni kot največjemu svetovno-nazornemu, duhovnemu in gmotnemu obračunu v zgodovini človeštva vidimo v dogajanju gore in doline. Usoda nam je bila v tej borbi v največji meri milostna. Z zmago je potrdila hrabrost naših vojakov, moč naših src in kvaliteto našega orožja. Vojni pohodi na Poljskem, Danskem, Norveškem, v Franciji, Belgiji, Holandiji, Jugoslaviji ln Grčiji so bili zmagovite fanfare, ki še vedno zvenijo in obstojajo. Tudi v obračunu s Huni 20. stoletja Stalinovimi boljšcviškimi trumami, ki so hotele vdreti v srce Evrope, da bi razvile zastavo upora od Vlado vostoka do Bresta, je bila usoda na naši strani. Na tem ne Izpreminja ničesar niti pojem Stalingrad, niti izkušnja zimske bitke 1942-43. ODLOČILNA VZHODNA FRONTA Nemški vojak stoji globoko v ruskem prostoru, ob njegovi železni fronti se razbijajo sovražnikovi poskusi, izsiliti odločitev pod vsemi okoliščinami. Ogromna področja vzhoda z njihovimi vrednotami in zakladi služijo Evropi ln manjkajo sovražniku. Mi vemo natančno in čutimo instinktivno, da bo padla odločitev te vojne na vzhodu. Na stepah in v gozdovih pred Bjelgorodom in Orelom, na Kubanskem mostišču in ob Ladoškem jezeru, v bojih od moža do moža in tanka proti tanku padajo kocke evropske zgodovine in ne v uredništvih židovskih listov v Londonu in Washingtonu. Odločitve ne bodo povzročile transakcije temnih sil, pa tudi ne vojaško dogajanje na periferiji našega kontinenta. Odločilni dogodek naših dni je ogromna bitka na vzhodu, je brezuspešni napor sovje-tov, izsiliti z gigantskimi silami ljudstva in mate-rijala prodor v Evropo ali pa najmanj nasititi svoje vojake in delavce z zrelo žetvijo njihove nekdanje pokrajine Ukrajine. Bitka na vzhodu Je v zmagovitem znamenju Nemčile ITALIJA Vojaško in politično dogajanje v Italiji tvori v našem prostoru naravno predmet posebno živahnega zanimanja v diskusiji in daje povod za domneve in kombinacije. Kot nacionalsocialistl ne nosimo naših duš na Jezikih, tudi nismo pro-roki, temveč pričakujemo Fuhrerjeva povelja. Da Je moral zapadni sovražnik uresničiti s tolikim vriščom napovedano Invazijo, nam je' bilo jasno; da si Je Izbral Sicilijo kot cilj napada, je bilo morda modro. Sicilija spada k Evropi, toda Sicilija Je otok. Borba za Sicilijo še ni končana, pot v Berlin pa Je dolga Nemčija v vojaških stvareh sploh ne razpravlja, zanjo govorijo njeni vojaki In njeno orožle. Glede političnega dogajanja v Italiji pa načelno ne zavzemamo stališča. Nemčija ni nlkaka parlamentarna demokracija, kjer v zunanjepolitičnih stvareh vsakdo Javno razkazuje svojo modrost ln privatno mnenje. Zunanjo politiko Nemčije oblikuje Fiihrer. Kadar bo treba, nam bo povedal kar moramo vede»' DRZANJE DOMOVINE Ako se v tem članku, ki je našel vsled velike naklade listov »Marburger Zettung« ln »Štajerski Gospodar« pot v vse spodnještajerske filše, zavzema stališče k položaju, se je zgodilo to zgolj Iz notranjepolitičnih razlogov. Med dogajanjem na frontah in med političnim razpoloženjem in držanjem ljudi v domovini obstaja samo ob sebi nmevno vzročna zveza. Naclonalsocialistična vzgoja tn oblikovanje v Reirhu sta daljnosežno Imunlzirala človeka proti pojavom vsakdanjosti. Vera v zmago in pripravljenost na borbo nista vezana na stanje splošnega vojaškega ln zunanjepolitičnega barometra Če sije sonce aH če se grmad t jo na horicontu Reicha oblaki: nemški človek Izpolnjuje svojo dolžnost v ljubezni in zvestobi do Fahreria, dobro vedoč, da nam pripada zmaga kljub smrti ln vragu. SPODNJESTAJERC IN REICH Razumljivo je, da spodnještajerski ljudle v ši-roKi masi ne posedujejo te duhovne In duševne stabilnosti. Sele dve leti pripadajo k nacionalso-cialistitnemu Reichu in nosijo v svoji notranjosti še duhovno žlindro tuje vlade In njene agitacije. Naloga in najodličnejša dolžnost vodstva je torej, v odiočllnih urah preizkušnje z dejanjem in z besedo apelirati na srca in možgane Spodnještajer-cev ter Jih krepiti v veri v Nemčijo in zmago. Pri tem je potrebna načelna ugotovitev z ozirom na malo skupino izkoreninjencev, nasprotnikov dejanja ln sovražnikov v duhovnem pogledu. Naj se torej potek Vojaškega in političnega obračunavanja z nasprotniki Evrope oblikuje posamezno tako ali tako, naj korakajo armade Reicha od zmage do zmage in naj ima sovražnik začasne uspehe: politični koncept dela na Spodnjem Štajerskem ostane skupno z našimi načeli totalno nedotaknjen. Pot, po kateri korakamo, se bo brezkompromisno nadaljevala! Spodnještajerske prebivalstvo v svojem razmerju do Reicha, grupirano državno-pravuo v de-finitivne državljane, državljane na preklic in za-ščitence, se deli v svoji duhovno-politični drži v prijatelje in sovražnike Nemčije. Prva skupina je velika večina spodnještajerskega prebivalstva. Svoje priznanje k Reichu je tisočero podkrepila z delom in borbo, s storitvijo in pripravljenostjo žrtvovanja. To velja za vojake na fronti, za Wehrmann-e v vpostavl, za delavce v delavnicah, orožarnah in rudnikih,.za duševne delavce v kon-torjih in nradih ter za kmeta za plugom. Sile in vrednote na Spodnjem Štajerskem so od zrna do premoga in od žive človeške substance do topov Fuhrerjeva last in delujejo za zmago! JASNA FRONTA PROTI SOVRAŽNIKOM REICHA Nikakor pa nočemo zamolčali, da Je v našom območju mala manjšina sovražnikov Nemčije na delu pri motnji miru in reda. Kot nekakšni ne-dolžniki tičijo kamuflirani v svojih mišjih luknjah ali pa morijo, terorizirajo in ropajo v gotovih odstranjenih gozdnatih krajih Spodnje Štajerske. Orgauizatorični in osebni Interesi bandit-skih skupin so nam prav tako znani kakor njihove metode ln nameni. Kot plačanci Moskve prejemajo iz rok boljševizma denar ln naloge, zato jih uničujemo do Iztrebitve, če torej piše komandant Franz Rosmann vulgo Stane v svojem poročilu na naslov »glavne komande slovenske osvobodilne vojske in partizanskih odredov dne 12. aprila 1943, da Je bil naš Bacbern-bataljon naš najboljši bataljon ter upamo, da bomo iz nJega črpali največje števHo novega vojaškega in političnega kadra« in če piše nadalje, »da so se nahajali politični kadri Bachern-bataljona, ki so bili določeni za teren, povodom spopada dne 7. januarja 1943 še pri bataljonu ter da so doživeli isto usodo brez vsakega sledu« — Je lahko prepričan, da bo doživela njegova nova četa pod vodstvom obeh banditov Bogdana in Harkova isto usodo kot stara tolpa na Bachernu: uničenje do zadnjega moža. Na čast Spodnještajercev se lahko reče, da redko zaide kak mož iz naše domovine k tem roparskim tolpam. Toda fronte morajo biti absolutno jasno zarisane. Kdor paktira s sovražniki Reicha, kdor hoče motiti našo idejno in gmotno edinstvo, kdor podpira bandite ter jim omogoča njihovo delovanje, kdor dvigne svojo roko proti Reichu, ga zadene naše zasledovanje, kazen in iztrebitev s celo njegovo rodbino. To ugotovitev si naj zapišejo v svojo spominsko knjigo tudi tisti, ki kot intelektualni sprehajalci med dvema frontama že vidijo svojo zarjo na obzorju in mislijo, da je že napočila njihova doba Primeri z letom 1918 so napačni. Vojaški položaj in politično ter gospodarsko stanje Reicha ne prenaša nikakega primera s položajem centralnih sil v četrtem letu svetovne vojne. Naj nas nikdo ne primerja z meščanskimi činitelji, ki so nekoč brezpogojno kapitulirali pred notranjepolitičnimi težavami. Borba nas je /višala in k borbi se priznavamo do konca našega življenja. URA PREIZKUŠNJE Za prebivalstvo Spodnje Štajerske je napočila ura preizkušnje. V naši domovini se nikdo ne more umakniti »kot nevtralec« odločitvi. Vsak mora podati svoje priznanje. Iz tega priznanja mora — tako ali tako — izvajati svoje konse-kvence. Mobilizacija vseh sil se bo nadaljevala. Produkcija v obratih in delavnicah, tovarnah in rudnikih se bo nadaljevala. Politično delo se nadaljuje konsekventno. Ortsgruppentag-i s predajo zastav kot simbolov naše vere in našega svetovnega nazora bodo demonstracije našega hotenja in naše moči. Nemška Spodnja Štajerska je pripravljena! Nasprotnikom pest! Prijateljem našo roko! Šplsar-|cm in strahopetcem naše zaničevanje, Fflhrerju uašo ljubezen, Reichu pa naše delo in močil Sipajen potek prve prirecP^ve ©risgraippesitagov na Spodu|em Štajerskem Ganleiler in Reicksfaltiialter med Spednještajert! V soboto in v nedeljo so v Cilli-ju slavnostno otvorili prireditve Ortsgruppentage. Težko je katero drugo mesto bolj poklicano načeti to politično demonstracijo poletja 1943, kakor v središču Spodnje Štajerske se nahajajoče mesto Cilli, ki mu za ponovno povrnitev Spodnje Štajerske Nemčiji in vzgojitev nacionalsocializma pripada ustvarjajoča in zgodovinska naloga. Važnost tega lepega mesta ob reki Sann je bila ob prireditvi Ortsgruppentag-a posebno podčrtana z navzočnostjo Gauleiter-ja in Reichsstatthalter-ja dr. Uiberreither-ja, ki je med drugimi v soboto zvečer na velikem zborovanju ljudstva tudi spregovoril. Prvič odkar je Spodnja Štajerska osvobojena, so imele Ortsgruppe Laisberg, Kotttng, SchioB-berg in Forstwald priložnost, da so podale sliko o svojem dosedanjem delovanju. Radi svojih ugodnih ljudsko-političnih položajev so najlažje izpolnile predpisane pogoje, za podelitev zastav. Področje mesta Cilli meri 39 kvadratnih kilometrov in šteje 20.700 ljudi; to področje se je maja 1941 razdelilo na štiri Ortsgruppe Po ploskvi je največja Cilli-Laisberg z 1156 domačinstvi. 84.6% teh ljudi spada k organizaciji Steirischer Heimat-bund; 2771 oseb nosi državljanstvo na preklic, 666 je končnoveljavnih nemških državljanov. Radi izravnanih poklicnih plasti so predpogoji za učenje nemščine izredno dobri. Prebivalstvo je zelo darežljivo. Pri vseh dosedanjih zbirkah stoji Ortsgruppa Laisberg daleč na čelu vsega Kreis-a Njej sledi Ortsgruppa Cilli-Forstwald. Ona je takozvana kmetijska »Ortsgruppa«. Od 4471 prebivalcev je večina kmetovalcev. Sledi Ortsgruppa Cilli-SchloBberg z 3904 prebivalcev, ki živijo večinoma od industrije, trgovine tn rokodelstva. Tudi Ko tt Iti g je industrijska Ortsgruppa s 6053 ljudmi. Tu je odstotno največ nemško govorečih ljudi. Otroški vrtec te Ortsgruppe služi kot vzor, bil je tudi prvi,-ki se ga je v Kreis-u Cilli ustanovilo. Kulturno življenje v naštetih 4 Ortsgruppah vodi Kreis. Razen pevskega društva Cillier Man-nergesangverein in njegovega hišnega orkestra, ki že obstoja od leta 1848, delujejo v Cilli-ju trenutno še simfonijski orkester, godalni kvartet, igralna skupnost, ročni lutkovni oder ter štiri pevske skupnosti. V štirih otročjih vrtcih je zajeto 220 otrok. Največja skrb velja otroškim skupinam, v katerih nadzirajo 380 malčkov. S primernim fundamentom bivših Nemcev in vpostavljenih tovarišev je bila izgraditev organizacije Steirischer Heimatbund bistveno lažja kakor v ostalih Ortsgruppah Kreis-a, akoravno tudi tukaj ni manjkalo političnih nasprotstev pri delu. Toda z nacionalsocialistično vztrajnostjo se bo držalo cilja nemške Spodnje Štajerske Zastave, ki jih je Ortsgruppam izročil Gauleiter, so prvi znak uspešnega obnovitvenega delovanja. Ze v soboto jutro je bilo mesto Cilli v zastavah. Sveže zelenje in cvetje je nudilo lepo sliko. Bil je to dokaz sloge in enotnosti prebivalcev mesta Cilli, ki so s tem izražali voljo da so pripravljeni vztrajati tudi v težkih dneh Popoldan je Kreisfuhrer m Landrat Dorfmeister s svojim štabom pozdravil Gauleiter-ja, ki je prišel v spremstvu Bundesfuhrer-ja Steindl-a. Gauleiter se je takoj podal k otvoritvi novih uradov Ortsgruppe Cilli-Forstwald v ulici Hugo-Wolf-Gasse. Z otvoritvijo teh novih prostorov ki v vsakem pogledu odgovarjajo, je bila prirejena razstava o storitvah Gauleiter si je ogledal posamezna delovna področja ter pokazal veliko zani-manja. Po otvoritvi uradov so si ogledali tudi osta- r w, 7. August 1943.__»ŠTAJERSKI GOSPODAR _Seit« 5. I« urade Ortsgrupp ter ureditev, ki jih ima organizacija Steirischer Heimatbund. Povsoa se je Gauleiter razgovarjal s poedinimi funkcijonarji. Popoldan se je na dvorišču stare grajske razvaline zbralo mlado življenje. Na stotine in stotine otrok Kindergrupp je prišlo na veselico med to zgodovinsko zidovje Tri ure je trajal otroški dirindaj. Videli sc tudi lutke. Igre, plesi in petje je prineslo veliko razvedrila. Nekaj časa je bil tudi Gauleiter pri otroški prireditvi. Nato si je ogledal razstavo »Cilli in Volkstumskampf«. Na isti se je videlo boje nemškega mesta Cilli za nemštvo v zadnjih desetletjih. Razstavljene so bile slavne zastave 87 pešpoika, zgodovinski spisi, izreki iz časopisov iz nemškega in slovenskega tiska. Letaki in drugo priča o neomajivi veri Nemcev mesta Cilli v času temne nemške zgodovine. Vrsta slik pripoveduje o ilegalnem boju mladine, pevskega društva in smučarskega kluba. Poseben oddelek razstave je posvečen boju ia palačo »Deutschss Haus« v Cilli-ju. V večernih urab je po mestu postalo živahno. Od vseh strani je prihajalo ljudstvo na večje prostore, kjer so koncertiraie godbe. Tudi pevci miadinske organizacije Deutsche Jugend so nastopili. Na Kaiser-Josef-Platz-u je bilo po 20. uri natlačeno ljudstva. Na tisoče ljudi je prišlo, da bi slišali Gauleiter-ja. Ko so pozneje žarometi v mraku razsvetlili zbrane ljudske množice, je bil trg najlepša slika zaobljubljene skupnosti, ki je s svojim mnogoštevilnim nastopom pripravljena, da stavi Fiihrer-ju in domovini svojo zvestobo na razpolago. fuhrer-ja šel ne govorniški oder, je godba Wehr-mannschaft-a svirala »Hoch vom Dachstein«, pri čemur je na tisoče in tisoče dvignjenih rok pozdravilo Gauleiter-ja kot šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem m Fiihrer-jevega pooblaščenca. Gauleiter je pozdravil zastopnike stranke in oborožene sile. nakar je Kreisfuhrer in Land-rat Dorfmeister stopil na govorniški oder ter dal izraza veselju, da je Gauleiter več kakor po dveh melfeuers emporschlagen, rollt die Kampfgruppe dem Fluß entgegen. Es geht gut, fast z« gut, denkt der Oberst. Und dann rammt die gepanzerte Kampfgruppe noch ein starkes, vorzüglich getarntes Befestigungssystem. Aus einem Kornfeld feuern unsichtbar Panzerabwehrwaffen und Maschinengewehre. Der Oberst läßt die Panzer zum Umfassungsangriff ostwärts ausholen In die wogenden Ähren letih zopet obiskal Cilli, da bi z zastavami odli- i aber stießen die Flammenketten der Flakgescho-koval 4 Ortsgruppe, ki so prve na Spodnjem Sta- ße, in die Gräben hinter dem Kornfeld bohren jerskem deležne te visoke Führer-jeve časti. Sledil je Gauleiter-jev govor, ki je napravil na poslušalce mogočen vtis Po počastitvi Fuhrer-ja so odmevale himne kakor mogočna zaprisega v nočno zvezdnato nebo. Tisoči so še enkrat pozdravili zastave, nakar se je prireditev zaključilo. V nedeljo jutro so vesele koračnice otvorile drugi dan. Mnogo ljudi je že zgodaj odšlo k častnemu gaju kjer so priredili jutranjo proslavo ter sich im indirekten Beschuß die schweren Granaten der Artillerie. Holzt^ümmer, Erde, Steine und Waffen wirbeln durch die Luft. Die feindliche Artillerie hat das Feuer aus dem Sumpf zurückverlegt und stürzt sich auf die gepanzerten Fahrzeuge Vor einem Panzer steigt eine Wolke von Feuer, Qualm und Dreck empor. Er hält an, ein Panzerschütze schwingt sich aus dem Turm, gleitet unter den Bug und beginnt zu >° Pnl^ulu *"l.Id S« le pričeuta zadnja košnja (otava). Za vegetarijanca fhiezmesoiedec) je avgust v rednfk razmerah »¡»'Vtek polnega veselja) doise-revs večin« BRdj* te sadežev in kot pijača p-i h»t« »a mizo tm» s*1a! (ponekod tudi že groz* uf) mošt Zelo zanimiv be te mesec tudi v splošne«, zlasti v promeori ««danjega vremena in preho^t IZREK TE m/i Kdor sam ne obupa — ne propade! Nemški-pesnik in pisec Ernst Moritz Arndt je dejal: »Wei si'ch selbst verläßt, der wird verlassen; das Volk, das an sich verzweifelt, an dem verzweifelt die Welt, und die Geschichte schweigt auf ewig von ihm«. (Kdor sam sebe zapusti, bo zapuščen. O narodu, ki sam o sebi obupa, obupa tudi svet, zgodovina pa molči vedno o njem.) V življenju se večkrat sliši, da je ta ali oni zapustil samega sebe. S tem se hoče označiti človeka, ki je obupal in samega sebe izključil iz vrst vrednih, koristnih ter življenja in delovanja spo-■obnih ljudi Ta človek je potem seveda res zapuščen tudi od drugih. Saj vemo, da so nam odprta vrata in svet, če in dokler smo pogumni in «možni tekmovati v življenjskem bo)u z drugimi. Tam, kjer ni več upanja in je nastopil obup, je navadno tudi vsega konec in nikdo nima volje ali interesa, da bi se za nekaj brezupnega in izgubljenega ogreval in zavzemal. Življenjepisi raznih ponesrečenih ljudi vseh ftanov in krogov, ki sta jih stria malodušnost in obup, nudijo pazljivemu bralcu otipljive doKaze, da ie v največjih primerih ležal glavni vzrok propada v dejstvu, da so zapustili samega sebe Marsikateri ponesrečenec bi se bil še lahko skobacal In izrinil v življenjsko površje, če bi se bil še pravočasno Izravnal, ne pa obupal. Vdajati se obupu, se pravi stopiti na rob propada in to je ¿as, ko ga vse zapusti. Kar velja za posameznika, velja tudi za narod. Ako kak narod obupa vsled težav, ki mu jih pov-Kroča narodno ali državno življenje, je tak narod v očeh drugih narodov iirom sveta doigral. Državno vodstvo, ki obupa, je naravno tudi pri vseh drugih državah v brezupnem stanju Takih primerov najdemo v zgodovini največ v zvezi z vojskovanjem. Kjer so vodstva narodov izgubila glave in obupala, je narod bil v največ slučajih •bsojen na uničenje. Srečno in veselo je lahko nemško ljudstvo, ki •1 v svoji zgodovini nikdar poznalo malodušja. Obup Je našemu narodu tuj pojm. Nikdar še ni »vet doživel, da bi bilo nemško ljudstvo izgubilo zaupanje v samega sebe. Kljub krizam in težavam, ki jih ima za seboj, je nemški narod ostal vedno pogumen, lunaški in samozavesten, o čemer ne govori samo nemška zgodovina vseh časov, temveč tudi sedanja vojna. Danes, ko vodi nemško ljudstvo nacionalsociali-nem, je bolj, kakor kedajkoli doslej v osebnosti Adolf Hitler-ja jamstvo, da se nemški narod ne bo nikdar niti približal točki ali trenutku, da bi malo podvomil v svojo lastno moč, sposobnost in •spehe. Vzroki za ločHev zakonskih z*ez Po v Nemčiji veljavnih zakonskih predpisih je prelom zakonske zvestobe glavni vzrok za ločitev ■akona. Zakonski tovariš pa nima pravice do ločitvene tožbe, če je preje pristal na zakonsko nezvestobo ali pa isto olajšal. Zakon se loči tudi, če se en zakonski tovariš trdovratno brani naraščaja, ako ni za to opravičenega razloga. Povod za ločitev zakonske zveze )e tudi zasra-movanje, grdo ravnanje, pijančevanje itd. Med nadaljnje vzroke za ločitev zakona je šteti tndi duševne bol6zni ter prezgodno neplodnost, če ni nobenih lastnih ali dedno zdravih osvojenih otrok. Pravico do take ločitvene tožbe ima ploden ■akonski tovariš tekom enega leta pred potekom 10. leta zakona. Razlog za ločitev zakoncev Je tudi razpust dru-Knsko-gospodinjske skupnosti, če traja ista tri leta. Take tožbe se vlaga v šestih mesecih Sodišča po zakonskih določilih lahko odklonijo predloge za ločitev zakona, lahko pa tudi izvedejo ločitev po krivici enega ali obeh zakoncev. Zakonska zveza se lahko loči po krivici obeh sakonskih tovarišev, t. j., po enakih delih ali pa, Se je krivda pretežno pri enem zakoncu, po krivici istega. Ločena žena obdrži ime moža, lahko pa potom fajave pri poročnem uradu (Standesamt) prevzame ■opet svoje dekliško ime. Ako je žena kriva ali v velikem delu kriva lo-«tve, ji mož lahko prepove nositi njegovo ime. Tudi po ločitvi, če se žena slabo vede in pregreši ■oper bivšega zakonskega tovariša, lahko mož ženi prepove nositi njegovo ime., Se celo po mote vi «mrti lahko to zahtevajo njegovi sorodniki. fr tJK -Kriegsber. Merz (PBZ — Sch). Nach Säuberung eines Dorfes. Kradschützen haben ihr Unternehmen erfolgreich beendet Das Dorf H. und seine Umgebung tat vom Feinde gesäubert worden, und die bei dieser Aktion eingebrachten Gefangenen wur-Aao ta Gruppen gesammelt. Aus ihren Aussagen sind wichtige Hinweise gewonnen worden für das weitere Vorgehen. PK.-Kriegsber. Koch fWBD — Sch) U . . 4 „ v<« den Kämpfen auf Sizilien. ' tomtkrtft» IT®" 'i f*^™»' der Vormars^h englisch-amerikanischen Lan-ETh^n i u v T ^ OKW-Bericht der letzten Tage zu entnehmen war, durch d"e tauchen und Hai emschen Soldaten zum Stehen gebracht worden. - Unser Bild zeiqt vor bereitete Stellungen, die von unseren Truppen besetzt werden Kar se tiče alimentacije ali vzdiževalniiie, plača isto mož, če je kriv, ako žena nima dohodkov ali premoženja. Ako ¡e žena sama ali pretežno kriva in moz ni ¿možen za piidobitno delo, plača žena možu vzdrževalnimi. Ce sta obd zakonca enako kriva, se vzu.ževdlnino lahko prizna v korist'žene. i'n tem se mora upoštevati možnosti za plačevanje vzorzevalnine. Tam, kjer se ženi lahko prisodi, da je v stanju vzdrževati se sama, odpade plačevanje vzdrževalnine Žena izgub: pravico do vzdrzevalnine če se zopet poroči Vzdiževalnina za otroke p;i tern seveda ni prizadeta in se mora plačevati Krompir Za kruhom je kromp.r tisto prehranjevalno sredstvo, k, ga človeštvo največ" zavžije. Ze jedilne svrhe se ga lahko pripravi „a veliko več ni. nov kakor druga jedila in tudi, če pride v mestu ali na podeželju dvakrat dnevno „a" mizo, segfrad tega nikdo ne naveliča. Krompir je pač dobra in ŠT, rVerZf'n3 |Cd' kl 92 č'°^štvo danes sploh ne bi moglo pogrešati. Krompir uporabljamo tudi za krmilne svrhe Pri pitanju svinj se ga težko pogreša Pa tudi za rejo drugih domačih živali ga ni odklanjati Moderna industrija izdeluje iz krompirja tudi razne druge koristne in potrebne izdelke. Krompirjeva moka, škrob itd. v najnovejšem času pa tudi neke kemikalije, so izdelki, ki jim je krompir surovina. Pradomovina krompirja je na ameriški celini lam so prvi evropski naseljenci, ki so prišli v Ameriko iskat novega udejstvovanja. rtašli krj.u-pir kot divje rastočo rastlino. Pozneje so krompir kultmrali in izboljšali ter ga danes kljub dejstvu, da se ga po ameriških pustinjah še vedno najd . kot divjo rastlino, po vseh delih sveta qoii po njivah in vrtovih. Ko so v semenske svrhe prinesli prvi krompir v Evropo in zaceli po botaničnih vrtovih poskuse v l n c ', ^' fci 16 iz radovednosti v svojem vrtu nasadil gredice krompirja Ko je krompir do- L n inJC iT' kor znaša razdalja med žeblji, kamor jih ob» šamo . Najbolj enostavno ja, t* na kakem po* strešj« nabijem» močne žeblja na dve preča» vezi (»pante«) strešnih škarjevcav aH šplTovca* tako da lahko obešamo vrvic« z napeljanim tob» kom na dva taka »panta«. Seva, kjer je ostrečje brez »pantov« aH pa, če je nedostopno, j« trebi napraviti sušilno ogrodje kje dragja. Vsekal» pa Je važno, da J« tobak med sajenje» slrcr i» postavljen dostopa svežega zraka, prepiha » toploti, da pa je zavarovan pred soateo svetlob^ še bolj pa pred vlago, dežjem ha negM Trsi» js torej podnevi strešne lica, sH »k»a ssSltaigs prostor« odpirati, zvečer pa zapirati, da jutraaji predelovanje aR fermentacfjo tčboks. Tobak Je dovelj suh, kadar to trna list»» K» In pecelj docela suhe, to J«, kadar ne dobim» k peclja nobenega soka več, č« ga stiskamo. Ko se je tobačno listje n« vrvica*! posuSflo, pride na vrsto šele prave predelovanje ki se mu pravi »fermentacija«, ah po vrenje. Predelavanje tobaka J« velika i ter ima vsaka pokrajina, vsaka tobačna to da celo skoraj vsak gojltetj tobaka, ki ga zase prideluje, svoj način ta svoj predelovanje ah fendetacije tobaka Ml sa bomo z« danes omaflH zgolj n« r«r!a< kaj se pravzaprav pri tem postopka dogaja Ia kakšnem stanj® mor» biti pos»i«aa tobak, fermentncij« lahko pravilno poteča Najlažje boifco pome« fermcatacija psi na sen» Vsak kmetovalec ve H lastite izkušnja da svež® travjio, še poseba® pa rrosestnica in gostilničarka * Smrtni slučaji. V Marburg-u je umrl parketni mojster Johann Purgay. V Brunndorf-u so pokopali 41-letnega rudarja Franz-a Borstner-ja iz Tr* fail-a. V Marburg-u je preminula 73-letna vdova po železničarju Maria Vollmeier. V Schönstein-u je zatisnil oči 86-letni častni meščan in hišni posestnik Johann Rittoschegg. * Ljudsko gibanje v Marburg-n. V drugi polovici meseca julija je bilo Standesam[-u prijavljeno: 92 rojstev (zadnjič 99), od teh 40 dečkov (zadnjič 60) in 54 deklic (zadnjič 39) (torej zopet več deklic kot dečkov); 43 smrtnih slučajev (zadnjič 45), od teh 29 moških (zadnjič- 25) in 14 žensk (zadjič 20). Na standesamt-u sklenjenih porok je bilo 31 (zadnjič 33). * Umrla je v Marburg-u žena pekovskega mojstra Mana Koren v 47. letu starosti. Na posledicah nezgode je preminul elektromonter Franz Wesiak iz Marburg-a. * Nove odredbe. Verordnungs- und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark štev. 22 z dne 28. julija 1943 prinaša 7 sledečih razglasov: 1. Tretjo odredbo o uvedbi krajevnih razredov v svrho določitve stanovanjskih doklad 2. Razglas o zastopanju Gauwirtschafts-berater-ja. 3. Drugi razglas k nemško-hrvatskemu dogovoru o ureditvi gotovih zemljiško-posestnih odnošajev v obmejnem področju 4 Ureditev dopustov za policijo. 5. Določbo o prislužni obvezi za krušno žito. 6. Razglas pooblaščenca za šolstvo radi atlantov za ljudske šole. * Železniška nesreča na švedskem. V torek zjutraj se je odigrala na kolodvoru Uplands Vaes-by (Švedska) težka železniška nesreča. Brzovlak iz Stockholma se je zaletel z vso silo v neki osebni vlak k je vozil iz nasprotne strani. Večje število oseb je bilo težko in lažje ranjenih. * Pet deklet utonilo v Rhein-u. V ponedeljek se je kopala blizu mesteca Au ob Rhein-u skupina mladih ljudi, ki so skakali po nekem prodcu. Pet deklet v 'starosti 15 in 18 leti je zašlo predaleč v vodo V tistem trenutku je namreč povzročil neki parnik velike valove, ki so vseh pet deklet z vso silo potisnili v globino. Kljub vsemu prizadevanju reševalcev je utonila skupina deklet. * Anglo-ameriške bombe padajo prvenstveno na cerkve, kapelice in pokopališča: Preteklo nedeljo so napadli anglo-ameriški gangsterji italijansko mesto Napulj. Na pokopališču so razdejale bombe številne grobove in kapelice ter mrtvašnico. Težko je bila nadalje poškodovana cerkev Sv Petra. Onemoglo jezo Napuljcev je izzvalo dejstvo, da so Anglo-Amerikanci razrušili kip Sv. Januarija, patrona mesta. Ta kip so prebivalci postavili leta 1727. po izbruhu Vezuva. * Čuden dogodek na kliniki v Neuchatelu. V bolnišnici v Neuchatelu (Švica) se -je dogodil te dni incident, kakor ga zgodovina kirurgije menda še ni zabeležila. Ravnatelj klinike, dr Guy de Montmollin, je med izvajanjem operacije izgubil zavest ter se je zgrudil poleg pacijenta na tla. Njegova soproga, ki mu je kot doktorica kirurgije asistirala pri operaciji, je ne oziraje se na nezavest svojega soproga nadaljevala operacijo ter rešila pacijenta smrti. Istočasno pa je njen mož, katerega je zadela možganska kap, izdihnil. *Ustanovitev uradov Gauarbeitsämter. Generalni pooblaščenec za delovno vpostavo, Gaulei ter Sauckel, je izdal odlok, po katerem se ustčr« novi počenši s 1. avgustom 1943 na področju vsakega Gau-a delovne urade (Gauarbeusamter). Kakor posnemamo iz sestavka Dr. Walter Stoth-fang-a v »Nationalsozialistische Korrespondenz«, je Gauleiter Sauckel kot generalni pooblaščenec za vpostavo na delo nemški upravi dela izdal sledeča navodila: 1. Red v vpostavi na delo ter ureditev delovnih razmer spada med stvarne na oge skrbi za ljudstvo. To je hkrati velike poli Učne važnosti. 2. Izravnava mej uradov Gauar beitsamter in uradov Reichstreuliändlerdienststel len na meje Gau-ov, odgovarja stvarnim, organiza tornim in političnim potrebam 3 Predsednik uradov Gauarbeitsämter in Reichstreuhänder der Arbeit so dolžni, da Gauleiterje kot najvišje nosilce oblasti ter pooblaščence generalnega pooblaščenca tekoče in brezhibno obveščajo o vseh vprašanjih m problemih ter vzdržujejo z njimi osebne stike in da pospešujejo in vpoštevajo v kolikor vojne razmere dovoljujejo, stvarne interese področja Gau-ov * Obvezna dejovna služba v Srbiji. V okviru splošne delovne službe v Srbiji je vlada generala Nediča vpoklicala letnik 1922 * Pokončan zločinec zoper nravnost. Dne 21. julija so izvršili smrtno obsodbo nad dne 8. maja 1895 v Graz-u rojenim Augustom Firmom, ki ga je izredno sodišče v Graz-u obsodilo radi zločina zoper nravnost na smrt Firm je bil za taka dela že večkrat predkaznovan in se je ponovno spozabil nad nekim otrokom. * Težko poškodovan angleški nosilec letal v Gibraltarju. V Gibraltar je prispel te dni zelo težko poškodovan angleški nosilec letal tipa »II-loustrius« Kakor poroča neki španski dopisnik iz Algecirasa, je imel omenjeni nosilec letal na krovu številne mrliče in ranjence. * Nova šolska ladja španske mornarice. Španska vojna mornarica je postavila v službo novo šolsko "ladjo »Galatea« na kateri se bodo vežbali bodoči mornariški častniki. Nova šolska ladja bo odplula prvič v luke Kanarskih otokov in Azo- ~TV * V okolici mesta Marseille goriio gozdovi. Dva velika gozdna kompleksa občin Gemenos in Cu-ges pri mestu Marseille (Francija) sta te dni popolnoma zgorela. Vsa prizadevanja mornariških požarnih bramb so bila zaman Skoda je ogromna * Dijakinje glasbene visoke šole kot delavke v rudniku. V Trifail-u je dobilo več žensk, ki že dolga leta delajo po rudnikih, plačan dopust V tem času so jih v rudniškem delu zastopale dijakinje glasbene visoke šole v Eggenberg-u pri Graz-u ki so se za časa svojih šolskih počitnic za to prostovoljno javile. !. Der Kranke genoß mit Vergnügen die herrliche Waldluft 9. Haben Sie schon etwas genossen? Ja, ein rohes Ei 10. Im ganzen Haus roch es nach Benzin. 11. Diese Blumen haben wundervoll gerochen. 12. Haben Sie nichts gesagt i3. Er »choß mit einer Hand und traf mitten in das Ziel. 14. Haben Sie heute auf der Jagd nichts geschos-«en? Doch, einen Bock. 15. Er spielte jede Nacht und verlor sein ganzes Geld 16 Suchen Sie etwas? Haben Sie etwas verloren. Ja, ich habe meinen Ehering verloren. 17 Dieses Pferd zog einen schwerbeladenen Wagen 18 Hat Ihr Los s der Lotterie gezogen? Leider nein. 19. Vor diesem Menschen mußte man sagen: Er log wie gedruckt 20 Hat er gelogen? Nein, er hat bestimmt die Wahrheit gesagt. 21. Dieser Jude betrog, so lange er konnte. 22. Hat er Sie auch betrogen? Natürlich hat er mit mir keineAusnahme gemacht 23 Er nahm sein Auto und fuhr ins Blaue. 24 Wohin sind Sie am Sonntag mit Ihrem Auto gefahren? In einen Straßengraben 25. Er schlug vor Wut mit der Faust auf den Tisch und lehrte wie ein Verrückter. 26 Wieviel Uhr hat es jetzt geschlagen? Ii Uhr. 27 Er trug jeden Tag 30 kg LeDensmittel zum Gasthaus auf der Alm. 28. Wohin haben Sie die Äpfel getragen? In den Keller 29 Die Wäscherin wusch die Wäsche seht sauber. Sie benützte außer Seife auch verschiedene Waschmittel 30. Alle Arbeiter haben «Ich sofort nach der Arbeit gewaschen. 31. Die kleine Pflanze wuchs zusehends. 32. Ihr Bub ist «her ordentlich gewachsen, ich erkenne ihn ja gar nicht wieder Der Bauer und der Matrose. Ein Bauer und ein Matrose befanden sich in einer Hafenschenke und plauderten miteinander. »Wo starb Ihr Vater?» — fragte der Bauer. — »Er kam bei einem Schiffbruch ums Leben.« — »Und Ihr Großvater?« — »Während er fischte, wurde er von einem Sturm überrascht und ging mit seinem Boot unter.« — »Und Ihr Urgroßvater?« — »Auch er blieb auf dem Meere.« — »Und Sie trauen sich noch auf das Meer zu fahren?« — »Und wo starb Ihr Vater?« — fragte der Matrose den Bauer. — »Im Bett«, antwortete dieser. »— »ynd der Großvater?« — »Auch im Bett.« — »Und Ihr Großvater?« — Ebenfalls im Bett.« — »Und Sie trauen sieb noch ins Bett zu gehen?« Wörter. Abendessen (s) — večerja abladen (ich lade ab) — skladati, odložiti (odložim) Absicht (w) — namen; Absicht haben — nameravati Akrobat (m) — akrobat Alm (w) — planina anbieten — (po)nuditi Aufzug (Lift) (m) — dvigalo Ausnahme (w) — izjema austragen — raznašati; Prozeß austragen — pravdo odločiti bedauern — obžalovati Bedienung (w) — postrežba beglückwünschen zu — čestitati komu (k čemu) schwerbeladen — težko naložen, -a, -o beleidigen — žaliti (koga) bemerken — opaziti benützen — rabiti Beruf (m) — poklic Besondere (s) — posebnost betrügen, betrog, betrogen — ogoljufati, ogoljufal, -a, -o I biegen, bog, gebogen — kriviti, sklanjati, krivil, -a, -o Bock (m) — kozel; Bock zum Gärtner machen — postaviti kozla v zelnik Bube (m) — deček, pobalin Dattel (w) — datelj Dienst (m) — usluga, služba doch — vendar durchaus nicht — sploh ne ebenfalls — enako, tudi Ehering (m) — poročni prstan einschreiben — vpisati; Brief einschreiben — pismo priporočiti erlauben — dovoliti erledigt — rešen, opravljen erweisen — dokazati, storiti erzeugen — proizvajati Faust (w) — pest Filmschauspieler (m) — filmski igralec fliegen, flog, geflogen — leteti, letel, -a, -o fließen, floß, geflossen — teči, tekel, -a, -o froh — vesel, -a, -o fröhlich — vesela -a, o Geduld (w) — potrpljenje Gefallen (s) — usluga Gemahlin (w) — soproga genießen, genoß, genossen — uživati, užival, -a, -o Gewohnheit (w) — navada / Glückwunsch (m) — voščilo, čestitka graben, grub, gegraben — kopati, grebsti, kopal, -a, -o Hafenschenke (w) — pristaniška krčma heben, hob, gehoben — dvigniti, vzdigniti dvignjen hinkommen (ich komme hin) — priti (pridem) Höhe (w) — višina inbegriffen — vključen, -a, -o * Uvedba motornih vlakov na Danskem. Na Danskem bo prometni minister zahteval posebne kredite za gradnjo posebnih motornih vlakov, ki bodo z izredno brzino vozili po danskih državnih progah. * Hrvatska je vpoklicala štiri letnike pod zastavo. Hrvatsko domobransko ministrstvo je vpoklicalo letnike 1917. 1918, 1919 in 1920 pod zastave. * Najstarejši dedni dvor Nemčije leži v Un-ken-u. Kakor so na podlagi dokumentov ugotovili, je od leta 1380 neprenehoma prehajal kot dedščina od roda do roda v družini Söder. Stanovanjsko poslopje Soder-jevega posestva je leta 1721. pogorelo, nakar so ga takoj zopet obnovili. * lakota na otoku Cejlon. Vlada na otoku Cejlonu je znižala prebivalstvu obrok riža na dan in osebo za 50%. * Štirje otroci pri kopanju utonili. Dne 1. avgusta so se v Maierhof-u pri Gleinstätten-u v Ki eis-u Leibmtz kopali v reki Lahn 161etni Franz Maritschnig, 151etm Rudi in 121etni Josef Riedl. Ker nobeden ni znal plavati, so se vsi vtopili. Doma so bili iz Frauental-a. Istega dne se je kopa! lOletni Ludwig Hierzer iz Hofstätten-a v Kreis-u Weiz v reki Raab, kjer je kot neplavalec našel smrt. * Otroška veselica. V Weidau-u v Ortsgruppi Friedau v Kreis-u Pettau, so priredili otroško veselico, ki jo je obiskalo nad sto otrok. Navzoči so bili tudi starši in svojci, ki so občudovali petje in rajanje svojih dragih malčkov. Prireditvi, ki jo je uprizorila uprava sezonskega otročjega vrtca za časa žetve, je prisostvoval tudi Kreisführer Bauer. * Kopanje je zahtevalo svojo žrtev. Pri kopanju v reki Drau, blizu Felber jevega otoka v Mar-burg-u, je pri kopanju smrtno ponesrečil 231etnl inženier Kurt Voller, ki se je nahajal na dopustu pri svojih roditeljih. * Osemdesetletnico rojstva obhaja v ^.utten-berg-u ravnatelj hranilnice Hönigmann. * Hrvatska pomaga pri reguliraniu reke Donave. Reka Donau je važna prometna pot Srednje Evrope ter veza z evropskim Jugovzhodom. Hrvatska poseduje 124 km tega veletoka. Morebitnim poplavam izpostavljena področja se nahajajo pri Vukovarju in Petrovaradinu, ogrožena je pa tudi lepa ravnina Srema, medtem ko so ostala aizka obrežja že z nasipi zaščitena. Hrvatska skrbi, da so ti nasipi v redu ter so nedavno v to svrho dovolili kredit v iznosu 23 milijonov kun. * Kmetijski načrti protektorata. Kmetijstvo pro-tektorata bo v bodoče imelo sledeče smernice v svojem delovanju. Pridobivanje dobrega semenskega blaga, dvig gojitve sočivja in sadja ter konzerviranje istega, povečanje gojitev sladkorne pese, pospeševanje gojitve kvalitetno dobrega ječmena in hmelja, oživitev malega vrtnarstva ter povečanje in izboljšanje živinoreje. * Slepi stenografi. V gospodarski zbornici Gau-a Wien so udeležencem šole za slepe stenografe izročili diplome. Pri izkušnji je najboljši učenec napravil 381 znakov diktata na pisalni stroj ter 187 zlogov diktiranega stenograma na mizi in to v eni minuti. * Predlaganje izumov v praksi. Od predlogov, ki jih kot izume predlagajo delavci in nameščenci po raznih industrijskih obratih, so glasom izjave Reichsministra Speer-a uporabljivi do 90%. Predlogi prinašajo poenostavitev izdelovanja ter pospešujejo in pocenjujejo produkcijo. Pri raznih delovnih prccesih je uspelo delo skrajšati in olajšati. Pri izdelovanju nekega fabrikata je izum poenostavljenja poda omogočil prištediti na tisoče in tisoče delovnih ur in še več sto ton dragega materijala. Na vseh merodajnih mestih računajo, da bo predlaganje izumov po delavcih in nastavljencih raznim industrijam in celotnemu nemškemu gospodarstvu še mnogo koristilo * Poglavje o odpadnem sadju. V vojnem času se ne sme pokvariti odpadno sadje. Potrebno je torej, da se sadje, ki dozoreva in predčasno odpada, nabira v svrho uporabe. Iz odpadnega sadja se izdeluje razne marmelade, ki so za prehrano velike važnosti. Nabrano odpadno sadje je oddajati pri za to določenih krajevnih zbiralnicah kakor je to bilo že lansko leto. Odpadna jabolka, ki se jih ne pobira, ogrožajo sadjarstvo, povzročajo pa tudi izgubo v našem prehranjevalnem gospodarstvu. * Enotni format za cigarete. Po 1. juliju se prodajajo cigarete enotnega formata 64 mm dolžine in 8.5 mm premera. S tem še ni prišlo do izdaje takozvane enotne cigarete, temveč se je izravnalo samo dolžino in premer. Odbitek po količini znaša deset odstotkov. Kvaliteta je ostala nespremenjena. Pod novimi oznakami brez navedbe izdelovalca se razpečavajo sedaj te nove cigareta v enostavnejših in večjih paketih po 20, 24 in 50 komadov. * Organizacija sovjetske armade. Višji sovjet je izdal odredbo, po kateri se ruska oborožena sila deli na štiri kategorije, in sicer na vojake, podčastnike, častnike in generale. S tem se je uvedlo zopet oznako oficir, ki so jo v sovjetski armadi in mornarici doslej odklanjali kot »preostanek carističnih časov«. * Ovco za en pfenlg. V Avstraliji vlada veliko pomanjkanje delovnih sil, ker so morali moški večinoma k vojakom. To je dalo povod, da so danes ovce v svoji vrednosti padle na ceno, ki je sramotna Tako je bilo nedavno v Ouenslandu tisoč ovac na prodajo, in sicer po ceni 3 centov Luftschiff (s) — zrakoplov' lügen, log. gelogen — lagati, lagal, -a, -o Matrose lm| — mornar Mißverständnis (s) — nesporazum mindestens — najmanj miteinander — skup Mittag (m) — poldne; zu Mittag — opoldne mitten — (v) sredi nahe, näher, nächste, adv. — blizu, bliže, najbliže Neujahr (s) — novo leto Olive (w) — maslina oliva Orange (w) — pomaranča Ostem (w) — Velik» noč prosit — na zdravje riechen, roch gerochen — vohati, dišati, vohal. -a. -o roh — sirov, -a, -o Saft (m) — sok schießen schoß geschossen — streljati, streljal, a -o Schiffbruch (m) — brodolom schlagen, schlug, geschlagen — udariti, tolči, biti (ura) schuldig — dolžan, kriv -a, -o Schwefel (m) — žveplo seinerseits — od njegove strani stören — mot'tl Straßengraben (m) — cestni jarek Sturm (m) — vihar tragen, trug, getragen — nositi, roditi, koristiti, nosil -a, -o trauen (sich) — upati se Unkenntnis (w) — neznanje, nepoučenost Urgroßvater (m) — praded überraschen — presenetiti verlieren, verlor, verloren — zgubiti, zgubil, -a, -e Vermittlung (w) — posredovanje versichern — zagotavljati, zavarovati verständlich — razumljiv, -a, -o Verrückte (m u. w) — blaznik vielmals — mnogokrat waschen, wusch, gewaschen — prati, umivati, pral. -a, -o Waschmittel (s) — pralno sredstvo wecken — buditi, dramitl wehtun — žaliti Weinrebe (w) — vinska trta wundervoll — čudovit, -a, -e Wut (w) — besnosti wutig — besen ziehen, zog, gezogen — vleči, vlekel, -e, -e Ziel (s) — cilji Zielscheibe — tarča Zitrone (w) — citrona zulächeln (ich lächle zu) — smehljati se (smehljam se) zusehends — vidno Redewendungen. es riecht nach etwas — diši po nečem ein Los zieht in der Lotterie — srečka zadana v loteriji ums Leben kommen — priti ob življenje Platz nehmen — sesti nach Ihnen — za vami Umstände machen — truditi se (radi koga), obotavljati se jemanden leiden können — trpeti koga Gelegenheit bieten — priložnost nuditi etwas auf der Post, auf der Bahn aufgeben — nekaj na pošti, na železnici oddati das Leben in vollen Zügen genießen — življenje z veseljem uživati die Geduld verlieren — potrpljenje zgubiti ich verliere die Geduld — potrpljenje me mineva PK.-Kriegsber. Gerspach (Sch — WBD) Trotz Verwundung weiter im Einsatz. Grenadiere, die an einem Angriff zwischen Oral und Bjelgoiod teilgenommen haben, sind trotz ihrer Verwundung freiwillig bei ihier Kompanie geblieben. Ein Beispiel für die vorbildliche Haltung der deutschen Soldaten bei den harten Kämpfei an der Ostfront. komad, kar odgovarja enemu ptenigu naše ve ljave. Strokovnjaki trdijo, da je ovčjereja Avstralije na tleh, z njo vred pa tudi industriji * Švedska obdavči časopisje. Da bi našli nov« vire davčnih dohodkov, nameravajo na Švedskem uvesti poseben davek na časopisje. V zamislih j« pobiranje 25% prodajne cene od listov, ki ima)» več kakor 10.000 naklade. Ker je na Svedskea posebno tedenski tisk dobro razvit, upajo, da b« na ta način država prišla do 10 milijonov švea-skih kron novih dohodkov. * Omejitev prodajanja tekstilnega blaga. Splošno gospodarjenj^, s tekstilnim blagom zahtevi, da se nakup za dorasle mimogrede nekoliko om> ji. To se je zgodilo z naredbo urada Reichsstell« für Kleidung und verwandte Gebiete, po kateri je moškim in ženskam do nadaljnjega ustavljeni možnost nakupa za gornje obleke in perilo ter nogavice na točke tretje in četrte Reichskleiderkar-te. Doraslim potrošnikom je pa mogoče na ist« oblačilne karte kupiti materijal za krpanje. Pil tem se opozarja, da se na oblačilnih kartah zi mladostne, otroke in dojenčke ter za noseče že» ske, kakor tudi za poškodovance po letalskih m-padih, če imajo primerne izkaze, ničesar ne spr» meni in lahko kupujejo kakor doslej. Tudi gledi žalnih oblek ni nobenih sprememb * Največja štednja s papirjem. ReichsvrirV schaftsminister je z okrožnico na urade javni uprave izpopolnil in zaostril določila o štednji p» pirja. Ker so se že dos>ej lahko vse pole papirji popisale obojestransko z dvacentimeterskim robom. se smejo sedaj popisati samo enovrstno. Kopije se naj dela samo tam kjer so res potrebni in samo v številu, ki se jih rab' in če je izve* ljivo, na obratni strani dohodnega spisa. Za noti»-njo službo in promet po uradih je najbolje, da a sploh ne dela kopij. Privatnemu gospodarstvu » priporoča, da se poprime načina, ld (e dolof« za javnoupravne urade. * Krušne karte v Belgradu. V Belgradu so 11 avgustom uvedi' nakupne knjižice, ki dajejo Im» jitelju pravico nakupa gotove količine hrane, a kar pa oblast ne prevzame nikakšne garancije Ni podlagi te nove uvedbe pride sčasoma do uvedbi novega načina razdelitve hrane in je uvedba kr» šne karte prvi korak na tej poti. * Na Finskem ni več ameriških vojnih atašije* Akreditacija severoameriških atašejev sa vojsk«, letalstvo in mornarico pri finski vladi v Helsa-kiju je ugasnila. Zaenkrat biva v glavnem mej» Finske samo severoameriški odpravnik poslov Me Lintock. * Angleška admiraliteta je priznala, da m j« angleška podmornica »Sahtb« nedavne v Sredozemskem morju potopila. « Gozdarska ioia. Reichsforstamt, to je državni fradarski urad, ima ravnokar na svoji šoli za •bdclovalne stroke v Berleburg-u r provinci Westfalen skupno taborišče za gozdarske vajence. S tem je načet izobraževalen način za naraščaj gozdarjev, ki je združen s praktičnim polkom. Na ta način se vedno lahko izbere nadar-Jsne gojence. Vajenci tega tečaja lahko pridejo po dveh letih v nižje službe gozdarstva. Pržv posebno nadarjeni lahko gredo iz te šole potem (odi na višje gozdarske učilnice. Gre za novo pot, k! omogoča nadarjenim fantom eksistenco in MpredoYanje. * Deportacija romunskih naseljencev. Blizu Yladivostoka je bilo naseljenih kakih 130.000 do 150.000 naseljencev, «jih predniki so se priselili «ačetkom 19. stoletja te Besarabije in iz zapadne Ukrajine na Daljni vzhod. Pod carsko Rusijo se Ji tem Romunom v vzhodni Sibiriji prav dobro »odik>, ker niso tvorili z nacionalnega vidika ni-kako nevarnost. Vsekakor pa so se morali boriti »» srojo eksistenco proti raznim mongolskim ple-nenom. Sedaj je pa Sovjetska vlada dala pred-»ost Mongolom in je Romune iz okolice Vladi-»ostoka šiloma preselila v notranjost Sibirije. » Zvišanje obrokov kruha v Bolgariji. Radi dabe žetve v zadnjih dveh letih je morala bol-farjks vlada znižati obrok kruha za dan in osebo m 300 gramov. To je bilo zelo malo, ako se po-nisli, da je kruh pri Bolgarih glavno prehranjevalno sredstvo in da krompir v Bolgariji ne igra Sste vloge kot v Nemčiji. Vsled letošnje dobre letve so zvišali obrok kruha za normalne potrošnike na 5Ö0, la delavce pri težkem delu na >50 in za delavce pri najtežjem delu na 1000 framov. Kruh pečejo Iz pšenične moke. * Epidemije v LevantL Vsled stalnega prehoda bjlh čet se iirijo v levantskih deželah razne «pideroične bolezni. V Palestini so zabeležili več dočajev kuge in logarja Tudi neznosne stanovanjske razmere pospešujejo širjenje nalezljivih kolezni. * 8,200.000 brezposelnih v Ameriki. Vladni od-kor u delovno vpostavo odpuščenih vojaških •«eb v Zediz>jenih državah je izračunal, da bodo ■orale računati Zedinjene države šest mesecev po končani vojni z 8,200.000 brezposelnih. * Kaznovana špekulacija. V boju zoper špe-knlsnte so v Bolgariji obsodili Industrijca Pente*« lz Burgasa na doživljensko ječo. Nadalje Ita kila dva kmeta obsojena vsak na dve leti ►če. * Smrtna kazen m povzročanje umetnih spla-*ov. V Parizu so nedavno obglavili neko ženo, ki te ji sodne oblasti dokazale, da je povzročila K lEEatnih splavov. To je prvi primer v zgodo-»ioi francoskega sodstva, da se v Franciji za pov-Vo&Bje ometnoga «piava nekega obsodili na »rt. Sploh so v Franciji smrtne kazni bolj redki obsodbe. * Žetev v Ukrajini. V južnih pustinjah Ukrajina je isiev ječmena na višku. Po ječmenovi žetvi kode «ptavljek pšenico. Stanje tsh rastlin je do-ko. V jugovzhodnem dolu Ukrajine je bilo ne-feUo suis, ki j« pilila tudi pri pridelkih do iz- Zato je pa v ostalih delih dežele vsa bol jše kakor lani. Prav lepo kaže soja in tudi eončnice »eiiio cbljubajejo. * Trrajlc iüifajeija Xuri Voller-ja, ki je utonil t ponedeijek, due X avgusta 1943, pri Felber-¡^-'Oa »toku pri Mari>«ig-u, voda Se vedno ni »plavila Kurt Voller je imel na sebi kopalne kk ¿CNTBALDKtOOCBIE Eflfl IfefiR EEartowrg/ Brau, tu-rret^n-'? 33 Kleiner Anzeiger Jede« Wort kostet füi Stellengesuch« ( Rpf, das »«gedruckte Wort 28 lpf. Mr Geld-, Realitätenverkehr Briefwschiel und Heirat 13 Rpf, da» fettgedruckte Wort 40 Rpf, für eile übrigen Wortameigen 1« Rpf, Au fott-gndim-kte Wort 30 Rpf. Der Wortproi» gilt btj in 12 Buchitaben j« Wort. Senn Wortgebühr bei Abholung der Angebote J5 Spf, bei Zusendung durch Post oder Boten 70 Rpf. Auskunftsgebtor för Anzeigen mit dem Vermerk: „Auskunft in der Verwaltung »der Geschäftsstelle" 20 Rpf. Anzeigen-Ann ahmeschluß: Am Tage »or BrK&ei»en um «6 Uhr. Kleine Anzeigen werden nur gegen Voreinsendung des »«itrages !«uch gültige Briefmarken) aufgenommen. Mindestgebühr für «ine Kleine Anzeige 1 RM. Zu verkaüfen Ein Paar junge Pferde werden verkauft. Anzufr. In der Verw. des Bl. 549-3 Zu kaufen gesucht Abffllle! Altpapier, Hadern, Schneiderabschnitte, TextilabfäJ-le, Alteisen, Metall, Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg/Drau, Drau-gasse 5. 4 Dreschmaschine samt Göppel, sv. auch sait Benzinmotor, kauft sofort Franz BogowKsch, GroB-steinbach 280, Post Nesseldorf, Steiermark. 536-4 wird sofort aufgenommen. Kost «nd Wohnung im Hause. Johann Stefantschitsch, St Veit a. d. Save. 539-6 Znckerbäckerlehritag, 14 bis 15 Jahre alt, wird sofort aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Antr. an: Anton Sim-echek, Zuckerbäcker tat Cilli, Herrengasse 16. 517-6 561-6 Winzer mit 4 Arbeitskräften, Inwohner mit 2 Arbeitskräften werden aufgenommen. Anzufragen nur Sonntag von 9—12 Uhr, Marburg, Duchatschgasse 7'x- 552-6 Lernfreudiges Landmädchen, 14-jährig, findet bei kinderloser Familie in Marburg kostenlos Kostplatz. Anträge an »Staj. Go-spodar« unter »Ausbildung«. Friseurgehilfe wird sofort aufgenommen. Zuschr. .erbeten unter »Uhtersteirer 7« an die Verwaltung des Blattes »Marburger Zeitung«, Marburg/Drau. 558-6 Offene Stellen ?or ElnslellHn* *©rs ftrbeUs-maife-n ratvsc «e Ens9e&mkhE eiJSiieteGli #cr«en Z'jckerb3ckcrjunge, 14 bis 15 J. alt, wird sofort aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. — Antr an: Anton Simschek, Znk-kerbficker in Cilli, Herrengassa 16. 517-8 Eriftiger, intelligenter Lehtjnn-wird sofort in die Leere ge-P Löschnigg, Rohitsch m m m sM»t,men. Gemischtwarcnhsndl. P LSschnigg, Rohitsch, Sauer-knum. 547-6 Verläßliche Winzeriamlffie wird wsr sofort gesucht. Anzumelden bei Planinz, Marburg, Schillerstraße 19. 562-6 Nette fföchln fflr alles tagsüber 5*sucht. ' 556-6 W!n?er mit mehreren Arbeitskräften wird für eine schöne, größere gemauerte Winzerei in der Nähe Luttenbergs aufgenommen. Deputaterde ist in der Nähe der Winzerei. Der Winzer kann sich 4 Stück Rinder halten. Anträge an F. Semlitsch in Lnttenberg. 557-6 Tausche Zimmer und Küche gegen gleiche Wohnung in der Stadt oder Umgebung von Cilli. Grazerstraße 114, Wodopiwetz. 542-9 l,*hrtiog für Waageneraenfturvg wird »ofort aufgenommen. Kost »cd Wohnung im Hause. Johann Stefantschitsch, St. Veit e. d. 55a-w» 539-6 W?<3zerieate, 4 Arbeitskräfte für etne Winzerei in Garns gesucht. D- !eciek, Marbnrg/Drati, Dom-P^s^z 5. Ä55-6 He'rat Untersteirer, 38 Jahre alt, schuldlos qeschieden, ohne Kinder in guter Stellung, wünscht Bekanntschaft zwecks späterer Ehe mit einer Wittwe oder Geschiedenen im Alter bis zu 35 Jahren Am l'ebsten mit Eigenheim in der Umgebung Marbu-g oder Cilli. Zuschr. erbeten unt. »Untersteirer 38 Jahre« an die Verw. des Bl. 554-12 Eisenbett mit Strohsack tausche für andere Sachen. Anzusehen b. Frau Tschebul, Drau-weiler, Büike-gasse 15 (zwischen Friedhor und Schule). 559-13 Funde - Verluste Zimmer u. Köche gegen gleiche in der Stadt od. Umgebung von Cilli. Gra-zerstraße 114; Wodopiwetz. 542-9 Dreschmaschine samt Goppel, ev. auch mit Benzinmotor, kauft sof. Franz Bo-gowitsch, Großsteinbach 280, Post Nesseldorf — Steiermark. 536-4 Prothesen jeder Art (Lede-r-, Leichtmetall-, Holz-), orthopädische Apparate Leibbinden, Gummistrümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F Egget Bandagen u Orthopädie — Lieferant samtlicher Krankenhäuser, Krankenanstalten und Sozialinstitute Marburg Drau, Mel-lingerstraße 3. Achtung! Modellabnahmen für Prothesen u. orthopädische Apparate finden wegen Personalmangel in Marburg |eden Freitag ganztägig statt 9-3-14 Jeder Betriebs- fiihrer soll das Verordnungs-und Amtsblatt des Chefs der Zivilverwaltung in der Untersteiermark lesen Bezugspreis monatlich RM 1.25. Be- stellungen sind an die Geschäftsstelle des Verord-nungs- und Amtsblattes. Marburg'Drau Badgasse 6 zu richten i3 Am 26. Juli wurde in Marburg aal dem Wege vom Bahnhof bis 1 zum Fahrradgeschäft Bergant, TegetthoffStraße 26," eine runde Herrenarmbanduhr ohne Gehäuse verloren. Der Finder wird gebeten, die Uhr, da ein teures Andenken, gegen Belohnung abzugeben. Emil Miklawitsch — Pöltschach 551-13 r Vor der Krankenkasse Rad abhanden gekommen. Abzugeben: Roschkei, Lembacherstraße 64, Brunndorf. 560-13 Verschiedenes Bandagen aliei Art, sowie Prothesen erzeugt die altbekannte Firma FRANZ BELA, Bandagist, Marburg/Drau. Herrengasse 5. 737 14 Paradentose M neben der Zahnfäule (Karies) die am meisten verbreitete Zahnkrankheit. Sie i«< eine Erkrankung des Zahn-tieisches und Zahnhalteapparates und wird hauptsächlich verursacht durch falsche Ernährung, mangelhaftes Kaue» und ungenügende Zahnpflege. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift „Gesundheit ist kein Zufall" von der Chlorodont-Fabrik. Dresden N 6. weisl den Weg zur richtige« Zahnpflege Die Einschreibung an der Staatl. Barufsfachschu!«; für Korbrlechterei in Pettau findet am Freitag, den 3 September 1943, in der Schulkanzlei, Hebergasse 3, statt Aufnahmsbedingungen: Vollendetes 14. Lebensjahr und Abgangszeugnis einer Volksschule. Aufnahmsprüfung und körperliche Untersuchung. Kein Internat. Näheres in der Schulkanzlei. Der Leiter. Der Che! der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Ernährung und Landwirtschaft Bekanntmachung über Errichtung eines Weinbauhilfsionds. Zufolge Anordnung Nr. 55 der Hauptvereimgung der deutschen Wein- und Trinkbranntweinwirtschaft, veröffentlicht im RNVB1. Nr. 41, S. 248, vom 28. Juni 1943 betr. Beseitigung von Notständen im deutschen Weinbau, welche auf Grund ci r Verordnung über die Einführung des im Reichsgau Steiermark geltenden Preisrechtes in der Untersteiermark vom 3. Juni 1943 in Kraft getreten ist, wird zur Beseitigung von Notständen im deutschen Weinbau, verursacht durch ungünstige Witterungsverhältnisse, Rebschädlinge und Rebkrankheiten usw. für den Verkauf von Wein ab 1. August 1943 eine Abgabe von 20 Rpf je Liter und 15 Rpf je Vj« Flasche erhoben, welche vom Käufer zu entrichten ist. ße* Verkäufen von Erzeugern an Gaststätten und Einzelhandelsbetriebe ist die Abgabe bei Ausstellung des Schlußscheines vom Käufer an den Ortsbe - uftragten für die Weinbauwirtschaft zu entrichten. Der Ortsbeauftragte hat den eingehobenen Betrag auf dem Schlußschein mit dem Zusatz »Weinbauhilfsfonds« zu vermerken. Dieser gilt als Quittung für den Käufer Bei Verkäufern an Letztverbraucher ist der Erzeuger für die Einziehung der Abgabe verantwortlich und hat diese bei Ausstellung von Sammelschlußscheinen für solche Verkäufe an den Ortsbeauftragten abzuführen. Die Ortsbeauftragten erhalten vom Weinbauwirtschaftsverband Kärnten und Steiermark entsprechende Anweisungen und sind zu Kontrollen in den Erzeugerbetrieben ermächtigt. Es wird deshalb nochmals besonders darauf hingewiesen, daß bei unmittelbaren Verkäufen an Letztverbraucher der Erzeuger für die Ablieferung der Notstandsabgabe verantwortlich isf Im Auftrage gez. Lungershausen. 545 Schwer und hart traf uns die Nachricht, daß unser innigstgeliebter Sohn und Bruder, Jäger Johann Sedlak im 20. Lebensjahr in Finnland, fern seiner geliebten schönen Heimat, sein Leben für Führer und Volk gelassen hat. In tiefer Trauer denken an sein fernes Grab: Franz n. Theresia Sedlak Eltern, sowie alle übrigen Verwandten. Margareten/Draufeld, im August 1943 550 Der Chef der Zivilverwaltung tat der Untersteiermark Bekanntmachung Zweit« Bekanntmachung zur deutsch-kroatischen Vereinbarunf ttbor die Bereinigung gewisser GrundeigentumsverhältnisM ia den Grenzgebieten Durch die Vereinbarung der Deutschen Regierung und dar Regierung des Unabhängigen Staates Kroatien über die Bereinigung gewisser Grundeigentumsverhältnisse in den Grenzgebieten vom 16 April 1943 (abgedruckt im V.- u. A.-Bl. Nr. 14 S. 86) ist das Eigentum an jenen Grundstücken, die in eine« 15 km breiten Streifen längs der kroatischen-Grenze auf kro« tischem Gebiet liegen und die natürlichen oder juristischen Personen gehören, welche deutsche Staatsangehörige oder deutsche Schutzangehörige sind und außerhalb des Unabhängigen Staates Kroatien ihren Wohnsitz oder Sitz haben, aui den Unabhängigen Staat Kroatien übergegangen, Die genannt« Grenzzone :m Unabhängigen Staat Kroatien umfaßt folgend« kroatische Katastralgemeinden: Die Katastralgem. Poklek, Noršič-Selo, Sipački breg, Pljesi-vica, Plješivička rijeka, Jastrebarsko, Desinec, Klinčasela, Slani dol, Rude, Otruševec, Podvrh Samobor, Samoborski kloko-čevec, Domaslovec, Sanjoborski strmec, Kerestinec, Podvršk« rakovica, Konščica, Sv. Nedelja, Rakov potok, Molvice. Gai-govo, Podokički diežnik, Laduč, Brdovec, Zaprešič, Gornji Ste-njevec, Slenjevec, Jankomir, Kraj, Pušča, Kupljenovo, Bistran-sko podgorje, Bistra, Gornja Bistra, Jakovlje, Dubravica, Plu-ska, Stubička Slatina, Kraljevec, Radakovo, Strmec, Veliko trgovište, Mokvice, Cezargradski dvör, Tomaševec, Klanječko jezero, Gubaševo, Zabok, Klanjec, Dubrovčan, Velika Erpeja, Ravno Brezje, Tuhelj, Sv Križ, Crešnjevec, Mala Erpeja, Cret Klokovec, Selno, Krapinske toplice, Vrtnjakovec, Začretsk: pu9todol, Razvor, Zagorska sela, Miljana, Sutlantska poljana, Košnjica Desinič, Jeienjak, Horvatska, Brezno, Prišlin, Hum na Sutli, Humski druškovec, Lupinjak, Kostel, Vina gora, Se-pot, Gorjakovo, Pregrada, Plemenščina, Vrbanec, Cigrovec, Hlevnica, Putkovec, Svedruža, Petrovsko, Skaričevo, Pačetin«, Velika vas Krapina, Gjurmanec, Jesenje, Radoboj, Trakoščaa, Saša, Semnica, Bednja, Rinkovec, Lepoglavska očuna, Petrovi gora, Veternica, Gornja Višnjica, Dolnja Višnjica, Ivaneška kamenica, Lepoglava, Kienovnik, Jerovec, Ivanečka kaniža. Ivanec, Gornja Voča, Donja Voča, Druškovec, Nadkrižovijan, Babinec, Radovec, Vratno, Vinica, Vinica breg, Marčan, Gornji Ladanje, Donji Ladanje, Calinec, Maruševec, Družbinec, Petri-janci, Petrijanečka nova ves, Vidovec, Majerje, Sračinec, V»-raždin, Zamlače, Nedeljanec, Jalkovec, Beretinec, Crešnjevo. Alle hiernach in Frage kommenden ehemaligen Eigentümer deutscher Staatsangehörigkeit oder Schutzangehöngkeit, die in angeführten Katastralgemeinden am 16. April 1943 Grundstücke Grundstückanteile oder giundstücksgleiche Rechte besessen haben, werden hiermit aufgefordert, bis zum 1. Septen*-her 1943 ihre bisherigen Eigentümsrechte bei der Dienststelle des Beauftragten des Reichskommissars für die Festigung deutschen Volkstums in Marburg a. d. Drau, Gerichtshofgasse 9, nach dem Stand vom 16. April 1943 schriftlich anzumelden. Die Anmieldeformulare sind bei dieser Dienststelle und b«< den Bürgermeistern im Siedlungsbereich A erhältlich. Die Anmeldung bezweckt die Erfassung der in das Eigentum des Unabhängigen Staate« Kroatien übergegangenen Grundstücke, um die bisherigen Eigentümer von deutscher Seite entschädigen zu können. Wer die Anmeldung unterlägt, hat den Verlust eines Anspruch« auf Entschädigung zu gewärtigen. 2-11 Graz, den 17. Juli 1943. Ia Vertretung: Dr. Müller-Hacciw Uebersiediuitasaiizeige Gebe meinen geschätzten Kunden bekannt, daS ick ab 1. August 1943 meine Schlosserei und Spezlalsctawetteret von der Luthergasse 4 in die Schmiderergasse 3 übersiedelt hab«. JOSEF MERNIK Schlossere! und Spezialschwei8er«i aller Metalle und Legierungen. MARBURG Dran, Schmiderergasse t. Anzeigen „Štajerski Gospodar** sind erlolgrekli m