pomurski

GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA POMURJE
MURSKA SOBOTA, 26. JANUARJA 1961
Leto XIII. — Štev. 4
Cena 15 din
Okrajni odbor Socialistične zveze
K PROGRAMU
PETLETNEGA PIANA
V	prvi letošnji številki našega lista smo objavili daljše poročilo s seje plenuma Okrajnega odbora SZDL, ko je le-ta razpravljal o novem petletnem perspektivnem planu. Ni odveč poudariti že uvodoma, tudi tokrat, da. je dal plenum v obeh referatih — na seji sta jih podala člana predsedstva Okrajnega odbora SZDL Peter Vujec in Franc Sebjanič — s prispevki številnih govornikov in še posebej v svojih zaključkih, bogata napotila k programu petletnega perspektivnega razvoja Pomurja ljudskim odborom, kolektivom in vsem, ki tudi v našem okraju že dalj časa pripravljajo osnutek programa novega petletnega plana.
' Razgovori o petletnem planu teko pravzaprav že nekaj mesecev. Že od prvih razprav o možnostih izpolnitve prejšnjega petletnega plana v štirih letih. Na zborih volivcev, v delovnih kolektivih, na sestankih SZDL, sindikalnih zborih in neštetih drugih posvetovanjih so se vrstile misli o novem petletnem planu. Plenum okrajnega odbora Socialistične zveze pomeni zaradi tega toliko bolj pomemben prispevek k dokončnemu Oblikovanju programa novega petletnega plana našega okraja, kot ga bodo kmalu sprejemali ljudski odbori.
Ko objavljamo nekaj najbistvenejših postavk iz smernic za program petletnega perspektivnega plana 'Pomurja, kot jih je sprejel plenum Okrajnega odbora SZDL, nas pri tem vodi namen: tudi v tisku, kolikor je le mogoče, najširše posredovati delovnim ljudem Pomurja pomembne ugotovitve in napotila plenuma — kot prispevek k nadaljnjemu razumevanju in predvsem zavestnemu vključevanju najširšega kroga državljanov volivcev, članov Socialistične zveze, delovnih kolektivov in vseh ostalih 'činiteljev v prizadevanju za izpolnitev velikih nalog prihodnjih petih let.
Okrajni odbor Socialistične zveze je razpravljal o novem petletnem planu na osnovi doseženih rezultatov doslejšnjega petletnega plana, ki smo ga tudi v našem okraju v vseh glavnih postavkah izpolnili — kljub znatno manjšim investicijskim vlaganjem kot so bila v planu predvidena. Naloge bodočega plana temeljijo tudi na oceni dosedanjega razvoja proizvajalnih sil in doseženih socialističnih odnosov. V tem času so se utrdili delavski sveti in organi družbenega upravljanja, izgrajuje se komunalni sistem, uvajamo nagrajevanje po učinku dela. Vsi ti, in še vrsta drugih elementov, v veliki meri vzpodbujajo in usposabljajo delovne ljudi za izvrševanje še večjih nalog bodočega petletnega plana.
V	predlogu perspektivnega plana je — izražen v, odstotkih — predviden močnejši porast narodnega dohodka, kakor je republiško povprečje (10,7% : 13,1%), vendar se bo razlika v narodnem dohodku na prebivalca med republiškim in okrajnim povprečjem še povečala do konca leta 1965 (sedaj republiško povprečje 248.000 din na prebivalca, okrajno 100.000 din, razlika torej 148.000 din; v letu 1965 bo republiško povprečje 397.300, okrajno pa 205.000 din, razlika bo 192.300 din).
To dejstvo nam narekuje, da še intenzivneje Kakor doslej, proučimo vse možnosti, kako izkoristiti vse rezerve, da bi povečali narodni dohodek tam, kjer ga lahko povečamo brez vel likih investicij, z boljšo organizacijo dela, s povečano delovno storilnostjo, z boljšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti in materiala ter s stimulativnejšim nagrajevanjem, kakor tudi z uvajanjem najbolj ustreznih organizacijskih oblik naših gospodarskih organizacij (združevanje v kombinate, proizvodno pogodbeno sodelovanje, organizacija skupinskih služb itd.) Pri novih investicijah pa moramo vlagati' sredstva v take obrate, ki nam hitro in močno povečujejo narodni dohodek. Zato morajo organi družbenega in delavskega upravljanja preveriti, v, kake investicije vlagajo svoja sredstva in dati prednost visoko akumulativnim obratom.. Pri tem bo nujno, da take obrate zgradimo kar se da hitro, da bodo s svojo akumulacijo čimpreje omogočali razvijati ostala, manj akumulativna podjetja. O vrstnem redu in prednosti investicijskih vlaganj morajo biti široke, te-meljite in vsestranske razprave tako v delovnih kolektivih in strokovnih društvih, kakor tudi v vseh prizadetih družbeno-poli-tičnih organizacijah.
Investicijska vlaganja pomenijo nadaljnji razvoj proizvajalnih sil, zato morajo biti poleg širokih razprav tudi koordinirana in perspektivnega značaja. Investicijska politika pa obenem zahteva, posebno na manj razvitih področjih, določeno čvrstost, disciplino in koncentracijo finančnih sredstev.
Kljub temu, da mnoge objekte gradimo še kar hitro, so še taki, ki jih gradimo prepočasi. Pri objektih, ki jih gradimo preko pogodbenih rokov, imamo precejšnje izgube; te pa tudi neugodno vplivajo na nadaljnji gospodarski razvoj. Priprave na gradnjo objektov morajo biti temeljite, zajamejo naj ves potek izgradnje od začetka pa do dokončne. Takemu načinu izgradnje se morajo prilagoditi in se usposobiti gradbena podjetja, investitorji ter projektivni biro.
Pri rekonstrukcijah naših industrijskih podjetij je važno, da podjetja ne rekonstruiramo samo zato, da si zgradimo večje in boljše prostore. Važnejše tibt prostor je tehnološki proces, ki mora biti sodoben, tak, ki omogoča visoko produktivnost dela, ekonomično uporabo sredstev proizvodnje ter znižanje proizvodnih stroškov in tak, da bo našim podjetjem omogočal koristno navezovanje kooperativnih odnosov z ostalimi razvitimi podjetji v državi.
Pri razvoju kmetijstva v bodočih petih letih je dati najmočnejši poudarek utrjevanju socialističnega sektorja v kmetijstvu s širjenjem površin, povečanjem hektarskih donosov in staleža živine, z večjo storilnostjo dela in večjo tržnostjo pridelkov. Največje povečanje obdelovalnih površin socialističnega sektorja je predvideti z vključevanjem površin individualnih kmetijskih proizvajalcev v socialistični sektor potom nakupa in zakupa. Kmetijske zadruge združujejo zemljo individualnih kmetijskih proizvajalcev hitreje in uspešneje, kakor kmetijska gospodarstva, zato je treba tako koncentracijo še pospešiti.
(Nadaljevanje na 2. strani)
PREVEC ROK IN PREMALO STROJEV
Kako povečati proizvodnjo, je vprašanje, o katerem v vseh podjetjih oh sprejemanju novega proizvodnega plana za leto 1961 največ razpravljajo. Ponekod so že izkoriščene vse kapacitete. Tretjo delovno izmeno bi lahko uvedli le, če, bi imeli dovolj strojev. V gradbeništvu edina ovira: pomanjkanje nekvalificiranih delavcev.
Predvsem ta mesec delavski sveti v pomurskih podjetjih največ razpravljajo o letošnji proizvodnji. Skoraj povsod predvidevajo, da bodo proizvodnjo povečali, vendar večinoma na račun novih strojnih naprav in na račun večjega števila zaposlenih.
Že lani so v nekaterih podjetjih ugotavljali, da bi bilo primerno uvesti vsaj drugo ali pa celo tretjo delovno izmeno v proizvodnjo in tako povečati dohodek podjetja. V mnogih podjetjih, kot na primer v soboški tovarni perila in pletenin, proizvodnje ne morejo več povečevati na račun boljšega izkoriščanja strojev ali primernejše organizacije dela. Na podobni poti so tudi v mnogih drugih podjetjih. Edina in upoštevanja vredna notranja rezerva ostaja tako v mnogih primerih tretja izmena. In kako je s to? Povprašali smo po nekaterih večjih pomurskih podjetjih in dobili zelo različne odgovore.
Nekaj, in to celo večjih podjetij, je takih, da že po Zakonu o delovnih razmerjih ne morejo uvesti »nočne delovne izmene, ker imajo zaposleno pretežno žensko delovno silo. Tak primer sta med drugimi Tovarna perila in pletenin »Mura« v Murski Soboti in Tovarna dežnikov Lendava. Samo v eni delovni izmeni delajo tudi v Tovarni mesnih izdelkov »Pomurka« v Murski Soboti. V tem podjetju menijo, da druge izmene ne morejo uvesti drugje kot v oddelku za izdelovanje konzerv, ta pa bo. v večjem obsegu pričel delati šele po rekonstrukciji.
Večinoma pa v industrijskih podjetjih ne uvedejo tretje izmene zaradi' pomanjkanja
(Nadaljevanje na 2. strani)
Se ta mesec več seminarjev
Okrajni zavod za produktivnost dela namerava organizirati še ta mesec več seminarjev za pripravljanje zaključnih računov. Te dni je bil dvodnevni seminar za knjigovodje in računovodje, katerega se je udeležilo 35 knjigovodij in računovodij kmetijskih zadrug.
Med najbolj urejene pošte sodi ljutomerska. Sestavek o PTT službi na'2. strani.
Razširjeni plenum Okrajnega sindikalnega sveta
VSO POZORNOST SINDIKATOV NAGRAJEVANJU
PO UČINKU DELA
Dosedanji porast osebnih dohodkov zaposlenih v prvih devetih mesecih lanskega leta kaže vrsto pojavov, ki niso v skladu z načeli o nagrajevanju po učinku dela, ob tem pa je tudi čutiti, da se je s temi prizadevanji ponekod povečala -
storilnost in s tem tudi čisti dohodek. Opaziti je namreč, da je čisti dohodek najbolj pora-stel tam, kjer je bila delitev osebnih dohodkov povezana z
delom posameznega ali pa skupine delavcev. Vse to narekuje, da proces uvajanja nagrajevanja po učinku dela pospešimo v vseh gospodarskih organizacijah in se preko tega povečajo osebni dohodki, ki so pri nas znatno pod repub-liškim povprečjem. Tako je lani v prvih devetih mesecih v
no temu pa prihajajo v ospredja tehnični problemi reševanja tega vprašanja, ki so sicer prav tako važni, toda zahtevajo večje in bolj poglobljeno spoznavanje proizvodnih procesov, kar pa je večkrat osebni problem sposobnosti u-prav gospodarskih organizacij. Zaradi takega stanja so se v gospodarskih organizacijah pojavljale težnje po zvišanju tarifnih postavk in zanemarjalo izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti. Take težnje pa so že nekatere gospodarske organizacije privedle do zelo težkih problemov in so morali delovni kolektivi celo zmanjševati osebne dohodke, da so lahko zadostili obveznostim in tudi potrebam svojega podjetja.
Razvijanje sistema nagrajevanja po učinku dela je tesno povezano z delavskim samoupravljanjem. Kolikor bolj je razvito delavsko samoupravljanje, toliko večji so tudi u-spehi delovnega kolektiva. Za uspešno delo organov delavskega samoupravljanja pa je nujno, da se vsak član delovnega kolektiva čuti svobodnega, zlasti ko še posega v reševanje vseh proizvodnih in tudi družbenih problemov kolektiva. Predpogoj takega razpoloženja pa je, da je delavec z osebnimi dohodki vezan na svoje delo, svojo prizadeva nost in da nima občutka, da mu nekdo v podjetju »reže kos kruha«.
Pri upravljanju gospodarskih organizacij pa se pojavljajo težnje, ki v (različnih oblikah skušajo ovirati razvoj delavskega samoupravljanja. Take so predvsem težnje po birokratskem vodenju podjetij po direktorju, kolektivnem birokratskem vodenju po vodilnih ljudeh v upravi in političnih organizacijah, najbolj razširjen pa je sistem dvotirnega upravljanja, v katerem organi dobivajo predloge v odobritev, da je formalnosti zadoščeno, vendar pa vodilni ljudje v upravi prevzemajo pravice odločanja o poslovnih zadevah, ne pa izvrševanja sklepov organov, delavskega samoupravljanja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Minulo soboto je okrajni sindikalni svet na razširjeni seji, ki so ji prisostvovali predsedniki občinskih in okrajnega zbora proizvajalcev, predstavniki delovnih kolektivov, načelniki za gospodarstvo ObLO in OLO ter predsednik OO SZDL Franc Skoberne, sekretar OK ZKS Ivan Ros in drugi, razpravljal o dosedanjem razvoju sistema delitve osebnfega dohodka v naših gospodarskih organizacijah in tudi upravnih e-notah, ter o nalogah sindikata pri razvijanju tega sistema v letošnjem letu. O teh problemih je v obširni analizi poročal predsednik »krajnega sindikalnega sveta Joško Slavič, člani plenuma in gostje pa so v razpravi opozarjali na razne o-vire, ki vplivajo na uveljavljanje takega sistema delitve osebnega dohodka.
POSVETOVANJE O PTT SLUŽBI
Pred kratkim je bilo v M. Soboti posvetovanje predstavnikov okrajnega in občinskih ljudskih odborov o organizacijskih oblikah novega podjetja za PTT promet v Murski Soboti in sekcije Železniško-tran-sportnega podjetja Maribor.
Novoustanovljeno Podjetje za PTT promet 'v Murski Soboti je sedaj samostojno, kakor vsa druga podjetja. Svoje osnovne enote ima v Murski Soboti, Lendavi, Ljutomeru in v Radgoni. Drugače pa so izbrali tako obliko notranje organizacije dela, da jim ne bo treba večati števila zaposlenih.
Enako je s sekcijo ŽTP Ma-
ribor v Murski Soboti, ki bo imela ravno tako samostojen notranji obračun ter svoje samoupravne organe.
Na posvetovanju so ob navzočnosti direktorjev Skupnosti PTT podjetij za Slovenijo Jožeta Gerbeca in Železniško-transportnega podjetja Maribor Janka Kolariča razpravljali o najnujnejših investicijah v petletnem obdobju. Razen investicij Podjetja za PTT, so poudarili zlasti, potrebo po gradnji večjega skladišča in nove železniške postaje v M. Soboti. Vzporedno s tem pa bo nujna tudi rekonstrukcija tirov.	-ko
Kolektiv, ki nima dovolj strehe
• Kolektiv Agroservisa v Murski Soboti je v lanskem leta dobro gospodarili, kljub temu, da ni »dovolj strehe« za vseh 107 zaposlenih. Zato okrog 30 odst. vseh del opravljajo na dvorišču, kar pa predvsem pozimi ni najbolj primemo.
Že lani so v Agroservjsu pričeli z rekonstrukcijo obratnih prostorov, letos pa bodo nadaljevali. Vsega so porabili doslej 14,5 milijona dinarjev za investicije in zgradili 70 m2 primernih prostorov za traktorski oddelek, novo trafo postajo, kupili pa so tudi nekaj najnujnejših strojev, med drugim veliko stružnico.
Precejšnjo skrb so posvetili vzgoji kadra, saj imajo trenutno 30 vajencev. Zato pa tudi razmišljajo, kako bi organizirali v podjetju izobraževalni center.
Letos bodo zgradili novo halo s površino 700 m2, uredili kanalizacijo, kovačnico in še nekatere prostore. Zaradi pomanjkanja strojne opreme nameravajo tudi to izpopolniti; zato bodo kupili stroje za bru-
šenje valjev, vrtanje ležajev itd. Tako se bo kolektiv Agroservisa v proizvodnem pogledu osamosvojil in ne bo več odvisen v tolikšni meri od uslug bolje opremljenih sorodnih
podjetij, kar je doslej pogostokrat negativno vplivalo na hitrost in tudi kakovost del.
Januarja letos so odprli nov oddelek kolarstvo in elektro-mehaniko. V središču mesta pa delavnico.
Po končani rekonstrukciji bo v podjetju zaposlenih okrog 160 ljudi.
Učni uspehi boljši kot lani
Učni uspehi ob letošnjem prvem polletju so boljši kot v lanskem letu. Tako so te dni, tik pred pričetkom semestral-nih počitnic, ugotovili na nekaterih soboških šolah. Na o-snovni šoli I v Murski Soboti je prvo polletje z uspehom zaključilo 87 odst. učencev, v
nižjih razredih 91, v višjih pa 83 odst. Tudi obisk je bil zadovoljiv.
Sodijo, da so bili učni uspehi letos boljši zaradi boljše metode poučevanja, pravilnega ocenjevanja ter zaradi večje prizadevnosti učencev samih.
V višjih razredih so na ome-
njeni šoli uvedli dodatni pouk.
Pouk na gimnaziji in učiteljišču so podaljšali do 28. januarja in to zato, ker bi radi čim prej končali pouk in pričeli z urejanjem športnega igrišča. Letos nameravajo urediti igrišče za odbojko, rokomet in košarko.
Sloveniji znašal povprečni o-sebni dohodek na zaposlenega 22.200 din, v Pomurju pa 16.800 din (upoštevane so panoge: industrija, gradbeništvo, trgovina, gostinstvo in obrt). Največje so razlike v obrti (6.700 din), industriji (5.500 din) in gradbeništvu (5.000 din).
Masa osebnih dohodkov v našem okraju se je v analiziranem obdobju povečala v primerjavi z letom 1959 za 33%>, toda ob tem se je število zaposlenih povečalo za 21%>, tako so čisti osebni dohodki porasli le za 9%. V tem obdobju pa je 61% delavcev delalo po učinku, 39% pa po času.
Temu primerna je bila delitev osebnih dohodkov, ki je v glavnem potekala po štirih karakterističnih načelih in sicer plačevanja po času (22 odst. zaposlenih), nagrajevanje po času in učinku (38 odst.) po delu z merilom za delovna mesta (25 odst.) in delitev sredstev po individualnem ali skupinskem učinku z uvajanjem ekonomskih enot (10 odst.).
Ti podatki kažejo, da je torej v več kot polovici gospodarskih organizacij najbolj aktualno vprašanje razumevanje načel in namenov nagrajevanja po učinku dela. Nasprot-
K PROGRAMU
PETLETNEGA PLANA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Veliko večjo pozornost pa bo treba posvetiti lociranju objektov, ki nastajajo na odkupljeni ali v zakup vzeti zemlji. Sklad za pospeševanje kmetijstva naj finansira izdelavo študij načrtne ureditve celotne kmetijske izgradnje v mejah posameznih občin, kje se naj v bodoče gradijo kmetijski objekti glede na konfiguracijo tal, komunikacije itd. Bodoča izgradnja kmetijskih objektov mora biti v skladu s takim načrtom.
Združevanje zemlje individualnih kmetovalcev naj bo skrb tako kmetijskih gospodarstev kakor kmetijskih zadrug. KG in KZ naj sodelujejo v kmetijski proizvodnji glede na že izgrajene kmetijske objekte in ostale objektivne pogoje. Posebej temeljito je treba proučiti vprašanje nakupa zemlje, ki se naj izvaja v večjem obsegu, ker je mnogokrat nakup ekonomičnejši od zakupa, zlasti če se kupnina lahko plačuje v obrokih.
Takoj je treba proučiti in pripraviti načrte za izpreminjanje relativnih gozdnih tal in pašnikov v intenzivnejše kulture, na drugi strani pa predvideti zasajevanje slabih nekmetijskih tal s hitro rastočimi gozdnimi plantažami. Razen tega je treba predvideti zasaditev zaščitnih pasov in obsaditev poti, potokov in kanalov z drevjem, da se nadomesti lesno maso in listne površine, ki bodo zmanjšane s krčenjem gozdov. Vse to tako v soc. sektorju kakor tudi na privatnih površinah. V tem smislu naj občine planirajo investicije in gozdne drevesnice.
Glede na vse bplj ekonomično izkoriščanje raznih proizvajalnih sredstev in boljšo organizacijo dela ter možnosti nadaljnjega razvoja bo potrebno, da na našem področju razvijemo kmetijske kombinate, ki bodo deloma že sami višje, ovrednotili kmetijske pridelke. Kmetijske zadruge pa se bodo morale še posebej zavzemati za različnejše in popolnejše oblike in stopnje v proizvodnem sodelovanju. Pri tem bodo morale težiti k višjim oblikam proizvodnega sodelovanja, pri katerih bo kooperant čimbolj stimuliran na učinku dela.
Poseben problem je problem lastnih investicij v nekaterih gospodarskih organizacijah. Angažiranje lastnih sredstev v celoti za izgradnjo negativno vpliva na višino ostalih skladov in hitrejše reševanje problemov družbenega standarda. Zato naj bodo gospodarski objekti tako planirani, da bodo odgovarjali osnovnim smernicam republiškega in zveznega gospodarskega plana, kar nam bo omogočalo angažirati tudi zvezna in republiška sredstva.
Politika socialnega varstva naj bo v bodočem petletnem planu usmerjena na reševanje problemov socialno ogroženega prebivalstva, tako da bo temu delu prebivalstva omogočila predvsem zaposlitev. Bolje, da se sredstva, ki so namenjena za socialne podpore, uporabijo za usposabljanje takih ljudi za razna delovna mesta in za izgradnjo določenih novih delovnih mest.
. Odnos med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami je pri nas veliko bolj, kot v ostali Sloveniji, v škodo negospodarskih investicij. Smotrno investiranje v objekte družbenega standarda je pa prav gotovo ozko povezavo z delovno storilnostjo in s formiranjem določenih socialističnih odnosov v komuni. Pri gradnji objektov družbenega, standarda naj se še v večji meri kot doslej mobilizirajo krajevna sredstva in iniciativa prebivalstva ter sredstva fondov skupne potrošnje v podjetjih.
Pri razvijanju šolstva bo potrebno posvečati mnogo več skrbi izgradnji šol, ki bodo neposredno reševale in pozitivno vplivale na nadaljnji hitrejši razvoj gospodarstva, zdravstva, družbenega standarda in šolstva samega. Poleg utrjevanja srednjih šol bo nujno razvijati tudi višje šole. Poleg razvijanja rednega šolstva pa bo potrebno še nadalje razvijati in kadrovsko utrjevati centre za izobraževanje na delovnih mestih in delavske in ljudske univerze.
Posebno skrb pa naj gospodarske organizacije in komune posvečajo kvalificiranim in visokokvalificiranim kadrom ter strokovnjakom. Kljub temu, da je pri nas zelo visok odstotek nekvalificiranih in polkvalificiranih delavcev, so v praksi že primeri, da odklanjajo v nekaterih podjetjih zaposlovanje visokokvalificiranih kadrov in strokovnjakov. Potrebno bo se še tesneje navezovati na razne znanstvene inštitute in zavode v večjih centrih, ki naj s svojimi znanstvenimi izkušnjami in nasveti pomagajo našemu nadaljnjemu hitrejšemu razvoju.
Razvijanje delavskega samoupravljanja in družbenega upravljanja bo zahtevalo še veliko več naporov vseh socialističnih sil, da se bodo v prihodnjih petih letih ti organi še bolj razvili. Dosedanji rezultati gospodarskega razvoja so biti doseženi v veliki meri zaradi našega družbenega sistema. Naš sistem, v katerem proizvajalec tudi upravlja s sredstvi in odloča o delitvi dohodka, sprošča in razvija proizvajalne sile hitreje kot kateri koli drugi sistem. Zato se bo potrebno še mnogo bolj zavzemati za nadaljnje razvijanje delavskega samoupravljanja in družbeno upravljanje razviti na vseh področjih življenja. Vsako zapostavljanje in omalovaževanje teh organov samo zavira naš nadaljnji razvoj. Poleg gospodarskega učinka, ki ga povzroča krepitev organov upravljanja, pa nam gre tudi za načelna stališča, za samo socialistično demokracijo, za odnose, ki v socialistični družbi nastajajo. Ti odnosi niso sami sebi namen. Dosedanja praksa nam je že potrdila, pravilnost te orientacije, ki najhitreje ustvarja višji življenjski nivo delovnemu človeku. Ne bo dovolj, da ustvarimo samo materialno in vsebinsko osnovo za uspešno delovanje družbenih organov. Veliko večjo skrb bomo morali posvetiti tudi družbeno-političnemu in ekonomskemu izobraževanju organov upravljanja. Pri tem pa bodo morale posebno vlogo odigrati sindikalne organizacije. 
USTANOVLJENA JE KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA za Pomurje
Lani junija je Zvezna ljudska skupščina sprejela zakon o združevanju in poslovnem sodelovanju v gospodarstvu, ki določa tudi način in oblike združevanja. Vse to je bila osnova za ustanovni občni zbor Kmetijsko-gozdarske zbornice, ki je bil prejšnji petek v Murski Soboti. V novi Zbornici bodo obvezno članice vsa kmetijska in kmetijsko-gozdna gospodarstva, vinogradniška gospodarstva, vse kmetijske zadruge, vodne skupnosti in vsi zavodi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom.
Iniciativni odbor je že pred občnim zborom pripravil statut, pravila ih proračun Zbornice, ki jih je sprejel tudi občni zbor. Delo Zbornice se bo odvijalo predvsem v strokovnih komisijah in odborih.
Ker je živinoreja naša o-snovna dejavnost, je nujno povezati problematiko poljedelske proizvodnje z živinorejsko. Zato je občni zbor sprejel tudi predlog, da se vsa strokovna služba — živinorejska, poljedelska, sadjarska in vinogradniška — organizira v skupnem zavodu, v Kmetijskem zavodu za Pomurje, katerega ustanovitelj je Kmetij-sko-gozdarska zbornica. V ta zavod naj bi se vključil tudi Živinorejsko-veterinarski zavod v Murski Soboti. Pri Kmetijskem zavodu naj bi bil tudi agroekonomski oddelek, ki bi naj izdeloval načrte in investicijske elaborate za članice in za vse vrste dejavnosti.
Pri Kmetijsko-gozdarski zbornici so ustanovili sledeče stalne strokovne odbore: odbor za poljedelstvo, živinorejski odbor, sadjarsko-vinograd-niški odbor, gozdarski odbor in odbor za mehanizacijo.
Naloga Zbornice bo, da bo pospeševala kmetijstvo na
področju celotnega okraja, da bo zastopala skupne interese svojih, članic in da bo organizirala posvetovanja, seminarje, tečaje itd. Občni zbor je izvolil 19-članski upravni odbor, katerega predsednik je Štefan Antalič, predsednik OZZ, na občnem zboru pa so bili poleg zastopnikov kmetijskih, vinogradniških in drugih gospodarskih organizacij tudi predstavniki okrajnih forumov.
-rj-
OTROCI v OBMEJNEM MARTINJU DALI NAJVEČ
Nabiralna akcija za pomoč alžirskim otrokom, v Pomurju zelo dobro poteka. Doslej so zbrali in odposlali nekaj čez pol milijona dinarjev. Največ so- zbrali otroci v soboški občini in sicer 264, v ljutomerski občini 104, beltinski 80, radgonski 53, petrovski 18 in v lendavski občini 17 tisoč dinarjev.
Med šolami se je v soboški občini najbolje izkazala osnov-
na šola I., v ljutomerski občini šola »France Prešeren« v Ljutomeru, šola v Bučkovcih in Križevcih, v beltinski občini osnovna šola Beltinci, v lendavski občini osnovna-šola I. V Lendavi, v petrovsko-šalov-ski občini pa šola v Martinju. Prav v tej obmejni vasi so dali otroci največ, saj znaša povprečen prispevek na učenca 200 dinarjev.
Razširjeni plenum Okrajnega sindikalnega sveta
NAGRAJEVANJE PO UČINKU DELA
(Nadaljevanje s 1. strani)
V takih odnosih je tudi razumljivo, da se nagrajevanje po učinku dela ne more razviti, ker ti pojavi kažejo težnjo po zmanjševanju vloge delavcev v upravljanju gospodarske organizacije in ustvarja-
nju nadrejenih in podrejenih. Take težnje pa običajno v gospodarskih organizacijah upravičujejo s pomanjkanjem kadrov in nezadostno razvito zavestjo delavcev, češ da še niso zmožni prevzeti take odgovornosti in tudi razpolaga-
ti s sredstvi tako, kot je potrebno. V takih pogojih se delavci čedalje bolj odmikajo od poseganja v razne probleme znotraj podjetja. Ker pa tudi niso seznanjeni niti s svojim delom, uspehom kolektiva oz. vsemi tistimi činitelji, ki so vplivali na uspeh, se zmanjšuje tudi njihova delovna prizadevnost in skrb pri delu.
Kot eno izmed najaktualnejših vprašanj razvoja socialističnih družbenih odnosov se torej še pojavlja vprašanje proizvajalca in njegove družbene vloge. Izkušnje v nekaterih gospodarskih organizacijah namreč kažejo, da se je s povečano vlogo in tudi odgovornostjo vsakega delavca izredno povečala storilnost, proizvodni uspeh in tudi osebni dohodek vsakega zaposlenega. U-vajanje nagrajevanja po učinku postaja v našem okraju zelo pomembno tudi zaradi občutno nižjih osebnih dohodkov, kot je republiško povprečje. Pri nas često ugotavljamo, da imamo še mnogo skritih možnosti, da bi lahko povečali proizvodnjo. Te možnosti pa lahko izkoristimo le z večjo skrbjo delavcev do proizvajalnih sredstev in do same proizvodnje, kar pa bo mogoče le tedaj, če bodo v skladu s tem rasli tudi osebni dohodki vsakega zaposlenega.
Upoštevajoč vsa ta dejstva, dobiva sistem nagrajevanja po učinku mnogo širše okvire in ne le ozke tehnične, kot menijo v mnogih gospodarskih or-‘ ganizacijah, v katerih se vedno vsa ta prizadevanja zaustavijo ob tem, kakšen dohodek bo imel en in kakšnega drugi. Zato je plenum sklenil, da mora biti vsa politična aktivnost sindikalnih organizacij usmerjena prav na reševanje teh problemov in na uvajanje nagrajevanja po učinku dela. Sindikalne organizacije v posameznih gospodarskih organizacijah pa se morajo zavzemati za vse tiste analize in proučevanja glede delovnega procesa in mesta 'ter ostale organizacijske probleme, ki nujno ovirajo razvoj takega sistema delitve osebnih dohodkov. Plenum je tudi sklenil, da mora letos razdeljevanje osebnega dohodka po delu in delovnem učinku ter gospodarskem u-spehu postati edina oblika razdeljevanja ustvarjenih osebnih dohodkov.
Prvi sestanek pripravljalnega odbora za proslava 20-letnice vstaje
Občinski odbor SZDL v G. Radgoni je v Pomurju med prvimi imenoval odbor za občinske pioslavo 20-letnice začetka narodne revolucije. Pripravljalni odbor je imel prejšnji četrtek prvo sejo, na kate-ri so sestavili program in koledar prireditev. Centralno občinsko proslavo v Gornji Radgoni pa naj bi povezali z odkritjem spomenika padlim v NOB. Le-ta naj bi bila v drugi polovici leta. Pripravljalni
odbor za proslavo 20-letnice vstaje je tudi predlagal, naj bi ObLO Gornja Radgona spremenil dosedanje praznovanje občinskega praznika tako, da bi datum praznovanja prestavili od 14. avgusta na 15. oktober. Ta dan je namreč povezan z odhodom prvih SKOJ -evcev v partizane. Mimo tega so predlagali, naj bi bila okrajna proslava na Kapeli, okrajna razstava NOB pa v Slatina Radencih.	-rj-
V MURSKI SOBOTI
BODO GRADIH NOVO POŠTO
Predvidena postopna modernizacija poštnega, telegrafskega in telefonskega prometa v Pomurju.
Zastarele naprave in prostori ter majhna osnovna sredstva postajajo v naraščajočem poštnem, telegrafskem in telefonskem prometu v Pomurju vedno bolj zaskrbljujoč problem. Število zaposlenih so sicer nekako vzporedno z naraščanjem prometa povečevali, vrednost osnovnih sredstev pa le počasi, prepočasi raste. Zlasti kričeče je stanje na soboški pošti, kar nam prikazuje tudi naslednja ilustracija: Leta 1955 so odpremili 450.000 pošiljk ter zabeležili 49.000 medkrajevnih in približno. 250.000 lokalnih telefonskih pogovorov, lani pa so odpremili že
1.200.000	pošiljk ter zabeležili
78.000	medkrajevnih in okrog
330.000	lokalnih pogovorov.
Ni torej čudno, če I morajo naročniki pogosto čakati na pogovore z Ljubljano, Mariborom in ostalimi kraji tudi po pet ur ali če se zaradi motenj včasih ne moremo pogovoriti niti z bližnjimi kraji. Nič bolje ni na ostalih poštah;
Kavno zato je potrebno dati podporo petletnemu perspektivnemu planu, ki so ga sestavili v pred kratkim ustanovljenem podjetju za PTT promet v Murski Soboti. Ker je novo podjetje glede osnovnih sredstev v Sloveniji med najslabšimi, bodo morali pomagati novemu podjetju vsi občinski ljudski odbori, napeljava avtomatskega telefonskega omrežja pa bo zahtevala sodelovanje gospodarskih organizacij.
Kaže, da bo najbolj pereče vprašanje — gradnja novega trinadstropnega poštnega poslopja na Trgu zmage v Murski Soboti, rešeno še letos. Za to se je resno zavzel občinski ljudski odbor, ki je ukrenil vse
V bodoče: namesto telefonskih vodov — kabli?
potrebno za zagotovitev sredstev. Dela bodo začeli predvidoma že spomladi. V programu pa je nadalje predvidena namestitev nove avtomatske telefonske centrale, ki bo povezana z 12-kanalnim visokofrekvenčnim sistemom z Mariborom. Nova centrala bo lahko imela v začetku 500, pozneje pa tudi več naročnikov. Pošta pa bo hkrati dobila tudi novo opremo.
V okvirnem programu je predvidena tudi gradnja novih pošt v Radgoni in Lendavi, ki
bosta prav tako, kakor pošta v Ljutomeru, ki je za sedaj še najsodobneje urejena v našem okraju, dobili tudi avtomatske telefonske centrale. Pozneje bodo avtomatske centrale namestili še na nekaterih večjih poštah ter povezali pošte v občinskih in večjih centrih z več visokofrekvenčnimi kanali z Mursko Soboto. V kolikor bo mogoče, pa bodo zamenjali sedanje telefonske vode s kabli.
To je izredno nujno delo, ki bi ga morali — vsaj v Murski Soboti — opraviti že pred leti. Prav zaradi tega pa je nujno, da ne odlašamo. Za to so se' zavzeli tudi na nedavnem posvetovanju s predstavniki okraja in občin v Murski Soboti, na katerem so razpravljali o organizacijskih oblikah v zvezi z decentralizacijo poštnih in železniških podjetij in o petletnem perspektivnem planu.
-ko
PREVEC ROK IN PREMALO STROJEV
(Nadaljevanje s 1. strani) strojev. Najbolj izrazit primer je soboška Panonija, kjer delajo v nočni izmeni samo stroji, ki komajda pripravijo čez noč toliko materiala, da zadostuje za dve polni dnevni izmeni.
Tudi opekarne imajo še vedno težave s strojno opremo in sušilnimi prostori. Predvsem sušilnice ne zmorejo toliko, da bi podaljšali delovni dan od dveh na tri izmene. Glinoko-pi so sicer mehanizirani pri večini opekarn, tudi nekvalificiranih delavcev ne primanjkuje, toda ozka grla, ki jih predstavljajo sušilnice, ne bo moč odpraviti. Še bolj kot v ope- ' karstvu pa se uveljavlja mehanizacija v gradbeništvu. Predvsem zato, ker v tej panogi iz leta v leto bolj primanjkuje nekvalificiranih delavcev. Kljub velikim potrebam lani v nobenem gradbenem, podjetju ni uspelo uvesti dveh popolnih delovnih izmen. Podaljšali so le delovni dan od 8 na 10 ur. Tudi letos sodijo, da ne
bo nič boljše. Zato so naročili pri soboškem Sogradu med drugim tudi stroj za ometava-nje, ki bo nadomestil 40 delavcev. V gradbeništvu, ki je močno odvisno od investicijske dejavnosti, pa navajajo še nekatere razloge, zakaj ne morejo uvesti dveh delovnih izmen: v prvi polovici leta skoraj nimajo nobenega dela, v drugi polovici leta pa je čutiti izreden pritisk investitorjev. Zato se tudi dogaja, da marsikatero delo opravijo celo zasebni obrtniki, ker podjetja niso sposobna ustreči vsem. Iz tega razloga je delno tudi opraviči ljivo, da gradbena podjetja nočejo povečati svojih kapacitet.
Mnogo slabše kot v industrijskih podjetjih je v tem pogledu. v obrtnih delavnicah. Ob kakovosti izdelkov, slabe komercialne službe, do pomanjkanja strojev, vse to ustvarja negotovost in nezaupanje v uspeh, če bi uvedli vsaj dve popolni delovni izmeni.
ČEZ PET LET 65 ODST. ZEMLJE V KOOPERACIJI
V lendavski občini bodo v naslednjih petih letih posvetili največjo pozornost nadaljnjemu razvoju kmetijstva. Predvidevajo, da bo zajete v proizvodno sodelovanje Čez pet let že okrog 65 odst. vse obdelovalne zemlje, pri čemer naj bi kmetijske zadruge poleg drugega najele okrog 500 hek-
PRVA SEJA SEKRETARIATA LMS
Pred dnevi je bila seja sekretariata Občinskega komiteja LMS v M. Soboti. Obravnavali so delovni program mla-dine za prvih šest mesecev. Vso dejavnost mladine bodo vodili v posameznih komisijah, katere nameravajo imenovati na bližnjem plenumu občinskega komiteja LMS. Med drugim šo tudi sklenili, da bo v nedeljo v Soboti seminar za predsednike vaških aktivov LMS. Na seminarju bodo razpravljali o vlogi mladine v delovnih brigadah ter o tekočih organizacijskih zadevah.
tarov, tako da bo vsa zemlja, vzeta v najem, znašala okrog 1300 hektarov. V lendavski občini je izredno veliko pašnikov, zato naj bi te v prihodnjih letih meliorirali in tako usposobili za večjo proizvodnjo. V ta namen bo Kmetijsko gospodarstvo Lendava kupilo traktor—goseničar, za katerega računajo, da bo stal okrog 15 milijonov dinarjev. Med večje investicije v kmetijstvu- spada gradnja hlevov s skupno kapaciteto 800 glav goveje živine.
Glede na povečanje obde-
lovalne zemlje v sklopu zadružnih ekonomij naj bi kmetijske zadruge kupile v naslednjih petih letih 22 traktorjev, 10 kombajnov, 13 prikolic in 66 raznih priključkov.
Mladina v Zenkovcih
Mladina v Zenkovcih je precej delavna. Sedaj, v zimskih mesecih, je naštudirala komedijo Branka Nušiča »Pokojnik«. Prvič so se z igro predstavili v domači vasi, kjer so si igro ogledali tudi vaščani sosednjih vasi. V nedeljo so igro ponovili pri Gradu, nameravajo pa gostovati tudi drugod.
, Poleg tega bo mladina v Zenkovcih organizirala kino predstave.
ZASEDANJE OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA
Prihodnjo soboto ho v sejni dvorani Okrajnega ljudskega odbora v M. Soboti zasedanje obeh zborov OLO Murska Sobota. Po dnevnem redu zasedanja je med drugim predvideno za skupno sejo obeh zborov poročilo sveta za notranje
zadeve in splošno upravo ter poročilo senata in sodnika za prekrške.
Na ločenih sejah bodo odborniki sklepali o ustanovitvi zavoda za vodno gospodarstvo za porečje Mure.
3 POMURSKI VESTNIK, 26. JAN. 1961
MALI INTERVJU
Republika Ciper sodi med najmlajše neodvisne države na svetu. Nastala je kot plod odločnega odpora domačinov proti britanskemu kolonializmu. Objavljamo intervju, ki ga je imel ugledni jugoslovanski polmesečnik »Medjunarodna politika« z nadškofom Makariosom, prvim vladnim predsednikom te dežele.
Vprašanje : »Kateri so poglavitni notranji problemi, s katerimi se srečuje Vaša dežela po razglasitvi neodvisnosti?«
Odgovor: »Zelo naravno je, da ima dežela, ki je dobila neodvisnost, mnogo problemov. Lahko izjavim, da na notranje-politični fronti nimamo resnih vprašanj." Prva izvoljena vlada Republike uživa zaupanje med večino ljudstva, tako da je politična trdnost za prvo leto neodvisnosti zagotovljena. Vlada odločno izvaja svoj obnovitveni program. Največji problem, s katerim se srečuje naša dežela, je gospodarske narave. Neuspela žetev, ki je posledica suše zadnjih let, je ustvarila neugoden položaj. Mnogo ljudi je zapustilo deželo, ker se ne morejo preživeti s kmetijstvom, in iščejo drugo zaposlitev. Vla-.da obravnava ukrepe, s katerimi bi rešila ta problem. Tako je že sporočila, da bo organizirala več proizvodnih del, s katerimi bo zaposlila znatno število delavcev. Posebno pozornost posveča razvoju lahke
1
industrije. Ti ukrepi ne bodo samo omogočili zaposlitev ve-
likega števila delavceV, temveč tudi porast nacionalnega dohodka.«
Vprašanje: »Ali bi Vaša ekselenca hotela določiti smotre zunanje politike Vaše dežele in vlogo, ki jo namerava igrati v mednarodnih odnosih?-«
Odgovor: »Zunanja politika Cipra bo ostala svobodna in neodvisna. Nočemo se pridružiti nobeni vojaški ali politični organizaciji. To nam bo omogočilo, da na mednarodnem področju 'nastopamo v skladu z načeli, v katera ve- rujemo. Konec kolonializma in osvoboditev vseh dežel tujega gospodstva - to so načela, katerih se bomo zvesto držali. Razen tega želimo miroljubno sodelovanje in prijateljske stike z vsemi narodi.«
Vprašanje: »Kakšne so po Vašem mnenju možnosti za sodelovanje med Vašo deželo in Jugoslavijo?«
Odgovor: »Naša velika želja je, da zasnujemo najbolj prijateljske odnose z Jugoslavijo in da sodelujemo z njo ha kulturnem, političnem in gospodarskem področju. Ciprsko ljudstvo ni pozabilo moralne podpore, ki jo je Jugoslavija dala njegovemu boju Za svobodo, in ji bo večno hvaležno. Ideali svobode in demokracije, skupni obema deželama, bodo vedno združevali naši dve naciji.«
PREDSEDNIK KENNEDY VSTOLIČEN
MNOGO OBETAJOČE PRVE PREDSEDNIŠKE BESEDE PO ZAPRISEGI □ ZA POGAJANJA Z VZHODOM □ VEČJA POMOČ JUŽNIM SOSEDOM IN PODPORO NEVTRALCEM □ OBOROŽITEV ZDA TUDI NAPREJ
V petek so v ameriškem Kongresu svečano vstoličili 35. predsednika ZDA Johna Kennedyja. Navzlic močnim snežnim vejavicam je glavno mesto pripravilo novemu predsednikuj nadvse svečan sprejem po starem, tradicionalnem ceremonialu. Po očiščenih ulicah je skupno s predsednikom Eisenhowerjem prišel do ploščadi na Kapitolu, kjer je zaprisegel. Navzoči so billi bivši predsedniki: Truman, vdovi po nekdanjih predsednikih Wilsonu in Rooseveltu in bivši podpredsednik Wallace.
V prvi predsedniški besedi je novi predsednik sporočil »prijateljem in sovražnikom«, da je "baklja zgodovine prešla v roke" nove generacije A-meričanov, rojenih v tem stoletju, prekaljenih v vojni, preverjenih v hladnem in vročem miru«. ZDA bodo »plačale vsakršno ceno, prevzele vsakršen napor, poskusile vsakršno težavo, podprle vsakršnega prijatelja in se uprle vsakršnemu sovražniku, da. bi zagotovile obstanek in uspeh svobodnega sveta«. 
Po mnenju novega predsednika naj bi sb obe strani, t. j. Vzhod in Zahod, pomenile o miru, »preden bi mračne sile, sile uničenja, ki jih je znanost osvobodila, pripeljale človeštvo — namerno ali po naključju — do samouničenja.« Zavzel se je za razorožitvena pogajanja med dvema največjima silama. »Nikar se ne pogajajmo iz strahu,« je dejal, »vendar se tudi ne bojmo pogajanj.«
Kennedyjev govor so v ZDA ocenili kot enega najboljših v zgodovini, saj izraža sodobna stremljenja ameriške na-
posebno opozarjajo na njegov poziv, naj bi »znova pričeli«, pri čemer naj bi upoštevali, da »civiliziranost ni znamenje slabosti in da iskrenost vedno podleže dokazovanjem«. Ken-nedy je obljubil večjo pomoč sosedom na jugu, v Latinski Ameriki, več razumevanja do nevtralnih dežel, pogajanja s SZ in podobno, vendar je tudi namignil, da, morajo ZDA
Mobutujevi žandarji so pri prevozu premiera Lumumba, senatorja Okito in ministra Mpola iz Thysvilla v Eli-sabethville spet pokazali tipično belgijsko šolo. Pretepali so jih in zasramovali. Minister Mpolo je na posledicah ran izdihnil v ponedeljek v zaporu. Sedaj pripravljajo proces proti zakonitemu predsedniku kon-goske vlade, vendar še čakajo na sodnike. Te naj bi "priskr-
navzven zanimiva, je predsednik Kasavubu povišal Mobutu-ja v čin generala in ga hkrati imenoval za vrhovnega poveljnika. Podlaga za napad na čete osrednje kongoške vlade, s podporo Belgijcev in belgijskih finančnih krogov, je torej dana. Ali se potemtakem lahko čudimo, če se bodo lepega dne znebili svojih nasprotnikov v ječi tako, da bodo uprizorili dozdevni pobeg in nato upora-
NOV ZLOČIN
belit Združeni narodi, vendar so ti za sedaj pomoč odklonili.
Toda strah, da se podobno kakor z ministrom Mpolom zgodi tudi s premierom Lu-mumbo in predsednikom senata Okito, je upravičen. Jugoslovanska vlada je s posebnim pismom opozorila glavnega tajnika OZN na to in zahtevala, da ga organi Združenih narodov zaščitijo. Obenem opozarja, da so omenjeni težki dogodki v Kongu v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta in Generalne skupščine. i V Mobutujevi vojski prevzemajo vse bolj belgijski častniki in svetovalci glavno besedo. Po vesteh iz Elisabethvilla pomagajo belgijski krogi organizirati celo posebno »tujsko le-
gijot, ki bi se borila proti plemenu Baluba in enotam kongoške vlade na račun separatistične vlade premiera Čom-beja. Ljudi zanjo novačijo v Bruslju. Čombe skuša tudi okrepiti letalstvo z letali, ki bi jih upravljali tujci. Vojaški predstavniki Mobutuja, separatista Kalondžija in premiera Čombeja so se te dni domenili o skupni fronti proti Lumum-bi zvestim enotam in ozemlju, ki ga imajo pod svojim nadzorstvom.
In da bi bila ta zveza tudi
TUNIS — V Tuniziji vlada precejšnje vznemirjenje spri« čo najnovejšega incidenta, v katerem je bilo prizadeto prebivalstvo naseija Bled Zitun blizu Gardimauja. Uradno sporočilo pravi, da ta incident spominja na primer vasi Sa-kijeb Sidi Jusef, in da so padle štiri tunizijske žrtve v trenutku, ko so mislili, da bo popustila napetost med Francijo in Severno Afriko.
BEDFORD — V noči od nedelje na ponedeljek je ameriški umetni satelit, ki so ga izstrelili v lanskem letu," zgorel v atmosferi. V sporočilu Centra za kontrolo atmosfere ameriškega vojnega letalstva v Bedfordu med drugim navajajo, da je omenjeni satelit, »Discoverer 19« obkrožil zemljo 524 ali 525-kret,
bili dobro plačane morilce. Baje so v Belgiji že zbrali primerno vsoto, da bi jih najeli. To se lahko zgodi tudi potem, ko bodo premiera Lumumbo na uprizorjenem procesu obsodili.
Organi OZN pa gledajo vse to prekrižanih rok. Dvignili so hrup zaradi nekaj ujetih belgijskih padalcev, ki so jih ujele Lumumbi zveste enote, v skrbeh so za belce v Stanleg-villu, ker so tam oblasti zveste osrednji kongoški vladi, za kršitev človečanskih pravic tistih, ki jih vodijo belgijski kolonialisti, pa se ne zmenijo. In prav tu prihaja morala ostroge nevtralnosti v popoln razcep s samo s seboj.
OD TEDNI DO TEDNA
TUDI ZDA ZA KONFERENCO Washington — V ameriškem zunanjem ministrstvu so sporočili, da se ZDA strinjajo z britanskim predlogom Sovjetski zvezi, naj bi obnovili delo mednarodne komisije za Labs. Predlog so iz Londona poslali tudi LR Kitajski.
Predsednik zakonite laoške vlade Fuma, ki se je zatekel v Kambodžo, je v intervjuju »New York Timesu« predložil za rešitev laoške krize; naj bi na Zahodu prenehali podpirati »skupino plavih«, t. j. vlado Bun Uma in generala Nosavana, naj bi sklicali konferenco o Laosu in naj bi se lotili laoškega problema in ostalih problemov južnoazijskih dežel na nov način.
grozljive Številke Varšava — Znanstveni inštitut Szlonsk v Katovicah je objavil knjigo »Hitlerjevo ropanje poljskih otrok 1939—1945«, v katerem pisec govori o enem največjih zločinov deportaciji in germanizaciji poljskih otrok. Pri tem je bilo uničenih več kot 200.000 poljskih otrok.
FERHAT ABAS V INDONEZIJI B o g o r — Predsednik začasne alžirske vlade Ferhat Abas se te dni mudi na obisku v Indoneziji. Po razgovorih z vodilnimi indonezijskimi politiki je izjavil, ,da je prepričan, da bo Indonezija z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, podprla stvar alžirskega naroda.
DELAVCI SO SE VRNILI NA DELO
Bruselj — V ponedeljek so se belgijski delavci — 150.000 kovinarjev in rudarjev — po petih tednih ogorčenega boja s celotno belgijsko žandarmerijo in policijo in 20.000 vojaki — vrnili na delo. Ven-
dar se ne čutijo poražene, temveč zmagovalce, ker so mnogo dosegli. Predvsem pa so začutili, kolikšno moč predstavljajo.
Belgijski delavci niso pričeli stavke z zahtevo, naj bi jim zvišali mezde, temveč z zahtevo po splošnih političnih in socialnih spremembah. Sodijo, da se sedanja vladna, koalicija ne bo mogla dolgo obdržati. V nacionalnem pogledu naj bi deželo razdelili v dve federaciji, Valonsko in Flamsko, z enakimi pravicami.
ARETIRAN EICHMANNOV SODELAVEC
Dunaj — Te dni so avstrijski oblasti zaprle Franza Novaka, bivšega visokega funkcionarja SS in sodelavca Eichmanna. Obtožnica mu očita, da je sodeloval pri množičnem uničenju Židov med drugo svetovno vojno. Sodišče bo tudi preiskalo okoliščine, pod katerimi so omenjenemu zločincu vr-nil leta 1957 državljanstvo. Novak je delal v neki dunajski tiskarni Po vojni se je zatekel v planine pri Bad Aussllu, nato pa prišel na Dunaj.
cije. Tisk je označil njegove besede kot »znamenje boljših časov«. Ugodno so reagirali tudi v vseh prestolnicah sveta, celo v Kubi, ki je, kot je znano, v zelo kočljivih odnosih z Washingtonom. Na Vzhodu
tudi naprej krepiti oborožene sile in da na območju obeh Amerik ne bodo dovolile širjenje tujega vpliva. Zato bo najboljši sodnik njegovih dejanskih namenov praksa prihodnjih mesecev.
Predsednik KENNEDY zaprisega pred sodnikom vrhovnega sodišča Warrenom
V STALNI PRIPRAVLJENOSTI — Kubanske oborožene sile se spričo groženj, ki prihajajo iz Washingtona, pripravi ja jo na odpor. Na sliki: protiletalska baterija "nekje na obali"
KAPETAN KONG LI PRIPOVEDUJE...
, Z 200 padalci nad regularno laoško armado — Generali in polkovniki z ameriškimi dolarji, limuzinami in vilami... — Dva tisočglava vojska, ki bo šla do kraja v boj za dejansko neodvisnost.
Laoški problem še vedno močno zanima mednarodne kroge iz preprostega razloga, ker se utegne prav zaradi vmešava nja velesil spreleviti v mednarodni spopad. Te .dni si prizade vajo, da bi znova upostavili komisijo za nadzorstvo nad. premirjem, ki so jo ustanovili po znani ženevski konferenci, oziroma sklicali konferenco prizadetih dežel. Toda trenutno samo še potekajo pogajanja po diplomatskih kanalih, dogodki pa se razvijajo po tipični poti državljanske vojne.
Dopisnik francoskega časnika »Pariš Presse 1intransige-ant« Jean je napisal nekaj sestavkov o srečanjih z laoško stvarnostjo. Med njimi je pomemben sestavek, ki govori o kapetanu Kong Liju, osebi, ki je svoj čas pripravila državni udar, pomagala premieru Fu-mi pri organiziranju oblasti, zavzemajoči se za nevtralno politiko, in se sedaj, po uporu prozahodnjaškega generala Nosavana, skupno z vladnimi četami in četami levičarskega gibanja Patet Lao bori proti tujemu vmešavanju.
Ko je princ Suvana Fuma lani avgusta prišel na čelo države, piše francoski novinar, so bili Francozi zadovoljni. Princ se je zavzemal za nevtralnost in je bil po mnenju vseh edini človek, ki je bil
KONG LI — "Brez vile in avtomobila..."
sposoben uvesti red v Laosu. S Francozi so se strinjali tudi Angleži. Toda Američani so kar naprej podpirali generala Fumija Nosavana in ga bodrili, naj nadaljuje boj.
Na presenečenje vseh so padalci kapetana Kong Lija — bilo jih je le 120 — dvakrat potolkli veliko armado generala Nosavana, ko je krenila v napad na Vientian.
Tedaj je stopil v boj Patet Lao. Zavzel je Sam Nevo samo z 200 partizani, zajel večje število vojakov in pognal v beg 1.500 ljudi. Laoška armada, za katero so tako skrbeli Američani, je bila v resnici bluff. Odklonila je, da bi se bojevala.
Pod ameriškim vplivom je laoška armada postala poglavitno državno telo, celo njena struktura. Za to malo deželo, ki šteje skupaj manj kot 2 milijona prebivalcev, je bil velik balast vzdrževati armado 29.000 vojakov, 5.000 orožnikov in 20.000 stražnikov. Toda ta armada, ki je prejela lepe u-niforme in brezhibno korakala, je bila sposobna samo premikati se v jeepih in to v de-
želi, ki nima cest.
Častnici so bili - z redkimi izjemami — podkupljeni z a-meriškimi dolarji. Dopustili so jim, da so z določenimi uvoznimi dovoljenji dobili za 35 kipov (laoški denar) en dolar, četudi je bila sicer njegova vrednost na prostem trgu 110 kipov. Kapetan prejema mesečno 10.000 kipov. V dveh letih si je lahko zgradil nekaj-milijonsko vilo z vrtom in velikim bazenom, opremljeno z razsvetljavo za nočne veselice.
Vsi polkovniki in vsi generali imajo ameriške avtomobile' in vile. Dekleta iz Hong Konga ter lepe »taxy-girls« so prihajale z letalom ter drago prodajale svoje čare. Taka trohnoba je zajela tudi Kuo-mintang tik pred padcem.
Ta armada, preveč dobro oblečena, prebogata in korum-pirana, je morala kloniti ob prvem napadi).
Toda kdo je mož, ki se mu je posrečilo, da jo je potolkel ob prvem napadu? Kdo je Kong Li?
O tem se sprašuje ves svet od 9. avgusta lani, kajti dan poprej je bil povsem neznan.
Srečal sem ga večkrat, pripoveduje francoski novinar. Nekoč mi je pripovedoval o svojem življenju. Vedel sem, da mu je 27 let, da ni povsem čisti domačin iz Laosa,- temveč sodi med manjšino Ka.
Je človek nizke rasti, vedno v gibanju. Vojaki ga obo-žavajo. Živi z njimi. Nima niti svojega avtomobila niti hiše. Stanuje sedaj pri enem, sedaj pri drugem. Sklenil je iti do kraja. Govori francoski, ne povsem tekoče, vendar se lahko jasno izraža. Ne pije in ne kadi. O vojakih — padalcih i-ma zelo ugodno mnenje. Smatra jih za viteze.«
Nekega popoldneva mi je dejal: »Polkovniki in generali mislijo samo na to, kako bi obogateli. Nihče ne misli na vojake. Če se Fumi Nosavan želi Vrniti, bo moral najprej pobiti mojih 2.000 mož. Toda njegova vojska misli kakor jaz in se noče biti.«
»Sedaj imate 2.000 .mož?«
»Mlade ljudi, prostovoljce. V moje vrste so se uvrstili iz domoljublja, ker imajo starega režima dovolj. Učim jihl kako naj skačejo s padalom«
POMURSKI VESTNIK, 26. JAN. 1961
5
PREMALO DVORAN
Svet za prosveto in kulturo pri Občinskem ljudskem odboru v Murski Soboti je na nedavni seji analiziral delo kultumo-prosvetnih društev in ljudskih knjižnic ter pripravil predlog perspektivnega plana kultumo-prosvetne dejavnosti v soboški občini
Kljub temu, da še vedno pri- ostala društva uprizorila v manjkuje dvoran, so ugotav- zadnjih letih veliko število i-ljali v analizi, so prosvetna in ger, vendar je bilo precej teh
slabo pripravljenih. V soboški občini je v lanskem letu delovalo 15 kulturno-umetniških skupin, ki pa so vse premalo sodelovale, kar se kaže v majhnem številu gostovanj. Marsikatero odrsko delo je bilo u-prizorjeno le enkrat. V 82 gasilskih dompvih je samo 22 manjših dvoran, ki pa ne zadovoljujejo vedno večjim potrebam. Tudi s televizijskimi klubi so težave. V občini je 13 vasi, ki imajo televizorje, vendar skoraj nikjer primernih prostorov.
Člani sveta so med drugim obširno razpravljali tudi o gradnji kulturnega doma v M. Soboti. Imenovali so posebni gradbeni odbor, ki naj bi poskrbel za ureditev stare kino dvorane v gradu, ki bi začasno služila kot gledališka dvorana. Računajo, da bo novi kulturni
dom dograjen v nasledil jih petih letih.
Precej kritično je stanje vaških knjižnic. Do nedavna so imeli v nekaterih knjižnicah knjižne police kar po hodnikih in so si ljudje knjige kar sami izposojali. V soboški ob-čini je 16 knjižnic, od katerih ima le 5 čez 500 knjig. Člani sveta so bili mnenja, naj bi se manjše knjižnice združile, kupili pa naj bi tudi primerne kovčke, ki bi služili za prenašanje knjig iz kraja v kraj.
Na seji sveta za prosveto in kulturo so med drugim razpravljali tudi o kino dvoranah v občini. Trenutno sta v občini le dve kinoaparaturi in to v Murski Soboti ter pri Gradu. Tudi v tem pogledu je pričakovati v prihodnjih petih letih napredek. Predvsem Ljudska univerza naj bi še naprej prikazovala ozkotračne filme po vaseh, kjer nimajo možnosti, da bi redno obiskovali kino predstave. Lani si je take predstave ogledalo čez 6000 ljudi.
V naslednjih petih letih naj bi po mnenju sveta za prosveto in kulturo posvetili več skrbi knjigam Prešernove družbe, ki so v nekaterih krajih še premalo znane. Tudi stanje kulturnih spomenikov in spomenikov iz NOB ni najboljše. Zato naj bi prispevali nekaj sredstev več kot doslej tudi za ureditev teh.
Soboška kino dvorana
SLOVENSKI IZSELJENSKI KOLEDAR
ZA 1961
Prav v začetku leta je Slovenska izseljenska matica obdarila slovenske izseljence z teredno lepim knjižnim darilom: Slovenskim izseljenskim koledarjem za leto 1961. Vse tiste, ki že dolga leta žive izven domovine, a jim je kljub temu ostala pri srcu in živo spremljajo njen napredek in razvoj ter so globoko v srcu ohranili tudi ljubezen do materine govorice, bo ta knjiga gotovo izredno razveselila. Prikazala jim bo v sliki in besedi to, kar ob svojih, čedalje pogostejših obiskih vidijo in spoznavajo, jim približala in tudi vzpodbudila njihovo zanimanje za rojstne kraje.
Koledar je v primerjavi s prejšnjimi vsebinsko bogatejši in tudi slikovno še bolj pester. Posvečen je 20-letnici vstaje jugoslovanskih narodov in 10-letnici ustanovitve Izseljenske matice. Ta dva dogodka nekako tudi določata vsebino, ki bi jo zato lahko razdelili v dva dela: v prikaz
uspehov socialistične graditve v Jugoslaviji, zlasti pa v Sloveniji ter delo izseljenskih organizacij. Posebno mesto zavzema članek Borisa Kraighe-ra, v katerem razvija svoje misli od srečanju z jugoslovanskimi izseljenci v Argentini. Vrsta člankov pa osvetljuje napredek Jugoslavije na raznih področjih: v elektrogospodarstvu, kmetijstvu, zuna-nji trgovini, zdravstvu, gradnji stanovanj, kulturni dejavnosti itd.
Te prikaze dopolnjujejo slike iz narodnoosvobodilne vojne in sestavki, ki osvetljujejo delo in življenje naših izseljencev v nekaterih državah. Posebej dobro pa je prikazan tudi njihov obisk v rojstnih krajih in srečanja z našimi najvidnejšimi državniki in političnimi voditelji. Žal pa med temi, res zelo izčrpnimi in tli-
POMURSKI FILMSKMI BAROMETER
IGRALEC — Film, ki je nastal po istoimenskem romanu velikega ruskega književnika F. M: Dostojevskega. Isto zgodbo, čeprav manj podobno avtorjevemu originalu, smo videli v Siodmakovem filmu »Veliki grešnik« pred leti (z Gregorja Pečkom in Avo Gardner v glavnih vlogah). Francoski režiser Claude Autant-Lara je v svoji filmski enačici »Igralca« vzel osebe in probleme od Dostojevskega, vendar se ni smatral dolžnega, da bi dal zvesto kopijo originala. G6-rard Philippe v vlogi Alekseja I-vanoviča, mladega vzgojitelja otrok generala Zagorjenskega, je dal solidno in korektno igro, vendar znatno izpod svojih kreativnih možnosti, kakršnih smo pri tem pokojnem vrhunskem francoskem filmskem igralcu vajeni. Francoi-se Rosay v vlogi bogate tete, katere smrt vsi pričakujejo, da bi
dedovali, je še enkrat potrdila svoj veliki sloves karakterne igralke. Najposrednejši lik v filmu
pa je dala Švicarka Liselotte Pul-ver, ki se je spominjamo iz filmov »Piroška« in »Pustolovščin« Arsena Lupina«. Njen lik Pauline, nesrečne generalove hčerke, j« prepričljiv, celo pretresljiv.
Film bo na sporedu soboškega kina v začetku prihodnjega tedna.
USODNA NEZNANKA - Arne-riško-španski film, ki ga lahko mirne vesti uvrstimo med uspel« slabe filme. Filmu ne manjka napetega dejanja, postavnega junaka, privlačne lepotice (Linda Christian), malce čudaškega nasprotnika, razgibanih dogodkov, skoraj »pretresljivo« žalostnih ljubezenskih prizorov in dogodivščin, čudovitih pokrajinskih posnetkov na obali morja in na morju, a tudi težko razumljivih posegov »usode«. To je torej že skoraj vse tisto, kar daje filmu vnanji blišč (čeprav je posnet v črno-beli teh-
niki),notranjo napetost in mikavnost — vendar le za povprečnega gledalca. Zahtevnejšega gledalca film ne zanima in ga ne sme zanimati samo po teh svojih elementih. Vrh vsega pa nam ostane v spominu v malce čudni luči glavna junakinja filma, njena usoda pa docela nerazumljiva.
Film bo na sporedu ob koncu tega tedna v Križevcih pri Ljutomeru.
SLAB DAN V BLACK ROCKU — nadpovprečen vestern in to v marsičem po zaslugi dobrega scenarija, odlične igre glavnih junakov in solidne režije. Prizori v filmu so neobičajno impresivni in se razlikujejo v dobrem smislu od prizorov, ki smo jih vajeni v običajnih in povprečnih vesternih. C« primerjamo film s slednjimi, se nam zazdi kot naravno vino, kot resnična poezija v primerjavi kovanjem ritmov. Film, ki prepriča in nudi gledalcu obilo snovi za razmišljanje, zlasti če ta pozna in razume čas in kraj dogajanja. Skratka: psihološko poglobljeni vestern, ki mu akcija ni prva in zadnja črka filmske abecede.
PEPEL IN DIAMANT - Poljski film režiserja Andrzeja Wajde, ki je zvesta adaptacija istoimenskega romana Jerzyja Andrzejewskega, objavljenega leta 1946. Danes smatrajo to delo kot klasično delo povojne poljske literature. Režiserjeve težnje so daleč od tega, da bi ostal film zgolj zgodovinsko res— ničen. On svojo dramatsko zgodbo obdeluje kot spopad med dvema človekoma in ne samo kot spopad povprečnih političnih doktrin. Ost filma je vendarle jasna: navzlic tragičnemu koncu je to po- zitiven film, ki obsoja nesmiselnost žrtve za reakcionarni režim, ki ga je zgodovinski razvoj odvrgel. Ob filmu velja opozoriti tudi na vlogo glavnega junaka, Id jo igra Zbigniew Sybulski, saj je požel splošno priznanje svetovne kritike. Sicer pa prikazuje film težek in kompleksen svet poljske generacije, ki ji pripada tudi režiser.
Oba filma bosta ob koncu tega in sredi prihodnjega tedna na sporedu ljutomerskega kina.
DESIREE — Ameriški barvni ki-nemaskopski film, v katerem igra glavno vlogo znani Marlon Brando. Starejši gledalci, ki so videli že več prejšnjih filmov o Napoleonu in njegovem neuspelem pohodu v Rusijo, zlasti pa tisti, ki so prebrali tudi nekaj literature o tein francoskem osvajalcu korziškega porekla, bodo ob filmu precej razočarani. Splošna in površna ocena, da je v filmu, na primer, zamenjala grofico Walewsko prikupna in nesrečna Desirče, je že blizu resnici. Resnica pa je namreč ta, da film ni uspel: niti scenarij niti režiser nista imela povedati gledalcu nič novega, a tudi Marlon Brando ne more šteti te svoj« vloge med uspešne. Zato je film dokajšnja paša za oči, zadovolji pa le nezahtevne in manj razgledane gledalce.
Gerard Philippe in Aimee Anouk v filmu "Montparnasse 19"
Obisk na Stari cesti
Po delu se prileže razvedrilo
Staro cesto bi lahko, če bi vzeli za merilo površino, na kateri se razprostira, uvrstili med največje vasi v Pomurju.
Po hribih raztresene hiše in hišice so v zimski sivini od daleč podobne jati velikih ptic, ki so se vsedle na valovito pokrajino. Že v začetku dobiš vtis, da imajo vaščani veliko težav s cestami. Skozi vas pe-
ljejo le ilovnati klanci, ki pa so ob nalivih težko prevozni. Že večkrat so se skupno lotili dela, vendar je bilo vse prema-
lo. Ceste potrebujejo še veliko gramoza. O tem so se pred dnevi zopet menili. Najprej bodo utrdili ceste, ki povezujejo Staro cesto, Desjak in Me-kotnjak s cesto v Žerovincih. In še en pomembnejši načrt i-
majo pripravljen: zgradili bi radi dvorano. Imajo že iniciativni odbor, ki bo pripravil gradbeni program ter poskrbel za prostovoljne akcije.
Za^ prosvetno društvo, ki ga sestavljajo tudi člani iz Zerovinec in ostalih okoliških vasi, je značilno, da že leto za letom uprizarja po eno ali več dramskih del ter se z njimi predstavlja tudi na okoliških odrih. Lani so uprizorili komedijo »Zanikrna trojica« in dramo »Po dvanajstih letih«. Za letos pa pripravljajo igro »Dekle z rožmarinom«. To bodo uprizorili že februarja ali v začetku marca. Mladina pa bo naštudirala igro »Mati«. Ker še nimajo dvorane, bodo obe igri uprizorili v Žerovincih, predvidevajo pa tudi nekaj gostovanj. Upajo pa, da ne bo minilo mnogo časa, ko se bodo lahko predstavili tudi v domači dvorani.
Zanimivo je, da se mladina, čeprav je večinoma zaposlenih, lepo uveljavlja na športnem in zabavnem področju. Lani so si uredili igrišče za odbojko, ravnokar pa urejujejo prostor za namizni tenis. Ves čas pa pridno igrajo šah. Pa tudi drugega razvedrila jim ne manjka. Od časa do časa celo zavrtijo kakšen film.
Vsi radi berejo
Menda je v malokateri vasi v hribovitih predelih med vaščani tako zakoreninjeno branje. Vsako nedeljo se oglašajo ljudje v knjižnici, izposojajo pa si knjige tudi drugod. Zal, razpolaga ljudska knjižnica le z nekaj sto knjigami. Tudi otroci radi berejo. Ko sem se minulo soboto oglasil na šoli, je bilo v učilnici živahno. Otroci so se gnetli okoli učiteljice Tanje, ter izbirali knjige. Skoraj vsak si je izposodil kakšno. Nekateri so segali po pravljicah, drugi po pesmih. Vsako soboto si jih izposojajo. Ker pa so bile pred vrati počitnice, so izbrali nekoliko debelejše.
Vaščani ne skrivajo svoje družabnosti. Radi se zbero in pokramljajo, pa tudi zaplešejo radi. Skoda je le, so mi ob koncu obiska zaupali, da nimamo kakšnega prostora za prireditve. Ob tem so mislili na novo dvorano.
J. Stolnik
Otroci in knjige v šoli na Stari cestic
V ŠIBITI PIONIRSKO-MLADINSKI KLUB
Pred nekaj dnevi so v M. Soboti odprli pionirsko-mla-dinski klub. Ob otvoritvi so imeli krajši program z družabno prireditvijo.
V prostorih kluba so mladini vsak dan na razpolago; časopisi, revije, radio, šah in ostale družabne igre. Ob torkih in petkih zvečer je v klubu mladinska politična šola, ob sredah pa razgovori s političnimi in drugimi javnimi delavci o najbolj aktualnih vprašanjih v občini. Tokrat bo izjemoma jutri, to je v petek, razgovor o družbenem planu soboške občine. Ob sobotah je v programu oddaja »Mikro-
Tečaj za učitelje madžarske narodnosti
Za učitelje madžarske narodnosti bo priredil Zavod za pedagoško službo pri OLO M. Sobota poseben 7-dnevrii tečaj slovenskega jezika. V se-mestralnih počitnicah pa bo zavod priredil tudi več drugih tečajev in seminarjev za poglobitev pedagoškega znanja. Predviden je tudi tečaj o pedagogiki V vrtcih.
Novo madžarsko berilo
Te dni so dobile knjigarne v Pomurju dolgo pričakovano madžarsko berilo, ki ga bodo s pridom uporabljali na vseh dvojezičnih šolah.
fon je vaš«, ob nedeljah pa ples z družabnim programom. V bližnji prihodnosti bodo organizirali v klubu študenti in dijaki literarni večer, prav tako nameravajo v začetku februarja pripraviti študentje dvoje predavanj.
OR ODHODU
VERE HORVATOVE
Ko smo pred kratkim ob njeni odhodnici stali z njo v zbornici gimnazije, je imela na svoji delovni mizi šopke rdečih nageljnov in solze v ogeh.
Težko se je odtrgati od krajev, ki se jim je umetniško srce posvečalo trinajst let in še težje je zapustiti mlad rod bodočih učiteljev, ki jim je bila profesorica Horvatova resnično dober likovni vzgojitelj.
Vrsta priznanj, ki so jih prejeli za svoje likovne izdelke mladi učenci soboškega učiteljišča na različnih domačih in mednarodnih razstavah, so prof. Horvatovi gotovo najdražja zahvala in najlepše priznanje.
Po enoletnem bivanju v Egiptu, po študiju na slikarski akademiji v Firencah 1939 in končno po končanem študiju na ljubljanski akademiji za upodabljajočo umetnost je Vera Horvatova 1948. začela v Soboti svojo prvo večjo umet-
niško in pedagoško prakso — oboje z vidnimi uspehi. Izredno ugodje, ki ga je čutila v novem mil je ju, ko se je s štu-diožno strastjo poglabljala v prekmurske pejsaže, je morala ponoviti dela, ki so ji po pravici ustvarila mesto med najboljšimi slikarji Prekmurja. Prav na zadnji kolektivni razstavi pomurskih upodabljajočih umetnikov smo v njenih delih videli nove likovne pobude, ki so mnogo obetale in smo zato z zanimanjem pričakovali njen nadaljnji umetniški razvoj.
Čeprav bo profesorica Horvatova te pobude razvijala odslej v Ljubljani pri svoji materi, kamor je tako želela, smo prepričani in upamo, da bo le kdaj prišla med svoja prekmurska polja in med nas, ki jo cenimo. Na novem delovnem mestu pa ji želimo zadovoljstva in uspeh.
OTO NORČIČ DIPLOMIRAL
Te dni je na ekonomski fakulteti v Ljubljani diplomiral Oto Norčič iz Nemčavec.
Kot' sin kmečkih staršev si je že zgodaj — ko je obiskoval gimnazijo v Murski, Soboti — izobliko-
val pogled na življenje. Knjiga in pero mu nista bila edina spremljevalca, doma ju je kaj rad zamenjal za plug in koso. Zdravo okolje je rodilo značaj, ki je vzbu-
jal zaupanje svojih vrstnikov. Zelo uspešno je vodil taborniško in mladinsko organizacijo na gimnaziji
Na univerzi je pripadal tisti generaciji Kluba prekmurskih akademikov, katere cilj je bil: čim širša dejavnost kluba. Nekatere izmed teh oblik dela so osvojili tudi drugi pokrajinski klubi na ljubljanski Univerzi. Bil je predsednik KPA v letu I. Pomurskega študentskega festivala, ki je bil nedvomno najlepša povojna manifestacija pomurskih študentov. Pred tem pa je bil v klubu podpredsednik in vseskozi odbornik.
Na ekonomski fakulteti v Ljubljani so ga študentje izvolili za svojega predstavnika v fakultetnem svetu. Svoje izkušnje je pridružil mišljenju in hotenju študentov, ki jih je zastopal v dobi, ki pomeni prelomnico v našem visokošolskem študiju, ko je tudi ekonomska fakulteta prešla na trostopenjski študij in je prilagodila svoj študijski program novim potrebam prakse. Kljub temu je deloval še kot inštruktor za. politično ekonomijo pri prof. Kraševcu, kar mu je materialno omogočilo, da je študij na tej fakulteti pravočasno končal.
Kolegi iz KPA, ki smo delali skupaj z njim, mu ob tej priložnosti želimo, da bo njegovo delo prav tako uspešno in raznoliko v praksi, kot je bilo plodno in koristno v študijskih letih.	-ik
NALOGE KMETIJSKO-
V petek, dne 20. januarja, so delegati 52 kmetijskih organizacij glasovali za ustanovitev Kmetijsko-gozdarske zbornice za Pomurje. Ta zbornica ima nalogo pomagati včlanjenim organizacijam pri reševanju vseh problemov, ki nastajajo pri razvijanju kmetijske in gozdarske proizvodnje in utrjevanju organizacij, ki se ukvarjajo s to proizvodnjo.
Kmetijska zbornica združuje v svojem članstvu vsa kmetijska, vinogradniška in gozdna gospodarstva, vse kmetijske zadruge, vodne skupnosti s področja Pomurja, kmetijske in gozdarsko posl. zvezo ter veterinarske postaje. V zbornico se lahko včlanijo kot prostovoljni člani tudi industrijska in obrtna podjetja, ki se ukvarjajo s predelavo kmetijskih pridelkov ali
kakorkoli sodelujejo pri razvijanju kmetijstva. Taka podjetja so »Pomurka«, Tovarna mlečnega prahu, »Mlekopromet«, »Simentalka«, obrat »Agromerkur«, agroservisne delavnice itd. Že po sestavi članstva je moč soditi, da je kmetij-sko-gozdarska zbornica zelo važna organizacija.
Naloga zbornice je, da daje strokovno organizacijsko in tehnično pomoč svojim članom. Znano je, da so naša kmetijska gospodarstva komaj na začetku razvoja. Če hočemo tudi v kmetijstvu dosegati večje dohodke in poceniti proizvodnjo, moramo uvesti tak proizvodni proces, ki se bo približal po svojem načinu industrijskemu. To pa lahko dosežemo le z uvajanjem mehanizacije v vse faze proizvodnje.
Že danes imamo nekaj primerov, da 2 delavca s kombajnom napravita v enem dnevu to-lliko, kakor prej 18 ljudi, da 1- delavec v dobro opremljenem mehaniziranem pitališču lahko
oskrbuje 500 bekonov, da 1 delavec ob avtomatični krmilnici v perutninarski farmi lahko oskrbuje 20.000 piščancev, da en delavec lahko oskrbuje 40 krav molznic itd.
Prva naloga zbornice je pomagati svojim članicam, da čimprej preidejo na industrijski način proizvodnje, zato bo treba iskati pogoje in možnosti, kje se ta lahko takoj uvaja, ter tehnološke postopke, s katerimi se da tak način proizvodnje z ozirom na naše specifične pogoje še izboljšati.
Kmetijske zadruge z veliko naglico ustvarjajo ekonomije iz zemlje, ki jo kmetovalci zapuščajo. Tudi to zemljo je treba vključevati v moderni industrijski proces proizvodnje, ker bo drugače ostala neobdelana. Tukaj so še posebej
pereča strokovno organizacijska vprašanja, kako to proizvodnjo že od začetka tako uvesti, da se zadružni obrat pozneje širi in nemoteno razvija.
Živimo v času ko se struktura prebivalstva hitro menja in predvidevanja našega perspektivnega plana kažejo, da bo leta 1965 že samo 50% aktivnih prebivalcev zaposlenih v kmetijstvu. Ostali bodo dobili zaposlitev drugje. Smo priče procesu, ko zemlja izgublja obdelovalce. Vodne skupnosti spreminjajo zamočvirjene površine v dobro obdelovalno zemljo, krčimo gozdove in jih spreminjamo v obdelovalne površine, skoraj nerodovitni pašniki se z agro in hidromelioracijami spreminjajo v plodno zemljo itd. Vso to pridobljeno obdelovalno zemljo je treba vključiti v moderni proces proizvodnje. Zato je druga važna naloga zbornice, da načrtno usmerja urejevanje celotnega kmetijskega pod-
POMURSKI VESTNIK, 26. JAN. 1961
4
di slikovitimi prikazi razvoja in napredka Slovenije pogrešamo Pomurje, zlasti pa Prekmurje, ki ima v svetu obilo rojakov in jih nenehno spremlja misel, kaj je novega in kaj so dosegli ljudje v nekdaj tako zaostali pokrajini,, na katero so tudi zelo tesno navezani.
PRAVNI KOTIČEK
POMURSKEGA VESTNIKA
Vprašanje: Solastnik sem družinske stanovanjske hiše, iz katere se bo najemnik vsak čas izselil. Zanima me, kateri od nas solastnikov se ima pravico vseliti v izpraznjeno stanovanje, postopek in kdo o tem odloča?
Odgovor: Po 171. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih odloča o tem, kateri od lastnikov se je upravičen vseliti v izpraznjeno stanovanje hiše, ki je solastnina večih, stanovanjski organ pri ObLO, na območju katerega je sporna hiša: V poštev pridejo le tisti solastniki, katerih idealni delež v hiši odgovarja površinsko stanovanju, v katerega se nameravajo vseliti. Pristojni organ pri občinskem ljudskeni odboru mora pri svoji presoji upoštevati zlasti stanovanjske potrebe posameznih solastnikov, velikost solastniškega deleža in število družinskih članov zainteresiranih solastnikov.
Vprašanje: Na sodišču sem izposloval sodbo, s katero je bilo najemniku v moji hiši odpovedano stanovanje in odločeno, da bo prisilna izselitev opravljena, ko bodo najemniku preskrbljeni najpotrebnejši prostori. Zanima me, kaj je razumeti pod pojmom najpotrebnejših prostorov, kje in kdaj lahko uveljavim prisilno izselitev in kdo je dolžan najemniku najti pristoječe mu prostore?
Odgovor: Glasom 2. odst. 154. čl. Zakona o stanovanjskih razmerjih je za najpotrebnejše prostore šteti prostore, ki varujejo stanovalca pred elementarnimi nezgodami, njegovo pohištvo pa pred okvaro. S sodbo določene prostore mora nasprotniku v prvi vrsti preskrbeti odpovedovalec stanovanja, v poarejeni vrsti pa stanovanjski organ pri pristoj-
nem ObLO. Ali ponujeno stanovanje dejansko odgovarja zahtevanemu kriteriju najpotrebnejših prostorov, presodi ob nasprotnikovem ugovoru Sodišče v izvršbi.
Vprašanje : Lani sem bil nekaj mesecev brez posla in dobival oskrbnino. Zanima me, ali se mi ta čas šteje v delovno dobo za pridobitev pravice do rednega letnega dopusta?
Odgovor: Ne. Po izreč-nem določilu 2. odstavka 107. čl. Zakona o delovnih razmerjih se čas začasne brezposelnosti ne šteje v delovno dobo, potrebno za pridobitev rednega letnega dopusta.
TUDI NA UČITELJIŠČU ŠOLSKA ZADRUGA Tudi na soboškem Učiteljišču so lani ustanovili šolsko zadrugo, ki šteje 150 članov. Zimske mesece so mladi zadružniki posvetili izobraževanju. Nedavno so imeli že strokovno predavanje o obdelavi zemlje. Kmetijsko gospodarstvo Rakičan je dodelilo zadrugi pol hektarja zemlje. Sklenili so, da bodo na tej zemlji pridelovali povrtnine. Med drugim si nameravajo o-gledati tudi več kmetijskih gospodarstev in zadrug.
TUDI V SOBOTI PIONIRSKA LJUDSKA UNIVERZA ■ Pred nedavnim so tudi na osnovni šoli I v Murski Soboti ustanovili pionirsko ljudsko univerzo, ki se bo vključila v tekmovanje pionirskih iger »Moj kraj včeraj, danes in jutri Predavanja bodo imeli dvakrat tedensko.
Tik pred novo sezono
Čeprav je zdravilišče v Slatini Radencih zaprto že od 20. decembra zaradi »mrtve sezone«, ker pač v zimskih mesecih ni gostov, življenje v zdravilišču tudi v tej dobi ni zamrlo. Odprti sta dve gostišči in hotel za prenočitve prehodnih gostov. Vsako sredo, soboto in nedeljo zvečer pa je v »Gostilni pri pošti« veselo. Sicer pa je tudi kino dvorana vedno polna kino obiskovalcev. Zimsko sezono so dokaj pridno izkoristili tudi za razne tečaje in šole., Tako so organizirali dopolnilno osemletno šolo za delavce zdravilišča, pouk družbenih ved in drugo. Tudi razni tečaji so na dnevnem redu. Organizirali so šoferski tečaj, imajo pa tudi tečaje za nemški jezik, v kratkem pa bodo začeli s sedemdnevnim seminarjem v okviru Rdečega križa, ki ga bo obiskovalo predvidoma 50 ljudi. V kratkem bodo imeli v Radencih prleški študentje prireditev pod naslovom »Vesela Prlekija«, za pust pa namerava zdravilišče organizirati pustno veselico.
Slatinski vrelci so v remontu in sicer tako, da dva obratujeta, tretji pa je v popravilu. Kljub temu, da v dveh obratih delajo v dveh izmenah, so v zaostanku z odpošiljanjem slatine za okrog 25 vagonov. Tudi sedanji mraz moti nemoten transport.
V zdravilišču se že zdaj pripravljajo na novo sezono: razpravljajo o cenah, sklepajo pogodbe s turističnimi in drugimi organizacijami, v teku je program reklam, razpravljajo pa tudi o novem' plačilnem sistemi v gostinstvu, urejajo prostore in podobno. V novi sezoni se cene penzionov ne bpdo bistveno spremenile, čeprav bodo uvedli tudi postrež-nino. Cene se bodo le prilagodile tržnim pogojem, predvsem cenam osnovnih živilskih artiklov. V zvezi z investicijami pripravljajo v Radencih načrte in program razvoja Ra-denec, izdelujejo pa tudi urbanistični načrt za stanovanj-sko-komunalno izgradnjo Ra-
denec in ekonomski elaborat k urbanističnemu načrtu za zdraviliško-turistično izgradnjo Radenec.	-rj
led osemnajsto in šesto
V NASI NEDELJSKI AKCIJI, KI SMO JO ZACELI OB 18. URI, SMO HOTELI VSAJ PRIBLIŽNO UGOTOVITI, KAJ VSE SE ZGODI ALI LAHKO ZGODI V ENI SAMI NOČI, TER VSAJ NA KRATKO ZABELEŽITI POMEMBNEJŠE DOGODKE. TO NOC SMO OBISKALI ŠTEVILNE KRAJE IN ZBRALI UGOTOVITVE. RAZEN TEGA SMO NA TEL. ŠTEVILKI 138 VSO NOČ BELEŽILI NAJNOVEJ-SE VESTI IZ RAZNIH KRAJEV.
Naša akcija se je začela pri prometu. Ob 18.30 je rumeni Fiat zdrknil iz Kocljeve iilice ter se zavil v prah. S prometnimi miličniki smo drveli proti Radgoni. Do Tišine smo srečali ali prehiteli kar 9 kolesarjev brez luči ter 5 z lučjo. Ugotovitev je porazna. Nekatere smo ustavili ter jim izročili bloke za 200 dinarjev. Sredi ceste je stala plava 01ympia. Ponoči, brez prižganih luči... In kaj misli ob tem lastnik vozila D. J. iz M. Sobote?
Cesta, proti Vidmu je bila skoraj prazna, le tu in tanj smo srečali kako osamljeno vozilo. V Ljutomeru so šli ljudje iz kina. Precej kolesarjev, kot po navadi brez luči. Mežikanje rdeče luči, škripanje zavor in nervozno, brskanje po denarnicah. Nekateri so bili trmasti in so kljub opozorilu, oz. kazni, nadaljevali vožnjo brez luči. Zanimivo je, da vsakdo najde kak izgovor, pa če tudi včasih zelo, zelo naiven in neverjeten.
Pred gostilno pri »Lovcu-« v Lendavi je stala vprega. Konj je pokorno čakal gospodarja J. P. iz Dolge vasi, ki nam je dopovedoval, da je pripeljal otroka in da že dalj časa čaka na zdravnika. Malo pozneje pa smo zvedeli, da
je bil zdravnik že precej časa doma. Pred gostilno v Beltincih' sta miličnika snela z modrega Fiata tablici ‘‘S—12943. šofer namreč že precej časa nima tehnično sposobnega vozila in urejenega vozniškega dovoljenja..
Tudi proti M. Soboti smo srečevali kolesarje. Le vsak tretji je imel luč, skoraj vsem pa so manjkala odbojna stekla. Le kdo bi jih mogel vse ustaviti ...
PLES, RAZGRAJANJE IN VLOM
Medtem, ko je naš Fiat krožil po cestah, je v uredništvu v Kocljevi ulici brnel telefon, magnetofonski trak pa je beležil najrazličnejše vesti iz vseh koncev Pomurja.
Naj zavrtimo magnetofonski trak: — V prostorih družbene prehrane v Lendavi mladinski ples. Udeležba je precejšnja. — Pri Gradu je mladina iz Zenkovec uprizorila v zadružnem domu komedijo »Pokojnik-«. Obisk le bil dober. — V Radencih so imeli dopoldan letni občni zbor Zveze borcev. Nadaljevali so ga nekako do 22. ure. Možje so bili precej
glasni. — V Partizanski ulici v Lendavi je F. R. ob 22.35 razbil šipo na stanovanju žene, s katero živita ločeno. Na dvorišču pa je nekako v istem času zmanjkalo moško kolo, last Š. T. iz Centibe. — Mladina iz Doline je priredila na Kapci »Veseli večer«. Nadaljevali so ga z mladinskim plesom. Ker so točili tudi alkoholne pijače, se je prireditev končala z razgrajanjem in razbijanjem. — Za tem je iz Lendave sledila še ena vest: V obratu družbene prehrane so zabeležili vlom. Podrobnosti niso znane. — Sledile so vesti o sestankih, prireditvah, preveč za naštevati.
KLIC V NOČI
Ob 22.11 smo se oglasili na postaji LM v Lendavi. Dežurni se je ravnokar na vso moč trudil, da bi poklical reševalno postajo. Nenadoma je namreč zbolel sin vodnika Aleksandra Koleja v Dolgi vasi in bi mu morali nujno pripeljati zdravnika. Telefonist pri Proizvodnji nafte se je končno le javil in že je telefon zvonil pri dežurnem šoferju Beli Požancu. Ta je bil takoj na mestu. Niso minile tri minute, ko je avto že zdrvel v določeno smer.
V	Križevcih pri Ljutomeru smo okrog 20. ure srečali dežurnega šoferja ljutomerske reševalne postaje Jožeta Žmavca. Peljal je v bolnišnico v Rakičan malega Branka iz Borejec, ki je zbolel za angino. V ta oddelek so pripeljali to noč še enega otroka iz M. Sobote. Na ginekološkem oddelku so sprejeli dve pacientki ter zabeležili do šestih zjutraj tri porode: Agneza Balent iz M. Sobote — dečka, Emilija škrilec iz Bankovec — dečka in Marija Gal iz Lendave — dečka. Tudi na ostalih oddelkih so sprejeli to noč nove paciente. 
V	Lekarni v M. Soboti so izda-
li ponoči zdravila na 11 receptov, predvsem zdravila proti vročini in podobno, štiri državljane je prl-podil v Lekarno glavobol ali zobobol.
Tudi v telefonski centrali v M. Soboti niso bili brez dela. Telefonistki Lojzka in Malčka, ki sta si to noč delili dežurstvo, sta imeli dovolj dela: ta bi rad taksi, drugi spet gostilno, postajo LM, celo Maribor itd. Nekatere pa je zanimal točen čas. Med tistimi, ki so z veliko vnemo naročevali medkrajevne pogovore, smo bili tokrat tudi novinarji, zato lahko delo telefonistke še toliko bolj ocenimo.
Se nekaj o varnosti
v DRUŽBENE LASTNINE
V podjetjih pogosto mislijo, da so z namestitvijo vratarjev, oziroma- stražarjev že docela zavarovali družbeno imovino. Zal pa se pogosto zgodi, da je spanec močnejši od zavesti in takrat...
Se bolj kričeče pa je to vprašanje v podjetjih in ustanovah, ki nimajo vratarjev. Pogosto imajo vrata le navidez zaprta, marsikje pa pozabijo le priprta okna. Ob vsem tem pa niti ne pomislijo,.kaj se lahko zgodi ponoči in če je tako, kdo bo potem odgovoren? Zaprta okna in dobre ključavnice so v teh primerih edino jamstvo za varnost, vendar še marsikje nimajo zadolženih ljudi, ki bi po končanem delu prekontrolirali, če je vse v redu. Kaj če bi se prav to noč zgodilo tako v M. Soboti ali drugod, kot se je v Lendavi, ali pred kratkim v prodajalni »Borovo« v M. Soboti? Na to pogosto pomislimo šele takrat, ko je že prepozno!
Ob koncu najlepša hvala miličnikom in vsem onim, ki so na kakršenkoli način sodelovali v naši akciji.
J. Stolnik
Slika zgoraj: — Srečali smo šoferja ljutomerske reševalne postaje J. Žmavca... Spodaj:... in konj je čakal pred gostilno.
Vsak dan, pa ne samo na lendavski progi, kjer je ujel naš reporter ta posnetek, je v avtobusih gneča. In tako bo najbrž še ostalo, kajti, zgodi se tudi, da je avtobus prazen.
V Meleh so gasilci aktivni
Pred nekaj dnevi so se gasilci Gasilskega društva Mele pri Gornji Radgoni zbrali na letnem občnem zboru. Ugotovili so, da so med letom realizirali vse sklepe lanskoletnega občnega zbora: uredili so orodjarno in povečali število članov društva.
Letos nameravajo zgraditi nov gasilski dom in pri tem pričakujejo tudi pomoč. Tudi mladi gasilci so bili lani vsestransko aktivni. Uprizorili so igrico »Šivilja Klara«, pomagali so pri organizaciji Prešernove proslave, za društveno 50-letnico pa je folklorna skupina
pripravila nekaj narodnih plesov in simboličnih vaj v narodnih nošah. S tem programom so sodelovali tudi na zaključni prireditvi požarno-varnostnega tedna v Radgoni.
Za pusta so lani pripravili prleško gostiivanje.
OSEM PREDAVANJ V ŠOLI ZA STARŠE
Šola za odrasle v Radencih dobro dela. V programu imajo osem predavanj. Udeležba na prvih dveh predavanjih je bila zelo dobra. Obiskovalci predavanj so se zanimali predvsem za nekatera vprašanja s 'področja zdravstva in vzgoje. Nič slabša pa ni bila udeležba na predavanju o zunanjepolitičnih dogodkih, ki ga je organizirala SZDL.
ZABAVNI VEČER NA GIMNAZIJI
Soboški gimnazijci so pred dnevi priredili zabavni večer, na katerem so sodelovali z ve- seloigro »Čudež v pustinji«, nastopili so mladi recitatorji, gimnazijski kvartet, pevka Jo- žica in duet Hozjan — Vereš. Starši, katerim je bil veseli večer namenjen, so bili s pri- reditvijo zadovoljni, zato so iz- razili željo po več takih prire- ditvah.
 Podobno prireditev pripravljajo tudi na učiteljiš- ču:	
PRI TRČENJU NASTALA VEČJA MATERIALNA ŠKODA Na relaciji Videm—Cerkvenjak sta trčila dva osebna avtomobila  Fiat 1100, last Ivana Kocmuta iz Maribora in Opel Oiympia, last Štefana Semeničkega iz Spodnje- ga Velovlaha.
Pri trčenju, ki je nastalo žara- di poledenelosti ceste in neprevid- nosti, je vrglo osebni avtomobil  Opel Olympio 70 metrov daleč v jarek, škoda na obeh vozilih zna- ša skupno 100.000 dinarjev.	
MOPEDIST SE JE ZALETEL V KOLESARJA
-Na ovinku v Cankarjevi ulici v Lendavi se je mopedist Jože Biro iz Lendave zaletel v kolesarja Štefana Farkaša iz Lendave. Mopedist je poškodoval zadnje kolo na kolesu.
botice — deklico, M. Kumin iz Brezovec — dečka, Marija Temar iz Crensovec dečka, Ana Belak iz Paličnjaka — dečka, Terezija Kregar iz Bakovec - deklico, Irma Pasičnjek iz Boreče —  deklico, Breda Žnidarič iz Murske Sobote gr deklico, Majda Šarkezi iz Cr-nelavec —, deklico, Frančiška Ži-tek iz Hrastja—Mota — deklico, Terezija Bežan iz Noršinec pri Ljutomeru — deklico, Marija Škafar iz Beltinec — deklico, Terezija Vajs s Tišine — deklico, Erna Ta-laber iz Murske Sobote — deklico, Ana Karoli iz Murske Sobote — dečka, Helena Konter iz Bakovec — deklico, Rozalija . Hladnjak iz Veržeja — deklico, Gizela Širovnik iz šalovec — dečka, Karolina Železen iz Puževec — deklico, Gizela Graf iz Martjanec -  dečka.
ŠE ENO TRČENJE
Kolesar Franc Husar iz Bakovec se je zaletel v osebni avtomobil, ki je parkiral na desni strani ceste pred železniškimi zapornicami v Murski Soboti. Pri trčenju je poškodoval radijsko anteno na avtomobilu, sam pa je dobil lažje poškodbe. Franc Husar je upravljal kolo v vinjenem stanju.
OTROCI ZANETILI OGENJ
V soboto je na Lendavski cesti 15, pri Ani Kaman v Murski Soboti izbruhnil požar.
Po poznejših preiskavah so u-gotovili, da so požar zanetili otroci, ko so se igrali v šupi, v kateri je bil nameščen svinjski kotel. Domači so pravočasno opazili o-genj. Na pomoč so takoj prisko-čili gasilci iz Tovarne mesnih izdelkov in ogenj pravočasno pogasili.
ZARADI SLABIH ZAVOR SE JE PREVRNIL
Pred nedavnim je na relaciji Janžev vrh — (ičeslavci traktorist Avgust Žemljič iz Žepovec, zaposlen pri Vinogradniškem gospodarstvu Gornja Radgona, upravljal traktor Unimog s prikolico. Zaradi pokvarjenih zavor na pri-, količi je zapeljal po nasipu navzdol in se pri tem prevrnil. Materialna škoda na vozilu znaša okrog 20.000 dinarjev.
ROJSTVA
Rodile so: Štefanija Kumin iz Satahovec — dečka, Frančiška Ficko iz Beznovec — dečka, Slavica Kuhar iz Boreječ pri Ljutomeru — deklico, Julijana Djurica iz Su-
POROKE
Poročili so se: Stefan Kodila, poljedelec iz Alteneudorfl (Avstrija) in Marija Jančar, poljedelka iz Bakovec; Jože Legenič, pekovski pomočnik iz Murske Sobote* in Matilda Žganjar, delavka iz Moravec; Franc Sreš, mizarski delavec iz Bakovec in Marija Senčar, karto-nažetska delavka iz Kroga.
DAROVALCI KRVI NA TRANSFUZIJSKI POSTAJI od 4. I. 1961 do 14. I. 1961 
Franc CELEC — osmič, Koloman ŽILAVEC — devetič iz Murske Sobote, Franc. PETEK — petič iz Me-linec, Ivan VUCKlC — četrtič iz Gradišča, Ana Cigan — sedmič, Helena ŽIŽEK — četrtič, Katarina KELENC sedmič, Stefan KOREN
—	tretjič, Ana LEBAR — tretjič, Terezija KOLENKO — četrtič, Marija KELENC — tretjič, Eufemija GE-REK — tretjič, Katarina BALAŽIČ
—	‘tretjič, Marija BALAŽIČ — 
tretjič, Ema MARKOJA — drugič« Vilma GRAVAC, Roza KELENC — petič, Genovefa ŽIŽEK —1 četrtič, Marija KOLENKO, Jožef LEBAR vsi iz Dolnje Bistrice; Marija TITAN — devetič, Marija TITAN — -petič. Janez BOROVIC. Vince KOLMANIČ, Katarina REYNER - petič, Cecilija ULEN — tretjič, Terezija OBAL - sedmič, vsi iz KROGA: Ivan SOBOČAN - četrtič iz Renkovec. Lina ČAHUK — sedmič iz KRIŽEVEC. Marija RAJ-TER — drugič iz Brezovice.
V imenu bolnikov se vsem darovalcem krvi najlepše zahvaljuje TRANSFUZIJSKA POSTAJA MURSKA SOBOTA
jonizaciji poljedelske, živinorejske, sadjarske, vinogradniške in gozdarske proizvodnje, skrbela za semena, gnojila, saditveni in zaščitni material itd.
Zbornica bo obravnavala vse te probleme na upravnem odboru v katerega so delegati izvolili 19 odbornikov, in na svojih strokovnih odborih, ki jih bo imenoval upravni odbor za vsako panogo proizvodnje posebej. Da bo zbornica lahko zadostila tem nalogam, mora imeti solidno strokovno službo.
Delegati so zato sprejeli sklep o ustanovitvi kmetijskega zavoda, v katerega bo vključen tudi dosedanji živinorejsko-veterinarski zavod. V kmetijskem zavodu bodo strokovnjaki za poljedelstvo, za živinorejo, za sadjarstvo in vinogradništvo. Razen tega bo v zavodu tudi agroeko-nomski oddelek, ki bo izdeloval ureditvene načrte in investicijske in druge elaborate vseh
GOZDARSKE ZBORNICE
in proučevala odnose, ki nastajajo na vasi ob proizvodnem sodelovanju. Zadružna zveza bo torej spremljala in razvijala vse oblike kooperacije v proizvodnji. Gre torej za zaščito družbenih interesov in tudi za zaščito individualnega kmetovalca kot partnerja v proizvodnji.
Druga naloga pa je pomoč pri notranji organizaciji zadrug, kako najboljše razporediti delovna mesta in izvesti organizacijo dela. Zveza bo pomagala pri sestavi pravil, pravilnikov in poslovnikov, zlasti pa bo skrbela za pravilno funkcioniranje organov upravljanja in za njihovo usposabljanje.
Obe organizaciji sta torej izredno važni in delitev dela med njima pomeni novo vsebino dela in pomoč kmetijskim organizacijam in zadrugam pri nadaljnjem razvoju kmetijstva.
Štefan Antalič
ročja, določa, kje se naj v bodoče izgrajujejo kmetijski obrati in kdo jih naj gradi.
Zbornica bo proučevala: uvajanje najnovejših tehnoloških procesov, kakor v poljedelstvu tako v živinoreji, sadjarstvu, vinogradništvu in gozdarstvu, uvajala najbolj uspešen in najbolj ekonomičen način prehrane živali, posebej za farmsko rejo in posebej za individualno rejo v kooperaciji, upoštevaje pri tem najcenejši način pridobivanja krme doma, skrbela za kmetijsko strokovno šolstvo in izobraževanje kadrov na delovnih mestih, pomagala pri uvajanju stimulativnih oblik nagrajevanja po učinku, sodelovala bo z državnimi organi pri planiranju kmetijske proizvodnje in predlagala ukrepe na podlagi zakonitih predpisov, izdelovala študije o ra-
POMURSKI VESTNIK, 26. JAN. 1961 5
vrst. Zavod bo delal po naročilu zbornice ali njenih članic, po naročilu okrajnega ali občinskih LO in tudi drugih organizacij. Zavod bo imel tudi laboratorij za preiskavo zemlje. Izdeloval bo analize tal, dajal navodila o pravilni uporabi gnojil itd.
Z zbornico je dobilo naše kmetijstvo v okraju organizacijo, ki jo je že davno potrebovalo.
Z ustanovitvijo zbornice se bistveno spremeni tudi vloga in vsebina zadružne zveze. Zadružna zveza ostane kot zveza kmetijskih zadrug !n je članstvo v njej prostovoljno. Zveza se ne bo več ukvarjala z nalogami pospeševanja proizvodnje in njene organizacije, ampak bo postala druž-beno-politična organizacija, ki bo obravnavala predvsem probleme notranje organizacije zadrug
Radiotelevizija -Ljubljana °d 29 d°4 febr.
NEDELJA
8.00	Mladinska radijska Igra — Miro Jevtevič: Kje je robot; 8.48 Iz albuma otroških pesmi; 9.00 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tovariši... Anica Trampuž: Sestanek ob šestih; 10.30 Slovenski samospevi na pesnitve partizanskih pesnikov — borcev; 10.45 Spoznavajmo svet in domovino; 13.30 Za našo vas; 13.45 Koncert pri vas doma; 15.30 Majhen. mozaik melodij; 16.00 Humoreska tega tedna — 0'Henry: Breskvica 16.20 Za nedeljsko popoldne (Za-, bavna glasba); 17.10 Peli so jih mati moja...; 17.30 Radijska' igra — Ephraim Kishon: Blaumilchov prekop; 18.00 Mihail Glinka: Noč v Madridu, uvertura (Simfonični orkester ruskega radia, dirigira Aleksander Gauk); 18.45 Petnajst minut s Kmečko godbo; 19.30 Radijski dnevnik in športna poročila; 20.05 Izberite melodijo tedna!; 20.50 Plesni orkester Ray Anthony;
21.00	O Verdijevem življenju in delu - VIH. oddaja; 22.15 Ples ob radijskem sprejemniku; 23.05 Nočni simfonični koncert.
PONEDELJEK
8.00	Poročila; 8.05 Gioacchino Rossini — Ottorino Respighi: Fantastična prodajalna, baletna suita;
8.40	Med .Beogradom in Moskvo;
9.00	Naš podlistek - O. B. Merin: Ameriške sinkope — I.; 9.20 Operne melodije; 10.15 Od polke do rock’n’rolla; 10.40 Zbor Madrigalistov iz Celovca; 11.00 Po svetu jazza; 11.30 Za otroke; 12.00 Trio orglic Andreja Blumauerja; 12.15 Radijska kmečka univerza — prof. ing. Ivo Jelačjn: Pomen odbire govedi za predvideni razvoj živinoreje; 12.25 Sedem pevcev — sedem popevk; 12.45 Pianist Marijan Lipovšek igra skladbe Milenka Ziv-koviča, Iva Lhotke-Kalinskega In Miloja Milojeviča; 13.30 Natko Dev-čič: Istrska suita; 13.50 Zabavni ansambli; 14.15 Jugoslovanske radijske postaje pozdravljajo slovenske poslušalce; 15.40 Naši popotniki na tujem — Drago Košmrlj: Pri naših v Aleksandriji; 17.15 Šoferjem na pot! 18.00 Športni tednik; 18.15 Slavni umetniki našega časa Pianistka Edith Farnadi; 18.50 Človek in zdravje; 19.30 Radijski dnevnik; 20.00 Glasbeni varietš;
20.40	Kulturni globus; 20.55 Festival v Bergenu; 23.05 Iz naših studiov; 23.55 Prijeten počitek!
TOREK
8.05 Izberite melodijo tedna; 8.50 Zabavni orkester Alfred Scholz; 8.55 Za šolarje — Pajac in Peter; 9.25 Anton Lajovic: Capric-cio; 9.40 Zenski zbor "Svoboda" Laško p. v. Julija Goriča; 10.15 Violinist Karoly Seneszy igra Huba-ya, Wieniawskega in Paganinija; 10.55 Vedri intermezzo; 11.00 Novi posnetki svetovnih opernih pevcev;
11.30	Deset minut iz naše beležnice; 11.40 Iz skicirke orkestra Nor-rie Paramor; 12.00 Zadovoljni Kranjci z novimi in starimi vižami; 12.15 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: Cepili bomo že zdaj;
13.30	S popevkami čez kontinente; 14.05 Za šolarje — H. Ruland: Sredi noči in ledu; 14.35 Uverture in medigre; 15.40 Listi iz domače književnosti — France Pibernik: Pesmi; 17.25 Sergej Rahmaninov: Koncert za klavir in orkester št. 2 Y c-molu (Arthur Rubinstein — klavir, Cikaški simfoniški orkester dirigira Fritz Reiner); 18.00 Iz naših kolektivov; 18.15 Klavir in orglice; 18.20 Metka in Tinček v operi; 20.00 'Pojo Mali galski pevci;
20.30	Radijska igra Mile Klopčič: Mati; 21.40 Iz filmov ih glasbenih revij; 22.15 Komorni večeri pri W. A. Mozartu — xm. oddaja; 23.05 Po svetu jazza; 23.55 Prijeten po--čitek!
SREDA
8.00 Pbročila; 8.05 Mladina poje Posnetki z okrajnih pevskih re-vij; 9.00 jezikovni pogovori; 9.15 Ali vam ugaja?; 10.15 Odlomki iz opere Mefistofeles Arriga Boita;
11.00	Kaleidoskop za zabavo; 11.30 Za cicibane; 12.00 Nastopa ansambel poljskih pesmi in plesov »Ma-zowšze«; 12.15 Radijska kmečka u-niverza — ing. Lojze Hrček: Prihodnja organiziranja proizvodnje sadnih sadik; 13.30 Skladbe klavirskih virtuozov; 14.05 Za šolarje — Miško Kranjec: Imel sem jih rad; 14.35 V snegu; 15.45 Radijska univerza- — Delovna storilnost — IV.
16.00	Koncert po željah poslušalcev; 17.00 Lokalni dnevnik; 17.15 Sestanek v sredo: 17.30 Četrt ure s pevko Anico Zubovič; 17.45 uazz na koncertnem odru; 18.00 Kulturna kronika; 18.20 Od Gallusa do Hindemitha: 18.45 stari angleški napevi z orkestrom Šidnev Bowman;
20.00	Sanremo 1951; 20.50 Manuel. de Falla-: Kratko življenje, Opera v 2 dejanjih; 22.15 Mladim plesal-, cem; 22.50 Literarni nokturno; 23.05 Iz modernega, glasbenega sveta.
20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 20.45 Literarni večer Slovenske založbe v letu 1961; 22.15 Po svetu jazza »Jazz pod drobnogledom—m.; 23.55 Prijeten počitek!
PETEK
8.00	Poročila; 8.05 Jules Masse-net: Le Cid, baletna suita; 8.30 Radi bi vas zabavali; 9.00 Naš podlistek — O. B. Merin: Ameriške sinkope — H.; 9.35 Kotiček za mlade ljubitelje glasbe; 10.15 Majhen koncert pianistke Magde Rusy; 10.35 Glasbena ruleta; 11.00 Arije iz o-per Meyerbeera in Webra; 11.30 Človek in zdravje (ponovitev); 11.40 Vrtimo ploščo za ploščo; 12.00 Partizanske pesmi Karla Pahorja; 12.15 Radijska kmečka univerza — ing. Franc Safriik: Zadružna operati-va v kmečkih gozdovih; 12.25 Dunajski valčki; 12.40 Pisani zvoki z Dravskega polja; 13.30 Črno in belo; 13.45 Kvintet bratov Avsenik;
14.05	Za šolarje — Franc Zupan: Za Prešernovo podobo; 14.35 Dva prizora iz opere Othello; 15.45 Radijska univerza — dr. Stojan Plesničar: Zaščita pri, delu Z radioaktivnimi izotopi — II.. del; 16.00 Petkovo glasbeno popoldne; 17.25 Zvočna panorama; 18.00 Iz. naših kolektivov; 18.15 Zabavni orkester Raphaele; 20.00 Zabavni orkester Franck Pourcel; 20.30 Veliki skladatelji, kakor so jih opisovali njihovi sodobniki; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih; 22.15 Godala v noči; 22.35 Moderna plesna glasba; 22.50 Literarni nokturno;
23.05	Nočni komorni koncbrt.
SOBOTA
8.00	Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.30 Virtuozne skladbe za violino; 8.55 Radijska šola za nižjo stopnjo — Aleksander Popovič: Volk pred sodiščem; 9.25 Melodije za vse; 10.15 Zoltan Kodaly: Ha-ry Janoš, simf. suita; 10.40 Angleščina za mladino — 5. lekcija; 10.55 Glasbena medigra; 11.00 Po svetu jazza »Novi ritmi v jazzu«; 11.30 Pionirski tednik; 11.50 »Otroci izbirajo pesmice«; 12.00 A ča ka-žu momka dva — Dalmatinske narodne pesmi; 12.15 Kmetijski nasveti — N. Klemenc: Preprečevanje vnosa TBC v govedorejske obrate; 13.30 Odmevi z naših planin in dolin; 13.50 Od arije do arije; 14.20 Šport in športniki; 15.40 S knjižnega trga; 16.00 Zvoki iz daljnih dežel ; 16.25 Iz naj novejšega repertoarja Jugotona; 16.40 Moški komorni zbor iz Celja p. v. Egona Kuneja; 17.15 Po kinu se dobimo; 17.45 Češki plesni orkester Karel Vlach; 18.00 Jezikovni pogovori; 18.30 Pozdrav z gora; 18.45 Okno v svet; 20.00 Trobenta, bas in klarinet in vmes Planinski še oktet (domače in narodne); 20.20 Michael Brett: Georgeu se zmerom kaj primeri — Ženska zrelih let: 22.15 Oddaja za naše izseljence; 23.05 V plesu do polnoči.
R A D I 0
Murska Sobota
NEDELJA
12.00	Razgovor z volivci, lokalna poročila; 12.20 Domači zbori in ansambli; 12.30 Obvestila in reklame; 12.40 Oddaja v madžarskem jeziku; 13.00 Želeli ste, poslušajte.
PONEDELJEK
17.00—17.15 športna poročila, oddaja za mladino, obvestila.
TOREK
17.00	Lokalna poročila; 17.15 Obvestila in reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Glasbeni spored.
ČETRTEK
17.00	Lokalna poročila, obvestila in reklame; 17.25 Oddaja v madžarskem jeziku; 17.35 Želeli ste, poslušajte.
SOBOTA
17.00	Naš sobotni sprehod; 17.15 Obvestila in reklame; 17.30 Želeli ste, poslušajte.
Radio Murska Sobota prenaša dnevno spored RTV Ljubljana od 5.00-8.00 in od 15.00-23.00 ure. Ob nedeljah in praznikih pa od 6.00 do 23.00 ure.
OBVESTILO !
Obveščamo vse aktivne igralce NK Grafičar, da so odslej treningi v telovadnici TVD Partizan vsako sredo in soboto od 16. do 18. ure Vabljeni so tudi mladinci, ki imajo voljo do nogometa.
NK Grafičar
| KOŠARKA |
ELAN ŠE VEDNO PRVI
Pretekli teden je bilo odigrano šesto kolo Pomurske košarkarske lige. Srečanja so se končala precej pričakovano, tako da ni bilo posebnih presenečenj. Moštvo Elana je tudi tokrat dokozalo, da v prejšnjih kolih doseženi rezultati niso bili zgolj naključje, pač pa zasluženo priznanje. Tudi moštvo Grafičarja se je tokrat zelo izkazalo, saj je premagalo moštvo Sloge kar z 58 koši razlike.
V VI. kolu so - se srečanja med moškimi ekipami končala takole: Grafičar : Sloga 84:26 (32:17) ESŠ : Akademik 51:62 (16:17), Vajenec : Elan 37:86 (9:42), Ljutomer : Rakičan 54:13 (18:4).
Tekme so bile tokrat dokaj kakovostne. Pri nekaterih moštvih pa je še vedno opaziti, da niso posebno izurjena v metanju na koš, kar pa je seveda odločilno pri vseh košarkarskih tekmah.
LESTVICA PO VI. KOLU
Elan	6	6	0	0	498:241	12
Ljutomer	6	5	0	1	328:219	10
Grafičar	6	4	0	2	315:252	8
ESŠ	6	4	0	2	326:273	8
Akademik	6	3	0	3	321:243	6
Vajenec	6	1	0	5	222:341	2
Rakičan	6	1	0	5	182:349	2
Sloga	6	0	0	6	172:446	0
Najboljši strelci v VI. kolu: Miloševič 46, Roškar 44, Berce 39, Titan 27 in Avguštin 25 košev.
STRELCI NA ESŠ
Na soboški Ekonomski srednji šoli so pred dnevi priredili tekmovanje za prvenstvo v streljanju z zračno puško. Tekmovali so v novi - telovadnici, ki postopoma že pričenja služiti svojemu namenu. Tekmovanje je bilo zelo množično, saj je nastopilo 77 mladih strelcev, doseženi pa so bili povprečni rezultati predvsem zaradi slabih pušk. V ekipnem tekmovanju med posameznimi razredi je zmagala tekmovalna skupina 3. b razreda z 255 točkami ali povprečno 51 točkami na tekmovalca, drugi je 3. a razred z 250, tretji 4 a razred z 242 točkami itd. Razredni prvaki — posamezniki pa so postali: Franc Sapač v I a razredu (52 točk od 100 možnih), Milan Vrbnjak v Ib razredu z 48, Evgen Ružič v I. c razredu z 48, Stefan Kuzmič v IT a razredu z 42, Zoltan Herceg v IT. b razredu, Gustav Mauko v TT a razredu z 61, Jože Gider in Anton Puškarič v TTT b razredu s po 58 točkami. Stefan Nemeš v 4 a razredu s 59 točkami.
ZENSKA LIGA
V tekmi za prvenstvo je moštvo Elana premagalo ustrezno moštvo Sloge z rezultatom 17:6. Najboljše realizatorke po n. kolu: B. Kovačič in G. Koudila (obe Učiteljišče) s po 21 koši.
LESTVICA PO H. KOLU Elan	110 0 17:6	2
Sloga	2	1	0	1	48:40	2
Mladost	1	0	0	1	23:42	0
PIONIRSKA LIGA V drugem kolu sta se srečanji končali takole: Polet A : Mladost A 6:31 (0:9), Polet B : Mladost B 6:28	(2:17). Najboljša realizatorja
po tem kolu sta Glažar in Lebar, oba Mladost, prvi z 28, drugi pa z 26 koši.
LESTVICA PO n. KOLU Mladost A	2	2	0	0	82:22	4
Mladost B	2	1	0	1	44:57	2
Polet A	2	1	0	1	30:48	2
Polet B	2	0	0	2	23:52	0
Tudi v Krogu in Moščancih društvo Partizan
Novi športni objekti
Tudi v Krogu pri M. Soboti se mladina zelo zanima za športno delovanje. To dokazuje tudi 100-odstotna udeležba članov na letnem občnem zboru tamkajšnjega aktiva TVD Partizan. Po zaslugi u-pravnega vodstva je aktiv kot celota dosegel lani pomenjbne uspehe, od vseh delujočih sekcij pa je bila najbolj uspešna rokometna, ki že ima moštvo in žensko tekmovalno ekipo, spomladi pa nameravajo ustanoviti še pionirsko. Oživeti hočejo tudi odbojkarsko sekcijo in z ustreznim tekmovalnim moštvom nastopati v Pomurski odbojkarski ligi. Sedaj v zimskem času bodo priredili v društvu za vse člane tekmovanje v namiznem tenisu..
Mnogo prostega časa je kroš-ka mladina žrtvovala tudi za udarniško delo, saj je zgradila rokometno in odbojkarsko igrišče. Izkopali so tudi jame za skoke v višino in daljino. Od vaščanov so dobili precej
lesa za ograjo, ki jo nameravajo postaviti spomladi okrog igrišča, V načrtu imajo še gradnjo slačilnice in garderobe, za katero so si že zagotovili precej materiala pri rušenju neke stare hiše v Soboti.,
Na občnem zboru izvoljeni upravni odbor je že dal pobudo za osamosvojitev telesno-vzgojne organizacije v Krogu. Dosedaj sp delovali kot aktiv soboškega TVD Partizan, odslej pa bodo imeli samostojno društvo, v katerem se bo, kot pričakujejo, športno delovanje še bolj uspešno razmahnilo,	J. MataJ
V Moščancih so pred kratkim ustanovili TVD Partizan. Na ustanovnem občnem zboru so sklenili, da bodo razvijali predvsem odbojko, šah, rokomet, nogomet in lahko atletiko.
Spomladi bodo dogradili tudi igrišče. Doslej so opravljena le zemeljska dela. Pripravljalni odbor pa je zbral tudi nekaj lesa, ki ga bodo prodali, za izkupiček pa kupili najnujnejšo opremo. V društvo se je doslej vključilo 85 mladincev in mladink iz Moščanec in bližnje okolice.	-ko

KAPETAN KUČINEC-ZLATA PEŠCICA
To leto je bilo prvič izvedeno tekmovanje v streljanju z zračno puško za Zlato puščico tudi v soboški. strelski družini Borec. V tem popularnem tekmovanju je sodelovala večina članov te družine, ki so si prizadevali, da bi dosegli to priznanje, vendar pa je to pripadlo samo e-nemu strelcu: kapetanu JLA Adamu Kučincu, enemu najaktivnejših članov družine, ki je tokrat od 300 možnih dosegel kar 255 krogov in tako dokazal, da bo resno konkuriral za najvišjo uvrstitev tudi v prihodnjih tekmovanjih.
Ni naključje, da je Zlata puščica pripadla kap. Kučincu, saj je 'med prvimi in najaktivnejšimi strelci v Pomurju. Dosedaj je bil stalni član družinskih tekmovalnih skupin, ki so se potegovale za čimugodnejše tekmovalne rezultate v občinskem in okrajnem merilu. Mnogo je prispeval k temu, da je njegova družina dobila na raznih tekmovanjih 2 malokalibrski in 4 zračne puške ter več denarnih nagrad. Dosedaj je sodeloval tudi v vseh občinskih ekipah, a leta 1955 je med drugimi zastopal Pomurje tudi na republiškem tekmovanju za prvenstvo. Na okrajnih tekmovanjih je dvakrat prejel medaljo Dobremu strelcu — 1959. leta srebrno in lani bronasto. .
Do tega uspeha ga je pripeljalo sistematično delo in redni treningi, saj trenira tedensko najmanj dvakrat, v poletnem času pa celo vsak dan. Kot strelca z bogatimi izkušnjami so' ga njegovi športni kolegi že dvakrat zaporedoma izbrali za tehničnega sekretarja svoje družine.
Kap. I. Perinič

V KRATKEM PO POMURJE
BUČKOVCI — Pred kratkim je imel šolski odbor v Bučkov-cih sejo. Med drugim so razpravljali o sestavi šolskega proračuna, na koncu pa so u-čitelji poročali o šolskih uspehih učencev.
RADOSLAVCI - Na seji Krajevnega odbora v Radoslav-cih so razpravljali o petletnem perspektivnem planu, o vzdrževanju krajevnih cest, popravilu dveh mostov na Ščavnici.
SELO—FOKOVCI — Na enem izmed nedavnih sestankov mladinske organizacije Selo— Fokovci je mladina iz obeh vasi izrazila željo po ustanovitvi dveh organizacij, V bodoče bi naj imela mladina v vsaki vasi svojo mladinsko organizacijo.
DOBROVNIK-V kino dvora-bila v Dobrovniku letna konferenca Krajevnega odbora Zveze borcev. Razpravljali so o bodočih Halogah, izvolili novi odbor ter delegate za občinsko konferenco Zveze, borcev, ki bo 2. februarja.
Krajevni odbor Socialistične zveze je v minulem tednu priredil množične sestanke SZDL na področju Krajevnega odbora Dobrovnik. Na sestankih so bili vaščani seznanjeni o občinskih taksah.
SLATINA RADENCI — Te dni so v Radencih doeradili novo mostno tehtnico, ki ho služila predvsem kmetijski zadrugi. Staro tehtnico so odstopili prebivalcem v Spodnji Ščavnici.
NORŠINCI — Cesta, ki povezuje Noršince s Cvenom, je v zelo slabem stanju ter res nujno potrebna popravila. Se-
daj poglabljajo obcestne jarke, da se bo voda bolje odtekala, začeli pa bodo tudi na-važati gramoz. Pri tem bi jim lahko nudile pomoč tudi razne gospodarske Organizacije, ki cesto ravno tako uporabljajo. PRECETINCI - Tudi v Prece-tincih je bil pred nekaj dnevi letni oočni zbor gasilskega društva. Med drugim so sklenili, da bodo v tem letu dogradili gasilski dom v katerem bodo uredili tudi dvorano. LJUTOMER — Pretekli mesec je v Ljutomeru končala s poukom večerna gimnazija za odrasle. Pouk je trajal šest mesecev, obiskovalo pa ga je čez 20 slušateljev, med njimi tudi učenci iz kmetijske šole s Podgrad ja, ki jim je manjkala ustrezna predizobrazba. Uspeh je bil še kar dober, kar je v veliki meri tudi zasluga predavateljev.
PETROVCI—SALOVCI — V nedeljo je bila razširjena seja Krajevnega odbora SZDL v Šalovcih. Razpravljali so o perspektivnem planu občine Petrovci—Šalovci, o pripravah za konferenco SZDL in o povečanju članstva Socialistične zveze.
GRAD — Mladina iz Ženkovec je v nedeljo priredila v zadružnem dopnu pri Gradu kome-dijoV »Pokojnik«. Uspelo igro so si z zanimanjem ogledali vaščani tudi iz sosednjih vasi.
DOBROVNIK — V kino dvorani v Turnišču se je v nedeljo mladina iz Lendave predstavila z »Veselim večerom«. Program so popestrili s skeči pesmimi itd. Obisk je bil zadovoljiv.
ČETRTEK
8.00 Poročila; 8.05 Glasba ob delu; 8.35 Komorni zbor RTV Ljubljana p. v. Milka Škobemeta; 8.55 Za šolarje — A. Verdet: Tio in velika pregrada; 9.25 Revija instrumentov; 10.15 Okrog sveta z orkestrom George Melachrino; 10.40 Pet minut za novo pesmico in Pozdravi za mlade risarje; 11.00 Ruski tečaj za začetnike — 4. lekcija (ponovitev); 11.15 Harfa in ham-mond orgle; 11.20 Od menueta do rapsodije; 12.00 Narodne ob sprem-ljavi harmonike; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Jože Spanring: Pomen učnega polja v stopnjah kmetijskega šolanja; 12.25 Iz oper A. Thomasa in C. Saint-Saensa; 13.30 Poje moški zbor »Svobode« iz Kopra p. v. Vladimira Lovca; 13.45 S citrami po Evropi; 14.05 Orkestralne miniature; 15.40 Iz svetovne kniiževnosti — Sodobna arabska lirika; 16.00 Tako igrajo in noj o v Varšavi; 16.30 obisk pri naših solistih in skladateljih: 17.15 45 minut turizma in melodij: 18.00 Matija Bravničar: Hlapec Jernej in njegova pravica I. del: 18.30 Operetni napevi; 18.45 Ljudski parlament;
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, p. Murska Sobota razpisuje prosti delovni mesti
finančnega knjigovodje
Pogoj j srednja strokovna izobrazba s prakso v finančnem knjigovodstvu. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje (za sprejem poslati do 10. febr. 1961.
referenta za zemljiške zadeve
Pogoj: srednja strokovna izobrazba s prakso pri urejevanju zemljiških zadev. Nastop službe 1. marca 1961. Plača po tarifnem pravilniku.
Prošnje za sprejem poslati do 10. februarja 1961.
0-64
11. februarja 1961. leta bo v Hotelu „Zvezda“ igral na
VII.
akademskem plesu
mladi ljubljanski jazz orkester „Combo“ Pela bo štipendistka RTV Ljubljana loanka Kraševec
Ne pozabite!	Brucovanje!
g POMURSKI VESTNIK, 26. JAN. 1961
VREMENSKA NAPOVED za čas od 26. jan. do 5. febr.
Sneg pričakujemo okrog 26. in okrog 31. januarja. V ostalem lepo, oziroma suho vreme. Temperatura bo v glavnem pod ničlo, a okrog 31. jan. pričakujemo ponovni prodor hudega mraza iz Rusije.
tedenski koledar


Zvi življenjski poti mnogo in 
Noži dragi mamici Neži Celec želimo vse najboljše
njDrSna Lojzetova iz Raven in sin Janko.	
Ediju Železnu iz KruplivniZvec na novi življenski
poti mnogo sreče m razumeva nja	Kolektiv KZ Grad
Na Ekonomski fakulteti je z odličnim uspehom diplomiral prekmurski rojak Oto NORČIČ.
K diplomi mu čestita Klub prekmurskih akademikov
Absolventu arhitekture Kfl-milu Kolariču in študenti svetovne književnosti Ah ve ietovi želijo na novem ziv Ijenjskem kolniku mnogo sre če in razumevanja,
Brane, Čara, Drago, Joco, Laci, Puba, Vlado in drugi prekmurski študentje.
Za pitanje prašičev samo »REDINc ker pospešuje debelenje
Komisija za sprejem in odpoved delovnih razmerij uslužbencev pri KZ Crnelavci razpisuje delovno mesto BLAGAJNIKA Pogoji: nižja strokovna izobrazba ali večletna praksa v tej stroki.
Ponudbe poslati na gornji naslov do 15. febr. 1961.
Plača po tarifnem pravilniku.
D-76
MURSKA SOBOTA
Vistavisi-
B:
sionski film: »Mož, ki je več vedi«.
skopsto|mmi»Dirka	,
film: "veži njeno ime s ponosom"
r rNDAV/J- od 27.-29. jan. ame-rifki fih: Ponos in strast«. od 31 ja. do 1. febr. francosko-?taiyanl film: Maigret po-stavijaast.-«
SLATINA RADENCI — od 28.-29. jan. ameriški barvni Kinema-skopskifelm: »Desirče«, 
italijanaT vistavisionski film. "Bele nji«.
LJUTOMER — Od 28.-29. jan. ame-rSki barvni kmernaskopskl tim: -9b dan v Black Roeku«, od l.—2jebr. poljski film. -pepel in emant«.
vfrZEJ -od 28.-29.' jan. sovjet-ski^all film: -Don Kihot«. KRIZEVCIPRI LJUTOMERU - od 28-29. lan. ameriško-Spanski film- -todna neznanka«.
šal«. u
MALi OGLASI
“?9UBipoMSe^dna«e mesnih Jdelkov do Kurjave na Lendavi, ulici v M. Soboti poštenesa najditelja prosiin, da ga oddala postaji Ljudske^nd-
NOVo" STSANO OSTREŠJE v izmeri 6 jam, “godno prodam. Eles Heleg, Salovci 60.	M-56
gospodi^ko pomočnico
k enemiotroku, sprejmem ta ko j. ViHr Vrečič, Kopitaneva-
MOPED CLIBRI in motor-roler »■PRIMAl 150 ccm, ugodno prodam. Mioš Kuzmiča 21.	M-72
SAMSKO IHISTVO, dobro ohranjeno, irorenosni radijski sprejemnik, godno prodam. — Lahko na {plačevanje. Naslov v upravi tta-
OTROŠKI PZICEK, nov, globok, nrodamNaslov v upravi lista.
M-65
POSESTVO okrog 7 ha, prodam z vsemilulturami na ravnini, z vsem inntarjem zaradi starosti. Mobst , do nakupa imata tudi dl družini ali kakšen obrtnik. Ostalo po dogovoru. Vprašaw trgovini Berkovci, p. Videm Ščavnici.	M-77
POSTENEk NAJDITELJA črne rokavici desne, prosim, da jo odda vhjništvo Tovarne perila »Mii«.	M-70
Uprava Zdravilišča »Radenska slatinafilatina Radenci razpisuje I
osem delovnih lest priučenih servirk za gostinstvo.
Pogoji: 1. starost od 16 do 20 let,
2.	dokončana osemletka,
3.	prikupna zunanjost.
Prednost imajo kandidatke z znanjem tuj jezikov.
Tudi brez prakse. Samska stanovanja zaaovljena.
Prošnje vložite na: Zdravilišče »Radensj slatina«, Slatina Radenci ali pa se osebno oglasite v upravjavoda.
Plača po dogovoru.
Rok prijave do 15. febr. 1961.	j	0-61
Kmetijsk« zadruge in kmetvalci!
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan, p. Mura Sobota prodaja v drevesnici pri Gradu prvovrstne sadikiablan za spomladansko sajenje po znatno znižanih cena Triletne po 120; dvoletne po 160 din.	phitite z naročili!
Pozor!
NEMŠKI AVTMOBILI
V RADKERSBURG1
(Avstrija)
Vse interesente za avtomobile in motorjhemške proizvodnje opozarjamo, da imamo na zalogi velilskladišče z odličnimi'avtomobili OPEL, VOLKSWAGEN,kw, FORD, ki so na razpolago za ogled in prodajo.
Za vse- informacije se obrnite ha Avtcihanično podjetje
GOMBOTZ JIAN
Radkersburj Plaschenau 24 Tel. 215
Sporočamo žalosmo vest, da je umrl član našega kolektiva
ANTON ŠIMONKA
upravnik Gostinskega podjetja „Park“
V	LENDAVA
Pogreb pokojnika bo v četrtek 26. januarja 1961 Zvestega sodelavca bomo ohranili v trajnem spominu!
Kolektiv Hotela „Park“ Lendava
ZAHVALA
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
Ane Gider, roj. Majcen
se zahvaljujemo vsem	
ki so sočustvovali z nami času njene bolezni,
velikem številu moč in tolažilne besede.
Tišina, dne 22.	vnukinja, mala Ga-
brijela, vsa družina Giderova m ostali sorodniki.
Pomurska turistična zveza. Murska Sobota razpisuje NATEČAJ
za fotografije o lepotah, turističnih, kulturnih in folklornih zanimivostih Pomurja.
1.	nagrada 10.000 din
2.	nagrada 7.000 din
3.	nagrada 4.000 din
4.	nagrada 2.00Q din
. Fotografije je predložiti najpozneje do 15. maja letos.
V poštev pridejo motivi iz vseh letnih časov.
Informacije pri Tajništvu Pomurske turistične zveze, Murska Sobota, Titova 5-1.	g
Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljudskem odboru Lendava
razpisuje
na podlagi 1. odstavka 21. člena Zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, št. 52/57) delovna mesta za:
1.	direktorja podjetja Tovarna dežnikov in pletenin Lendava,
2.	direktorja pod j. "INLO" — industr. lahke obutve Turnišče,
3.	direktorja Trgovskega podjetja Lendava,
4.	direktorja Komunalne banke Lendava,
5.	upravnika Združenih obrtnih podjetij v Lendavi,
6.	upravnika Veterinarske postaje Lendava.
Pogoji: Pod točko 1 do 5 najmanj srednja strokovna izobrazba in 5 let prakse v vodenju gospodarskih poslov.
Plača po pravilniku podjetja.
Kolkovane prošnje s 50 din in življenjepisom naj kandidati pošljejo Komisiji za razpis mest direktorjev pri Obč. LO Lendava. Rok vložitve prošenj je 15 dni po objavi razpisa.
D-57
Remontno podjetje Jezersko razpisuje delovno mesto
APVARJA
Pogoj: visokokvalificirani apnar.
in veCje Število polkvalificiranih in nekvalificiranih delavcev
Delo je sezonsko.
Prijave poslati upravi podjetja do 15. februarja 1961.
Kmetovalci!
Zaklanega prašiča skrbno ode-rite, kožo pa oddajte
KOTEKSU
oz. kmetijski zadirugi, ki vam jo bosta plačala po naj višji ceni!


čo na prsih
seno_st«nel Protimonu. Duakj^ _ mi je nekdo zašušljal za
hrbtom. - Šopiri se kot pav	otožno sladko. To se pra-
Od teh besed mi je Post*\°. ^	ge ne more razumeti,
vi, da sodrga opaža mqog	g S
Razlaga si po jvoje PoMr lco nazadnje nisem več zdrzal.
Tako sem trpel kak mesec. .mnazijo nova dijakinja. Bi-Ravno takrat je prišla na dekl ®	. .Jena poSebnost pa so
la je postavna lepotica s sinji	. Jhajati po mestnem
1tako po'
Dekle kot druge - sem govoriNajnavadnejše svetlolaso krilo. Kaj ste le za^elitako	mre2e. Zakaj
A minil je teden in tedaj	^ojih Čustev je bil
se je to zgodilo, še danes ne •	, Ka« me je jg vleklo k
večji od mene za kakeširip	privlačevalo nasprotje. Kdo
postavnemu zmaju? ¥kk.d.TWHJt_S0 ali drugače, zagrabil me
okrog ušes, paglavcu. Razen tega pa j	»	^
1,6 Teh^dobnfbesede so mi prinesli še tople na ušesa. Žago-
pal*v‘kratkem č«n s. mt ). pesret.lo da ^m dobH ls vrf.nj. troiko Med uro književnosti sem spustil miš v razred, »apr davateljev stol sem nastavil risalni žebljiček. Z eno besedo o-drt sem se z nevenečo slavo. Pripoved o mojih junačenjih je dosegla ušesa moje izvoljenke in kaže, da je stopila nekoliko
ledU_ Glej ga no! - se je začudila Venera. - Tak zelenec pa že
tako^mnim' ^ se 0giasiie pri meni tri odposlanke.
__ Tako in tako — so rekle, — soglaša.
Isti večer sva šla prvič skupaj v kino. Vrteli s° Tarzanain svetlolaso boginjo. Po kinu sva odšla v park, se poljubljala, bilo ji je všeč in »stvar je stekla«. Zasijal .sem od sreče.
3 A kakorkoli sem bil srečen, nekaj je le kljuvalo v meni. Bilo me je nekam sram, da hodim s tako goro okrog Tudi sama se je držala skoraj žaljivo in ravnala je z menoj kot mati. »No, — je rekla — Fantek moj!« In imela me je res za otroka. Tako se je zgodilo, da je ona igrala vlogo močnejšega spola, bila pokroviteljica in varuhinja. Ločiti pa se nisem mogel od nje, ker
sem jo brezumno ljubil. ,
Dolgo sem premišljeval, kako bi se vzdignil iz tega poni-žajočega položaja, in nazadnje sem napravil načrt. Imel sem dva dobra prijatelja, ki sta bila pripravljena vse storiti zame. Poklical sem ju nekega jutra in jima ponudil cigarete. Nato sem jima na kratko razložil načrt.
__ Potrebno je, — sem rekel, — da za vsako ceno zrasem v
očeh tega dekleta. Začutiti mora, kakšna moč in varstvo je moška pest. Glejte, kaj sem si torej izmislil. Zvečer imam zmenek na klopi pri jezercu — ali vesta, katero mislim?
(Nadaljevanje na 8. strani)
Veterinarska postaja Lendava prodaja na javni dražbi dne 28. jan. t 1. ob 8. uri zjutraj v pisarniških prostorih postaje
vodno črpalko z rezervoarjem
Črpalka je pokvar jena in je potrebna manjšega popravila. Prednost za nakup imajo družbene organizacije.
Upravni odbor Veterinarske postaje Lendava
Upravni odbor Trg. podjetja »ŽELEZO« Murska Sobota razpisuje naslednja delovna mesta:
2 kvalificiranih prodajalcev,
prednost imajo izučeni v železninski stroki
Plača po tarifnem pravilniku. Nastop službe čimprej. Pismene ponudbe poslati na upravo podjetja z življenjepisom in navedbo dosedanjega službovanja.
0-44
Sprejemamo v zakup vsa kmetijska zemljišča od zasebnikov v naslednjih katastrskih občinah:
MURSKA SOBOTA, PETANJCI, TIŠINA, MUR. PETROVCI, SODIŠINCI, TEŠANOVCI, MORAVCI, MLAJ-TINCI, RAKIČAN, LEMERJE, PREDANOVCI, BREZOVCI PUŽAVCI, STRUKOVCI, TOPOLOVCI IN BEZNOVCI.
Pismeno ponudbo o zakupu je poslati na upravo Kmetij-i skega gospodarstva Rakičan, kjer je mogoče dobiti tudi vse informacije v zvezi s pogojem zakupa.
Kmetijsko gospodarstvo Rakičan
0-37
TV« PARTIZAN V MURSKI SOBOTI PRIREDI V SOBOTO. D M 11. FEBRUARJA 14. I
tradicionalno maškarado
Nagrajevanje mask! Maske vabljene!


POMURSKI VESTNIK, 26. JAN. 1961
7
Mila in kratka zima ?
Znana beograjska meteorologa »Ante Obuljen in Boris-Koljčicki sodita, da je bil lanski december med najbolj toplimi v zadnjih sto letih. Vzrok temu so spremembe velikih atmosferskih tokov v odnosu na naše področje. Nihanja vremena so povezana tudi s spremembo aktivnosti na soncu, s pojavom sončnih peg, ki so se pojavile na soncu v tolikšni velikosti kot že 300 let ne. Zelo verjetno bosta imela januar in februar pretežno milo vreme. Hujši mraz bo po mnenju omenjenih vremenoslovcev pritisnil šele februarja. To naj bi bil tudi prvi začetek letošnje zime s snegom. V februar-
ju naj pričakujemo tri vdore rmfaza, ki jih bodo spremljale snežne padavine. Pravo pomlad bomo dobili šele v drugi polovici aprila. To pa ne pomeni, da že prej ne bi bilo to-plejših dni, navzlic snegu.
DVA MILIJONA VERZOV
V Beogradu živi upokojenec Milovan Jovanovič, ki je v tridesetih letih napisal nič manj kot 2 milijona verzov. Vsako jutro napiše pesem in v tridesetih letih jih je napisal za šestdeset zajetnih knjig, ki so jih zvezali v najboljše usnje najbolj priznani beograjski
knjigovezi. Koliko denarja je to stalo, ve povedati samo neutrudljivi pesnik Milovan Jovanovič. »In vendar se založniki ne zanimajo za moje pesmi«, je pred nedavnim izjavil nekemu novinarju. Že trideset let si Jovanovič dopisuje z vsemi akademijami in združenji pišočih ljudi v svetu. Akademija v Atenah se zanima za njegovo pesnitev »Geniji Grčije«, Akademija v Kairu za pesnitev »Geniji Egipta«, Akademija v New Delhiju za pesnitev »Geniji Indije« itd. Jovanovičeve pesmi so tudi objavili. Po eno pesem so objavili časopisi: Glasilo jugoslovanskega rečnega brOdarstva, organ združenja železničarjev »Lokomotiva« in »Jugoslovanski aerotransport«.
Ko so Jovanoviča vprašali, kaj meni o založnikih, je dejal, da jih čaka vsak dan od tretje do pete ure. Drugače nima časa, kajti napisati namerava še mnogo, mnogo.
Prvi elektronski center v Beogradu
Pred kratkim je pričel delovati v Beogradu prvi elektronski center za obdelajo statističnih podatkov v naši državi. Komaj nekaj čez sto takih naprav deluje po vsem svetu, hkrati pa je naš elektronski center za obdelavo statističnih podatkov najmočnejši v Evropi. Mehanizem je iz-
delala znana tvrdka za proizvodnjo podobnih naprav »International Bureau Mashines« v ZDA, zato so mu dali tudi ime »IBM 705«. Naprava lahko v eni sekundi med drugim naredi 8400 seštevkov ali od-števkov petštevilčnih števil, 1250 množenj, 500 deljenj in 29.400 »logičnih zaključkov«.
Morda še ne veste ?
Argentina ima sedaj poletje, oziroma začetek poletja, in sicer z izredno visoko temperaturo: že nekaj tednov kaže toplomer v senci 40 stopinj.
□	Meteorološka postaja na Južnem tečaju je poslala v Kalifornijo dva zaboja — zraka. Ta zrak so »-vložili« v zaboj in ga poslali v Kalifornijo na preiskavo.
□	V Mehiki gradijo progo, ki bo najbolj zapletena na vsej ameriški celini. 300 kilometrov dolga proga bo speljana čez gorska slemena in prelaze. Zgraditi bodo .morali 23 mostov in 56 predorov.
□	Svetovne zemljepisne karte imajo veliko napak in pomanjkljivosti” Sedaj jih bodo lahko popravili po podatkih, ki jih posreduje a-meriški satelit »Vanguard«.
□	3900 delavcev je zaposlenih v kemičnih tovarnah »Badische Anilin«,  Sedaj bodo tovarno avtomatizirali in potem bo dovolj 190 delavcev.
□	Zanimiv jez bodo zgradili sovjetski strokovnjaki blizu sibirskega mesta Ja-kutska, v »coni diamantov«. Orjaški jez ne bo iz betona, temveč iz blokov kamna in ledu. Jez bo za ta-mošnjo novo hidroelektrarno.
Čez pet let svetovna televizija
Kakor pišejo nekateri londonski listi, je uspelo britanskim radarskim strokovnjakom izpopolniti napravo, ki lahko oddaja izredno močne svetlobne žarke. Spričo tega o-betajo velik napredek v televizijski oddajni in sprejemni tehniki, razen tega pa naj bi novost poenostavila natančno proučevanje vesolja.
Pravijo pa, da bi lahko ta naprava proizvajala tudi tako imenovane »žarke smrti«, ker je mogoče oddajati »svetlobne žarke«, ki so svetlejši kot milijon sonc, in jih prestrezati podobno kot radijske valove, kakor je pisal o tem eden izmed londonskih listov.
Snovalci nove zamisli trdijo, da bodo lahko televizijski sprejemniki po zaslugi ustrezno izpopolnjene naprave lovili na zaslon jasne slike oddaljenih televizijskih oddaj. Če bi tej napravi pridružili še u-metne satelite kot relejne postaje, bi lahko prenašali na vse celine tudi- po tisoč televizijskih programov hkrati.
O morebitni uporabi novosti kot »žarka smrti« je pisal »Daily Mail«: »Če bi priključili dovolj močan energetski vir, bi se mogla svetloba tako zelo stopnjevati, da bi naprava lahko na daljavo zažigala
precej velike predmete.« Drugi znanstveniki sodijo, da je to postranskega pomena v primerjavi z možnostmi za uporabo v televiziji. Eden izmed sodelavcev laboratorija, Ki je
izdelal tehnično novost, ne izključuje možnosti, da bomo čez pet let »zavrteli gumb na televizijskem sprejemniku in gledali direktni prenos z ma-, Ione vseh koncev sveta«.
ELEKTRONSKI ROBOT - KAVALIR
Neka angleška tvrdka je pred nedavnim prikazala najnovejšega robota, ki ve med drugim zelo' spretno prižgati tudi cigareto. Vendar je naloga tega robota popolnoma drugačna. Zamenjal bo ljudi pri nekaterih opravilih z radioaktivnim materialom. Robot lahko dvigne tudi 135 kilogramov težak tovor:	z
Nadaljevanje s 7. strani)
_ veva, — sta dgovorila prijatelja.
—	Ob devetih jfideta k tisti klopi dva pretepača in začneta kar se da nesramo preklinjati. Poskočim in jima prepovem preklinjanje. Ne le, da ne nehata, ampak začneta še sramotiti mojo ljubo in mene Tega ne prenesem. Se ne trenem z očesom in mahnem prvega in drugega, da se zvrneta na tla, nato pa v božjem miru odveem na smrt preplašeno izvoljenko.
—	Oho! — sta vkliknila prijatelja. — Kaj pa, če pretepača ne padeta?
—	Padeta, padea — sem ju prepričeval.
—	Zanimivo! Tobo lahka zmaga! In kaj naj storiva midva?
—	Oh, saj me iploh nista razumela! Pretepača sta vidva. Dve čepici, pod nossi nalepita brke — drugo pa prepuščam vama.
Prijatelja sta šioko odprla oči.
—	No, ni kaj rei, lejih si si izmislil. To se pravi ob devetih?
—	Nocoj ob deetih, — sem rekel. — Ne, zamudita! In paa-dita že pri prvem darcu. Ne bom močno zamahnil.
Zvečer sva se lobila z ljubo na dogovorjeni klopi. Začela sva pogovor o razni ljubezenskih rečeh. Okrog in okrog gluha tišina. Hrasti sb slavnostno pošumevali. Nekje daleč za nama je dihalo ničevo msto. Človeku se zazdi v takem trenutku, da vsa narava čaka n kaj velikega, neponovljivega.
—	Kako bi bil, Sonja, — sem zašepetal, ko bi naju zdaj kdo napadel...
—	Neumnosti! - je rekla Sonja. — Le odkod bi se vzel kdo, da bi naju napade Same čenče.
—	No, — sem rsel, — zgodi se, da napadajo. Pravijo, da sta nekoč tu dva pretoača zasledovala samotne pare...
—	Kaj le tveze? — se je Sonja razjezila. — Zmiraj pokvariš razpoloženje. Rajšimi povej, kje je zdaj zvezda Venera?
—	Strah te je, ttj ? Priznaj...
Nenadoma je rkdo za hrasti zamomljal najdaljšo in najori-ginalnejšo kletvicokaj sem jih slišal. Začutil sem, kako je ljuba zatrepetala od rahu. Pogledal sem na uro — Pol devet. In kaj, čemu sta ta va? Vendar sem dovolj pogumno poskočil.
—	Kaj pa misli storiti, Peter? — je zašepetala Sonja. — Tukaj ostani. Saj bo dšel.
—	Ne — sem rcel, — ne morem trpeti, da bi kdo preklinjal v prisotnosti damePusti me! Mar hočeš, da se pokažem zajca, mar hočeš, da ne imerim zaslužene kazni temu — ne bodi ga treba?
Izvil sem se rti svoje ljube in zarjovel:
—	Kakšen umranec pa preklinja tam?
-- Sveta nebei! — je zastokala Sonja. — Zgkaj počenjaš vse to?
Za hrasti je uhnilo, kakor da bi se nekdo začudil, nato se je nekdo zahihitalBrž nato se je razlegel krepak bas:
—	Kje je tistiiorec, ki bi se rad tepel?
—	Kar na dai bojazljivci! — sem ga bojevito zavrnil,
—	To se bo tli zgodilo — se je zaslišal lakoničen odgovor. — Dobil boš, kar češ.
Slišalo se je jKanje vej in v mraku pred nama, sta se pokazali dve postavi
—	Dva sta! —e vzkliknila Sonja. — Tu imaš! Beživa, Pe-trček!
gj - Dva! Tolik molje! — sem rekel s svečanim mirom. — Trenutek, Sonja. Počaj za hip, da opravim s tema gospodoma.
Peter, ne zaiščaj me! Peter! — je jokala ljuba za mojim hrbtom: Srce mi vriskalo od zmagoslavja, ko sem se jima približeval.
—	Zakaj prihata tako zgodaj, osla? — sem ju veselo ogovoril in ju rahlo opzil po obrazu. Previdno padita, tam je mlaka.
Postavi pa se sta prevrnili. "Preklela sta mi deda, se vrgla name in mi jih zala nalagati.
—	Ampak zaki... Ali nista... Ampak jaz nisem hotel... Nikar po glavi! -era stokal pod dežjem udarcev.
Nazadnje seme zamajal, vse se mi je zavrtelo pred očmi in ne da bi se nell čuditi, sem se brez glasu zvrnil v mlako.
Ko sem se zaidel, se je sklanjala nad menoj moja Sonja in mi brisala obraz robčkom.
—	Rekla sem j da bi se brzdal, — mi je govorila med solzami. — Nikdar v zljenju me ni bilo tako strah. Sta te premlatila, kaj, ubožček.
—	Še zdaj ne prem prav razumeti — sem začel, — zakaj. J J
—	Ni kaj razueti. Dajva, vrniva še! In naj ti doma pripravijo obkladke.
Sonja me je svrstimi rokami postavila na noge in me začela gnati po drevorec. Ob izhodu iz parka sva zagledala dve I mračni postavi sipicama na glavi. Ogledovala sta se okrog sebe in se naglo kradla med hraste. Dvojica se mi je zazdela nenavadno znana.
—	Koliko je u? — sem vprašal z nepričakovanim zanimanjem.
—	Točno deve— je rekla Sonja. — Zakaj?
V odgovor seise prijel za glavo in glasno zastokal od bolečine in trpljenja
—	Ah, kakšeneznanski osel sem jaz! Ti sploh ne moreš razumeti, Sonja, ko sem se sam naplahtal!...
—	Čuden člok! — je sama zase zašepetala Sonja in se zdrznila. — Kaže, i po tepežu še ni čisto pri sebi.. I
Tako je propsl moj načrt, da bi pokazal ljubljenemu bitju moč moške pes In še zdaj, petnajst let po tistem, vse vzkipi v meni, če se spotim, kaj se mi je zgodilo.
Iz bolgarščine prevedel J. F.
CE SE GOSI OPIJANIJO V bližini Dimitrovgrada je neka žena kubala žganje. Tropine je po končanem delu vrgla na dvorišče, kjer so jih pričele žreti gosi. Kmalu nato so pričele gosi žalostno gagati in se zibati po dvorišču. Bile so pijane. Končno so nepremično obležale. Gospodinja je mislila, da so poginile, zato jih je hitro oskubla. Kmalu nato pa je slišala z dvorišča gaganje: gosi so oživele. Da jih čez zimo ne bi zeblo, jih je zaprla v hišo, kjer bodo tako dolgo, dokler jim ne zraste novo perje.
VOLKOVI NA POLJSKEM
V zadnjih štirih letih so na Poljskem, pobili okrog 1600 volkov. Računajo, da jih je ostalo le še nekaj čez 300. Gozdarji so izračunali, da poje volk na leto 1500 kilogramov mesa. Za vsakega ubitega volka dajo oblasti nagrado 1000 zlotov.
srečna Številka
Neki mladi 'obrtnik iz Bogote, glavnega mesta Kolumbije, se je pri znancih toliko zadolžil, da je moral skrivaj pobegniti iz mesta. Kmalu za tem, ko so ga upniki že pričeli iskati, pa se je mladi človek vrnil v mesto, pripeljal s seboj lepo, mlado zaročenko, in kar je bilo še bolj zanimivo, vse kar je kupil, je sproti plačal, povrnil vse dolgove in dajal napitnino. Mladenič je radovednim sosedom pojasnil svojo skrivnost. Ko je pobegnil, je zbral po žepih zadnji drobiž. Nato je seštel vse svoje dolgove in kupil srečko državne loterije prav s številko, kolikor so znašali njegovi dolgovi. Srečka mu je vrgla 50 milijonov dinarjev!
ZOB ZA ZOB
Neka starejša potnica se je pred nedavnim na graški železniški postaji močno vznemirjala zaradi zamude vlaka. Pristopila je k prometniku in ga nadrla: »Zakaj pa Imate pravzaprav izobešen vozni red!« »Hm, kako pa bi lahko ugotovili, da ima vlak zamudo, če ne bi imeli voznega reda!« se je uslužno obrnil prometnik do razjarjene potnice.
STRAH PRED INFLACIJO
V	AVSTRIJI
V	Avstriji vlada precejšnja panika zaradi bojazni pred inflacijo. Pred nekaterimi bankami so vsak dan, dolge vrste ljudi, ki kupujejo trajno valuto,: zlate dukate.
ČRNI SNEG	
Prebivalce mesta Oktjabrsk v Sibiriji je pred nedavnim presenetil črni sneg. Sneg je bil Črn zato, ker je kakih 400 kilometrov severovzhodno od tega mesta pričel bruhati vulkan in je veter prinesel nad mesto goste oblake pepela, ki se je pomešal s snegom.
Se enkrat gosi Tri divje gosi so pred nedavnim zrušile v Avstraliji neko vojaško letalo. Razbile so steklo pilotske kabine in onesvestile pilota. To je že tretje letalo, ki so ga v zadnjih desetih' mesecih uničile divje gosi.
Tako nastane moda
FRIZURA A LA KENNEDT
V nekaterih frizerskih salonih na Zahodu se je pojavila nova moda: frizura a la Kennedy. V enem izmed največjih salonov v Parizu zatrjujejo, da je ta frizura najbolj primerna za gentlemane, ki imajo trde, uporne lase.
GLASBA PROTI BOLEČINAM
Neki švicarski zobozdravnik je uvedel med svoje instrumente tudi magnetofon. Medtem ko bolniku pili in vrta zobe, mu natakne na ušesa slušalke, kar baje učinkuje podobno kot injekcija.
PALICA IMA DVA KONCA
V tokijskem zoološkem vrtu neka mlada gorila ni hotela več žreti. Vsa prigovarjanja so bila zaman. Končno se je sam direktor zoološkega vrta zanimal za žival in jo na precej originalen način pripravil do tega, da je pričela spet jesti. Sedel je namreč v kletko in pričel jesti banane, jajca itd. Gorila ga je nekaj časa gledala, potem pa pričela posnemati. Tako je delal več dni. Rezultat je bil ta, da je opica pridobila v nekaj dneh na teži tri kilograme, direktor pa deset.
NENAMERNA KRAJA
Neki šofer v ZDA se je močno začudil, ko Je zagledal v avtomobilskem zrcalu osebni avto, ki vozi tik njegovega tovornjaka. Ko je videl, da v avtomobilu ni nikogar za volanom, se je pošteno prestrašil. Ustavil je in ugotovil, da se je pri parkiranju zataknil osebni avtomobil s kljuko za njegov tovornjak in tako ga je vlekel s seboj.
VRTOVI NA OGNJENISKIH TLEH
Sovjetski znanstveniki menijo, da so področja ognjenikov zelo prikladna za golenje povrtnin. Tako so na Kamčatki, v bližini Ni-čikinskih vrelcev lani pridelali precej Čebule.
VODNI REAKCIJSKI MOTOR
Na Angleškem so izdelali prvi vodni reakcijski motor, ki je prikladen za pogon čolnov. Novi čoln, ki seveda nima več vijaka, je konstruiran tako. da sega njegov spodnil del le nekaj centimetrov v vodo.
BIK NAPADEL AVTOBUS
Pred nekaj dnevi se je v neki vasi v bližini Beograda pripetila nenavadna prometna nesreča. V avtobus se je zaletel bik in pri tem poškodoval prednji del avtobusa.
8000 ETIKET S ŠKATLIC ZA VŽIGALICE
Zagorka Petrović iz Zreniani-na ima največjo kolekcijo etiket s škatlic za vžigalice. Čez 8000 e-tiket predstavlja a razne tovarne za izdelovanje šibic v svetu. Zagorka zbira te etikete že dvajset let in le član mnogih organizacij v Londonu itd., katerih člani imajo isto strast.
OPICA RAZSTAVLJA
Neka poznana galerija v Milanu je te dni odprla nenavadno razstavo: razstavlja svoje črteže neka opica. Izložba obsega 34 »u-metniških del«, o katerih »strokovnjaki« sodijo, da so nekaj izrednega.
VIŠJI OD KEOPSOVE PIRAMIDE
V Egiptu bodo zgradili 180 m visok stolp, na vrhu stolpa, kamor bodo ljudje lahko prispeli z ekspresnim dvigalom, bo velika restavracija« V Stolpu bo med drugim tudi stalna industrijska razstava ZAR.
PRIPOMOČEK ZA SLEPE Na Švedskem so izdelali poseben detektor, ki naj bi pripomogel slepim, da bi se laže gibali. Detektor, v velikosti žepne svetilke, opozarja lastnika na vsako o-viro na poti tako, da prenaša na membrano, katere se dotikajo prsti, posebne tresljaje.
Kako čuvajo amerišlga predsednika?
»MI SMO TU, DA VAS UBIJEMO UBIJEMO!«
Leta 1901 je bila v ZDA ustanovljena posebna služba, ki čuva predsednika republike. Trideset let nazaj so zabeležili v Ameriki tri atentate na predsednika, dočim so z dobro organizirano službo za varnost predsednika po letu 1901 preprečili vsak poskus atentata.
Agenti elitnega odreda za osebno varnost ameriškega predsednika so specialno izbrani ljudje, večino stari od 25 do 30 let. Pogoj za sprejem v to službo je končana katerakoli fakulteta, poleg tega morajo biti prikupne zunanjosti, iznajdljivi, seznanjeni z vsemi spretnostmi rokoborbe, boksa itd. Mnoge od teh vrlin pridobijo kasneje, v posebni šoli. Od približno 300 agentov jih večina opravlja v Beli hiši različne uradniške službe. Med tem vsak novinec dve leti obiskuje posebno šolo, kjer študira in analizira atentate na politične osebnosti, kolikor jih beleži politična zgodovina Amerike. Obiskuje umobolnice, kjer se seznanja z obnašanjem bolnikov, postane izvrsten strelec in psiholog itd.
Raziskovalni odsek te službe ima najobširnej-šo kartoteko paronaikov — bolnikov, ki bolehajo za preganjavico. Vsako pretilno pismo, naslovljeno na predsednika, skrbno proučujejo in po navadi pisca tudi odkrijejo. Tri leta, preden je postal predsednik ZDA Eisenhower, so proučili 4640 takih pisem. Med ljudmi, ki pišejo grozilna pisma, je največ takih, ki bolehajo zaradi »predsedniškega kompleksa«. Ko je postal predsednik ZDA Eisenhower, so ugotovili, da Je 92 odst. pre-tilnih pisem bilo napisanih z roko ljudi, ki so pred tem grozili tudi Trumanu in Rooseveltu. Zanimiv je' primer nekega duševnega neurav-novešenca, ki je leta 1941 pisal Rooseveltu, da ga bo »ustrelil v glavo«, leta 1947 je pretil Trumanu in leta 1953 je poslal pddobno pismo Eisenhower-ju. Med tem so pisca pisma izsledili, ga dvakrat zaprli, končno pa poslali v umobolnico. »Mi -smo tukaj, da vas ubijemo!« je pisal Eisenho-werju neki vojak iz Baltimoora. Ko so ga odkrili, je pravkar kupoval pištolo.
:ako odkrivajo take ljudi? Večinoma izdajo »intatorje« pisave, pa tudi prstni odtisi so ze-lcanesljiva sled.
r ZDA stalno opazujejo okrog 2000 ljudi, za lere smatrajo, da bi lahko postali zaradi du-šiih motenj nevarni, če je potoval predsed-n v New Orleans, so pazili na vse sumljive lji, v tem kraju. Agenti, ki čuvajo predsedni-kepublike, do podrobnosti proučijo vsak pred-siikov korak že vnaprej. Ko bi moral odpo-titi predsednik na konferenco v Ženevo, so aiti s skicami Ženeve, načrti hotelov itd. od-lli v Evropo nekaj tednov pred predsedniki. Na licu mesta so potem proučili okolje, 14, ki naj bi bili v predsednikovi bližini, vse se hotela, telefonsko, vodovodno napeljavo i Posebno pozornost morajo posvečati agenti plsednikovim Osebnim nagnjenjem. Tudi to-k, ko je Eisenhower igral golf, so bili v bil-, ž njegovi agenti, ki so skrbno motrili vse pri-te na igrališče in medtem bili v stalni radij-svezi s svojo centralo v Beli hiši. Tudi pred-siikov privatni vlak je grajen tako, da jamči zijcgovo varnost. Steklo v vlaku je neproboj-i poleg tega pa se vlak takoj ustavi, čim ugo-tjo, da na železniški progi nekaj ni v redu: rjovi varuhi ne poznajo pri svojem delu no-hh slučajnosti. Predsednika spremljajo agenti t v Beli hiši, pri njegovem odhodu iz pisar-iv pisarno.
’ako je skoraj nemogoče, da bi kdo stregel predsednikovem življenju. Vendar še danes Seli hiši niso razvozljali primera, kako se jnoglo zgoditi, da je pred leti prišel do pred-siika Hooverja neki človek, ki je hotel videti pzaprav le predsednika in ni imel nobenih sih namenov, ne da bi ga prej ustavili agenti, o tistem dogodku so naredili v službi za Most predsednika korenite spremembe, lužbo za varnost predsednika ocenjujejo v hiši tako: mnogim se morda zdi, da je vse tretirano, toda ob tem ne pomislijo, da so v lesetih letih dvajsetega stoletja ubili drugod vetu devet kraljev, kraljic in princev, enajst lsednikov republik, petnajst ministrskih dsednikov in nešteto drugih znanih političnih onosti.
g POMURSKI VESTNIK, 26. JAN. 1961
DROBNE ZANIMIVOSTI