• /V/i*
GLASILO OBČINE DOMŽALE
25. januarja 2002 - letnik XLI, št. 1
Kaj ima trenutno mladostnik na razpolago v domžalski občini, je poskušala predstaviti prireditev »Mladost na stopnicah«. Pričela se je s predavanjem v prostorih študentskega kluba o ekoloških otokih, nadaljevala pa popoldan s predstavitvenim sejmom, nastopom plesne in gledališke skupine, video projekcijami ter koncertom kar osmih glasbenih skupin. Mnogi ste opazili, da je bilo ta dan pročelje SPB-ja olepšano z velikimi fotografijami, na katerih smo si lahko ogledovali dela "domačih mladih umetnikov.
Čeprav so božično novoletni prazniki za marsikoga že lep spomin, lahko v današnjem Slamniku preberete številne prispevke na to temo. Naši dopisniki so se resnično potrudili in obiskali ter posebej za naše bralce opisali in poslikali številne dogodke, o katerih lahko berete na srednjih straneh. Gospa Marija Cvetek pa je v daljšem članku opisala sodelovanje gospe Marine Lenček, ki je s svojimi lectovimi izdelki okrasila božični drevešček na Tirolskem. Danes objavljamo le fotografijo.
Mestna občina Ljubljana
Podpisana pogodba o soinvestiranju gradnje Osnovne šole Dragomelj in izvedbi investicije
V zadnjih dneh starega leta je bila v prostorih Mestne občine Ljubljana slovesnost, na kateri sta ga. Viktorija Potočnik, županja Mestne občine Ljubljana, ter ga. Cveta Zalokar Oražcm, županja Občine Domžale, podpisali pogodbo o soinvestiranju gradnje Osnovne šole Dragomelj in izvedbi investicije. Podpisa pogodbe, ki je bil rezultat dolgotrajnih usklajevanj obeh občin, so se udeležili tudi številni sodelavci obeh županj ter predstavniki medijev, ki jih je Občina Domžale ob tej priložnosti informirala o že opravljenih aktivnostih na tem področju.
Ob podpisu pogodbe je županja Viktorija Potočnik povedala, daje vesela podpisa pogodbe, katere cilj je modema osnovna Šola, pomembna za obe občini. Gradnja osnovne šole, pri kateri sodelujeta dve občini, je po njenem mnenju redek primer, kateri bo od vseh sodelujočih zahteval korektno sodelovanje, ki ga je bilo že doslej kar nekaj. Izrazila je
prepričanje, da bo gradnja in z njo povezane dejavnosti tekla v skladu s sprejetimi roki in v veselje vseh, ki šolo težko pričakujejo.
Županja naše občine Cveta Zalokar Oražem je ob podpisu pogodbe povedala, da enako pričakuje uspešno sodelovanje obeh občin, hkrati pa je na kratko predstavila bodočo osnovno šolo, ki sploh fti klasičen šolski objekt, temveč so se pri njenem projektiranju arhitekti maksimalno potrudili, da bo to prijazna šola, v katero bodo učenci radi hodili in se morda po njeni strehi celo sankali.
Po slovesnem podpisu pogodbe sta županji in njuni sodelavci v prijetnem pogovoru izmenjali tudi izkušnje z drugih skupnih področij, obisk pa je bil končan z izmenjavo priložnostnih daril in iskrenih želja za uspešno sodelovanje tako pri gradnji šole kot drugih skupnih zadevah (promet) ter za srečno in uspešno leto 2002.
Odgovorna urednica
Občina Domžale Zveza kulturnih društev občine Domžale
vabita
na slavnostno
akademijo ob 8. februarju - slovenskem kulturnem prazniku
v petek, 8. februarja 2002, ob 1730 in 20. uri v Kulturni dom Franca Bernika Domžale
Slavnostni govornik: Anton SAVNIK
Izvajalci kulturnega programa: Slovenski oktet Metoda Zorčič, gledališka igralka Aci Bertoncelj, pianist Jože Vidic - bariton, Urška Vidic - klavirska spremljava, Maja Savnik - violina, Hermina Hudnik - klavirska spremljava in slikarka Mojca Vilar
Vezno besedilo in vodenje: Ajda Kalan Režija: Alojz Stražar
Vstopnine ni!
Brezplačne vstopnice rezervirajte pri blagajni Kulturnega doma Franca Bemika.
Pustni karneval na Viru 2002
V Športni park Vir vabi PUSTNA SEKCIJA STRIČEK
petek, 8. 2. ob 20.uri
- DAVOR RADOLFI in RITMO LOCO
pustna sobota, 9. 2. ob 20. uri
- POP DESIGN in VILI RESNIK
pustna nedelja, 10. 2.ob 10. uri
- ČAROVNIK GREGA
pustna nedelja, 10. 2. ob 14.uri
- PUSTNI KARNEVAL, VESELICA
Z NATALIJO
VERBOTEN
pustni torek, 12. 2. ob 16.
uri
- POKOP PUSTA, ZABAVA S SEBASTIANOM IN GAMSI
Prihod kurentov in otroško pustno rajanje pred Blagovnico Vele
V soboto, 9. 2. 2002, bo na ploščadi pred Blagovnico Vele tradicionalno otroško pustno rajanje, ki se bo začelo ob 10. uri. Najlepše maske bodo nagrajene. Ob 10.30 uri, pa nas bodo obiskali kurenti. Pridite, veselo bo!
8. februar
SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK
Čestitamo in želimo vsem ne le ta dan, temveč vse dni v letu 2(X)2 veliko kulturnih užitkov! Uredništvo
POSLANSTVO OBČINE DOMŽALE
Občina Domžale bo razpoznavna po podjetnosti in odprtosti svojih občanov, njena osnovna značilnost bodo konkurenčni vstopni pogoji za gospodarstvo. Občina Domžale bo sodobna in prepoznavna slovensku občina, ki bo občanom zagotavljala kvalitetne bivalne pogoje ter prijazno in varno okolje.
Razvita komunalna in prometna infrastruktura bo temelj gospodarskega napredka in prispevek h kvaliteti bivanja. Občina Domžale bo postala še bogatejše kulturno, športno in socialno središče z izraženim socialnim čutom do sočloveka, zlasti do občanov s posebnimi potrebami. V posebni prilogi tokratne prve številke Slamnika v letu 2002 objavljamo Razvojni program Občine Domžale, ki ga je na 32. seji, 19. decembra 2001, sprejel Občinski svet Občine Domžale.
stran
Občinski svet Občine Domžale se je v decembru 2001 sestal kar na dveh sejah, o katerih poročamo v tej številki. 31. seja je bila namenjena obravnavi ustanovitve gimnazije, problematiki odlagališča komunalnih odpadkov, na 32. seji pa so svetnice in svetniki največ razpravljali o proračunu ter med drugim sprejeli tudi Razvojni program občine Domžale, ki ga objavljamo v prilogi.
stran
PREDSTAVLJAMO
Tokrat predstavljamo kočevskega Domžalčana Zdravka Troha, novo CD ploščo skupine Kantrahant »Z nogami v zrak«, pesniško zbirko Milenke T. Geiser in tajskega boksarja Dejana Madjareviča.
stran
KULTURNI POLETNI FESTIVAL "STUDENEC 2002"
Čeprav se je prvi Kulturni poletni festival »Studenec 2001« komaj dobro končal, Kulturno društvo Miran JarcSkocjan že razmišlja o letošnjem festivalu, ki bo še bogatejši in pestrejši. Prepričajte se!
stran
NAGRADE PRISPEVA FRIZERSKI Si
0
Najprej iskrene čestitke vsem nagrajencem, ki so nam poslali različne novoletne voščilnice. Med njimi je bilo'nekaj prav izvirnih in lepih. Tokrat nagrade prispeva Frizerski salon Blu iz Domžal, na Savski 1. Vprašanje ni težko, zato pričakujemo veliko odgovorov.
Hura, zima!
Teptalec snega na naših smučiščih
Ljubiteljem zimskih športov
Smučarsko društvo Domžale obvešča vse ljubitelje zimskih športov, da so že uredili smučišči Pastovka in Trzin, kjer so pripravili tudi dovolj umetnega snega. Urejene so tudi številne tekaške proge na območjih občin Domžale in Trzin, o katerih si lahko več preberete na športnih straneh. Uživajte na snegu!
OBČINA DOMŽALE
Dober dan, bralci in bralke
Prazniki so za nami in življenje seje vrnilo v ustaljene tire. Spet hodimo v službe, v šole in opravljamo vsakdanja opravila. Tudi Uredništvo Slamnika se je po krajšem odmoru spet sestalo in obravnavalo vsebino prve številke v letu 2002, ki bo tudi za Slamnik drugačno, kot ostala. V njem bomo praznovali jubilej, spremljali pa tudi vrsto volitev, ki bodo v letošnjem letu. Preden pa se na kratko lotim vsebine, bi se rada iskreno zahvalila za številne dobre želje in voščila, ki ste jih na name in uredništvo naslovili ob koncu lanskega leta. Hvala vam!
V današnji številki boste našli veliko člankov o dogodkih konec lanskega leta, številna povabila, pa tudi posebno prilogo, v kateri objavljamo Razvojni program občine Domžale. Preberite ga in shranite, saj je osnova za razvoj naše občine naslednjih pet let.
Že s tokratno prvo številko vas želimo opozoriti, da je leto 2002. za SLAMNIK jubilejno leto, saj v njem praznuje svoj 40. rojstni dan. Daje to res, se lahko prepričate, če boste podrobno prebrali naslednji odstavek, v katerega je na kratko strnjena zgodovina našega časopisa:
Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, ki je izhajal v letih 1925 (5 številk), 1934 (ena številka), 1935 (ena številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (ena številka), nato pa je 5. novembra 1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 2.marca 1991, ko seje preimenoval v Slamnik.
Na seji Uredništva smo se odločili, da bomo v letošnjih številkah predstavljali SLAMNIK skozi štiri desetletja. Obiskali bomo nekdanje urednike in dopisnike, pobrskali in v starih številkah poiskali zanimivejše članke, objavili katero od fotografij, na kateri se boste morda prepoznali, v povezavi z našim jubilejem pa bodo tudi naše nagradne igre, pri prvi lahko sodelujete že v tej številki.
Druga številka Slamnika v letu 2002 ho izšla 14. februarja, zalo vaše prispe* ke in fotografije pričakujemo do vključujemo 4. februarja do 12. ure na naslov Slamnik. Domžale, Ljubljanska 69. lahko pa tudi po elektronski pošti vera.vujskafr'domzale.si. Vse dopisnike prosimo, da, če je le mogoče, svoje prispe\ ke pošiljajo na disketah oz. po elektronski pošli. Hvala!
Bodite torej tudi v letu 2002 z nami in ne pozabite: Jutrišnji svet pripada tistim, ki z ustvarjalnostjo gradijo prihodnost. Tistim, ki znajo in vedo, kaj hočejo, predvsem pa verjamejo v to, kar delajo.
Prijeten kulturni praznik in lep pozdrav do prihodnjič
Odgovorna urednica
p.s.
Rubrika Vprašali smo namesto vas bo tudi v prihodnje, čakamo vaša vprašanja in pobude.
■i mfš\ ' .Vi 5
mm
Osrednja občinska prireditev ob dnevu samostojnosti
Praznični koncert Godbe Domžale z različnimi gosti
Tradicionalni praznični koncert Godbe Domžale je navdušil polno dvorano hale
Slavnostna govornica na osrednji občinski prireditvi ob dnevu samostojnosti je bila županja Cveta Zalokar Oražem, ki je po pozdravu vsem prisotnim med drugim dejala:
»Se še spominjate zgodovinskih dni v letu 1990, katerim je namenjen nocojšnji praznični koncert domžalske godbe. Je morda nekje v vašem spominu še nedelja, 23. decembra 1990, ko smo skupaj odšli na volišča in odgovarjali na vprašanje Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država. Mrzla nedelja je bila to, v srcih pa prijetno toplo, saj smo vedeli, da smo del zgodovinske odločitve, ki bo temelj naše prihodnosti, pa tudi prihodnosti naših otrok in vnukov. Več kot 88 odstotkov glasovalcev, kar pomeni 1.289.369 volivcev, seje odločilo za samostojno in neodvisno državo, o kateri so sanjali tisoči pred nami. To je bil zgodovinski dan, za vse nas
Komunalnega centra. Koncert, ki je bil hkrati tudi osrednja občinska prireditev ob
edinstven in neponovljiv dogodek, ki je dokončno utrdil vero in prepričanje v pravilnost, nujnost in potrebnost oblikovanja lastne, svobodne, neodvisne in demokratične države - naše domovine v pravem pomenu besede. Enajst let bo minilo pojutrišnjem, koje ob 18.uri tedanja republiška skupščina razglasila uradni izid plebiscita. 26. december je postal dan samostojnosti, katerega vedno znova praznujemo, ponosni na tiste dni leta 1990, v zadnjih letih skupaj z našimi godbeniki. Vendar to ni bil konec prizadevanj za samostojno in neodvisno državo. Črni oblaki so se nad nas zgrnili 25. junija 1991, ko je bila razglašena Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, naslednje jutro pa se je začela vojna za Slovenijo, ki seje zaključila z odhodom jugoslovanske armade iz naše države. Prav letos smo praznovali desetletnico teh dogodkov in se ob tem spominjali vseh, ki so se tedaj borili za našo državo in zanjo darovali tudi svoja življenja. To obdobje seje zaključilo s
Dnevu samostojnosti, je bil izvrsten uvod v decembrske praznične dni. Vseboval pa
sprejetjem nove ustave 27.decembra 1991 ter mednarodnim priznanjem Republike Slovenije ter njenim sprejetjem v združene narode 22. maja 1992.
To je bil kratek sprehod po dneh novejše zgodovine naše države, dneh, katerih temelji so stari več sto let, v katerih smo Slovenci iskali svoje priložnosti za samostojnost in neodvisnost. Danes, ko imamo svojo mlado državo, se včasih vprašam, ali se vsi skupaj znamo veseliti njene rasti, znamo biti ponosni na uspešno prehojeno pot in hočemo združiti vse sile v reševanju problemov, ki spremljajo njen razvoj. Žal, odgovor, kot je bil tisti pred 11 leti na plebiscitu, ni vedno enoten, pa čeprav gre za temeljne poti, po katerih bi morali hoditi skupaj. Vse prevečkrat se naša skupna pot deli, saj iščemo vsak svoje stranpoti, pri tem pa pozabljamo, da bi bili skupaj močnejši in uspešnejši ter da bi morali v času, ko veliko govorimo o našem bodočem položaju v Evropski skupnosti, bolje poskrbeti za ohranitev naše
je tudi nekaj netradicionalncga: skupaj z domžalskimi godbenicami in godbeniki smo namreč lahko slišali tudi Mešani pevski zbor Svežina.
Sodelovanje med Svežino in godbo seje začelo jeseni leta 2001, koje dirigent Godbe Domžale Gregor Vidmar sestavljal koncertni program. Ob odločitvi za skladbo Dream in The Sillent Night', ki poleg pihalnega orkestra vsebuje tudi mešani zbor, seje dirigent povezal z zborovodjo Mešanega pevskega zbora Svežina Primožem Leskovcem in prišlo je do uspešnega sodelovanja. Omenjena skladba je bila med poslušalci koncerta zelo dobro sprejeta, tako da se Gregor in Primož dogovarjata za podoben projekt tudi kdaj v prihodnosti.
Zelo razgiban in pester koncert je vseboval kar nekaj zabavnih skladb (American Pie, On Broadvvav, You've Got a Friend in Me), kjer je domžalska godba pokazala dobršno mero sproščenosti in lahkotnosti, nekaj resnih skladb (Suita za pihalni orkester, Air) in pa solističnih skladb. Kot solist se je na harmoniki predstavil Janez Munda, ki je mojstrsko opravil s tehnično zahtevnim Čardašom. V skladbi s španskim pridihom Guadallajara, seje predstavila pevka Maja Scršen, ki se je
nacionalne samobitnosti, za krepitev nacionalne zavesti, lastne ustvarjalnosti, pa tudi spoštovanja preteklosti in izročila in ohranjanju našega ponosa. Le tako bomo
stran
odlično zlila z zvokom domžalske godbe in dokazala, da sta z dirigentom uigran tim. Nekje na polovici koncerta seje pod vodstvom Primoža Leskovca z dvema pesmima predstavil Mešani pevski zbor Svežina. Slišali smo lepo usklajene mlade glasove, ki jim tudi solistični vložki ne delajo preglavic. Kmalu zatem pa so, kot že omenjeno, pevke in pevci skupaj z godbenicami in godbeniki izvedli Dream in the Silent Night. Za konec je Godba izvedla Avsenikove Slovenske pozdrave in koncert se je še z dvema dodatkoma počasi iztekel.
Godba Domžale je pokazala viden napredek v primerjavi z lanskim prazničnim koncertom, ko je Gregor Vidmar prvič vihtel dirigentsko palico. Temu pritrjuje tudi izvajanje zahtevnega programa, ki stopnjuje svojo težavnost iz ieta v leto. Vpeljava drugih glasbenih skupin v koncept koncerta pa kaže na odprtost dirigenta in godbe tudi za druge oblike izvajanja glasbe. Domžalske godbenice in godbeniki imajo tako željo preiskusiti se na državnem tekmovanju Zveze slovenskih godb, ki bo maja meseca. S svojo odlično izvedbo koncerta so nakazali, da na tekmovanje ne gredo le sodelovati.
PATO
ohranili svoje bistvo, svojo drugačnost, ki ji včasih svet zavida, in uresničili tisto, česar se nocoj spominjamo in na kar bi morali vedno znova biti ponosni.«
Nato seje domžalski godbi, ki ji tradicija ter ljubezen do domovine in glasbe niso neznane, zahvalila ter glasbenikom in dirigentu g. Gregorju Vidmarju zaželela veliko ustvarjalnih trenutkov, veselja pri igranju ter veliko uspešnih nastopov ter svoj govor zaključila z naslednjim voščilom: »Dovolj bodi besed, naj govori glasba, ki je nocoj namenjena nam vsem in naši domovini Sloveniji. Njej želim veliko enotnosti in miru, vam veliko zdravja, zadovoljstva in medsebojnega razumevanja, ki naj jih v vaših družinah spremljajo tudi sožitje in ljubezen, vsem nam pa, da bi dan samostojnosti praznovali ponosni in veseli, da smo, kar smo, in v prepričanju, da se bomo vsi skupaj potrudili, da bi jutri živeli še lepše in še boljše. Nocoj, jutri in vse leto 2002!«
31.seja Občinskega sveta -12.12. 2001
ZA gimnazijo v Domžalah
Na začetku 31.se je ki jo je vodil podžupan mag. Milan Pirman, je županja Cveta Zalokar Oražem predlagala novo točko dnevnega reda: Izdaja soglasja k pogodbi o soustanoviteljstvu javnega vzgojno izobraževalnega zavoda »Srednja šola Domžale« ter pojasnila vzroke za uvrstitev na dnevni red: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport RS je že razpisalo dva oddelka gimnazije, občina Domžale pa bo postala soustanoviteljica srednješolskega centra in bo prispevala zagonska sredstva za nakup potrebne dodatne opreme za gimnazijski program in ureditev okolice šole..
V razpravi o dnevnem redu je Roman Kurmanšek, SDS, predlagal, umik točke - o investicijskem programu za razširitev in sanacijo obstoječe deponije Dob ter ureditev Centra za ravnanje z odpadki in svoj predlog utemeljil z neizpolnjevanjem poslovnika ter drugimi nezakonitostmi.
Slamnik je glasilo Občine Domžale in je nadaljevalec tradicije časopisa Domžalec, kije izhajal v letih 1925 (5 Številk), 1929 (2 številki), 1934 (1 številka), 1935 (1 številka). Domžalec je izšel še v letu 1958 (1 številka), nato pa je 5.11.1962 pričel izhajati Občinski poročevalec inje redno izhajal vse do 21. marca 1991, ko se je preimenoval v Slamnik.
Odgovorna urednica VERA VOJSKA Tel.: 72-14-599,72-20-100 (041) 634 505. Pomočnica odgovorne urednice KRISTINA BRODNIK. Člani uredništva SAŠA KOS, TONI DRAGAR, PAVEL PEVEC, JANEZ STIBRIČ, MARTA STARBEK, URBAN ŽNIDARŠIČ, ROK RAVNIKAR. Lektorica: IRENA STARIČ.
Uredništvo glasila SLAMNIK je na Ljubljanski cesti 69 v Domžalah. Uredništvo ERNA ŽABJEK-KOČAR, 72-14-599, 72-20-100. URADNE URE: vsak petek od 13-14 ure.
Glasilo izhaja v nakladi 12 000 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Na podlagi Zakona o DDV (Ur. list RS, štev. 89/98) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8.5 %. Priprava za tisk: Salomon d.o.o., c. 24. junija 23,1532 Ljubljana. Tisk: Set d.d., Vevška c. 52,1260 Ljubljana-Polje.
Menil je, daje opozicija predlagala vrsto dobrih rešitev za to področje, delala je komisija, ki je iskala novo lokacijo odlagališča v letu 1992, njeni predlogi se ne spoštujejo, enako tudi sklepi Občinskega sveta iz leta 1998, o dobski deponiji se uradno ne govori že od leta 1992. Postopek se po njegovem mnenju ne pelje zakonito, pravni red se ne spoštuje, ni strokovnega pristopa kršena je procedura metodologije, ki jo določa zakon, zato ne želi sodelovati pri obravnavi te točke. Poudaril je, daje Prodnik slab gospodar odlagališča, s čimer je občinski svet že seznanil (problematika odcednih voda), ni pa niti poslovnika o delu odlagališča.
Občinski svet ni sprejel predloga umika, saj je zanj glasovalo 7 prisotnih, 11 jih je bilo PROTI, za uvrstitev točke »gimnazija« je glasovalo 12 svetnikov in svetnic, 3 so bili PROTI, dnevni red 31. seje pa je bil sprejet z 12 glasovi ZA in 7 PROTI.
Dr. Marko Starbek, N.Si, je glede na sprejet dnevni red povedal, da bo svetniška skupina N.Si zapustila sejo, županja Cveta Zalokar Oražem pa je opozorila na pomembnost in nepolitičnost točke o gimnaziji in predlagala, da svetniki in svetnice ostanejo ter sklepajo o gimnaziji, ker je dobra razvojna in strateška zadeva. Mag. Milan Pirman je predlagal odmor, po katerem seje v nadaljevanju seje zbralo 16 svetnikov in svetnic, med katerimi ni bilo članov svetniških skupin N.Si. - razen Bogdana Osolina,terSDS.
V uvodni informaciji k točki »o gimnaziji« je županja ponovila nekatere navedbe iz uvoda, pojasnila pogodbo in ob tem omenila tudi možnost ureditve solastništva nepremičnin v Športnem parku Domžale ter nadaljnji razvoj srednje šole. V razpravi so sodelovali: Franci Gerbec, ZLSD, je poudaril zgodovinskost odločitve za gimnazijo, veliko pomembnost za celotno regijo ter izrekel priznanje županji in vsem, ki so pripomogli k predlogu. Zanimal gaje
problem telovadnice ter njeno sofinanciranja s strani države, predlagal je oblikovanje delovne skupine za pomoč srednješolskemu centru pri preoblikovanju; Saša Kos, LDS, je podprla predlog za organiziranje gimnazije v Domžalah, saj pomeni napredek za Domžale; Anton Preskar, LDS, je opozoril na ustrezno kadrovsko organiziranost ter ureditev športne vzgoje; Bogdan Osolin, N.Si, je izrazil veliko veselje za ustanovitev gimnazije ž vidika svetnika, šolnika in očeta, saj je to tudi vzgojno izobraževalno dejanje, pričakuje pa tudi kakšen del fakultete v občini; Jurij Berlot, SLS+SKD, je povedal, da se je njegova stranka zavzemala za gimnazijo in je čestital županji v imenu svoje generacije, predlagal je poimenovanje šole po g. Stanetu Stražarju, saj bo njegovo ime obogatilo vsebino šole; mag. Milan Pirman, LDS, je govoril o gimnaziji kot delu Razvojnega programa občine Domžale. Občinski svet je nato s 17 glasovi ZA sprejel naslednja sklepa:
1. Občinski svet Občine Domžale se strinja z namero da se v okviru Srednje šole Domžale ustanovi organizacijska enota gimnazija in soglaša, da Občina Domžale pristopi kot soustanoviteljica javnega vzgojno izobraževalnega zavoda »Srednja šola Domžale«.
2. Občinski svet Občine Domžale soglaša z bistvenimi sestavinami Pogodbe o soustanoviteljstvu javnega vzgojno izobraževalnega zavoda Srednja šola Domžale in pooblašča županjo za njen podpis.
Obravnava in sprejem investicijskega programa
Uvodno informacijo k gradiyu je podal g. Marko Fatur, direktor Javnega komunalnega podjetja Prodnik Domžale, in predstavil realizacijo sklepov, ki jih je na
27.seji sprejel Občinski svet občine Domžale. Gradivo so na skupni seji obravnavali trije odbori, v imenu katerih je poročal Franc Gerbec, predsednik Odbora za prostor in varovanje okolja: sprejem investicijskega programa je strateška odločitev, ki jo je treba sprejeti, saj druge možnosti ni. Treba je sprejeti odgovornost za razrešitev probleme. V imenu vseh treh odborov je predlagal sprejem predlaganih sklepov in s tem možnost nadaljevanja aktivnosti na področju deponiranja odpadkov.
V razpravi so sodelovali: Marko Vresk, LDS, (svetniška skupina LDS predlog podpira, lokalna skupnost je dolžna poskrbeti za ureditev tega področja, življenja in zdravja občanov nihče nima pravice ogrožati, treba je zagotoviti zakonitost, sodelovanje pristojnih institucij, za neprijetnosti v zvezi z lokacijo deponije je treba urediti nadomestilo in primerno zavarovati interese občine Domžale); Franc Poznič, DeSUS, (plačevanje ekološke takse, problem cen); Anton Preskar, LDS, (investicija mora biti v skladu z vsemi predpisi in metodologijami, ki veljajo za nizke gradnje); Pavel, Cerar, LDS, (opozicija bi morala sodelovati pri odločitvi in ne prevaliti odgovornosti le na prisotne svetnike in svetnice; pojasnil je tudi oba sklepa KS Dob, ki želi sodelovati kot enakovreden partner); Jože Cuzak, Demokrati, (predlog, da se KS Dob (delno) oprosti plačila smetarine, ureditev razmer z drugimi občinami); Franc Černagoj, Zeleni, (podpira, ker ni realne alternative, pozitivno mnenje s pridržkom, prednosti in pomanjkljivost, izvajanje moritoringa, odškodninska renta za zmanjšanje kvalitete zemljišč, tudi renta za KS); Emilijana Srebotnjak (degradacija zemljišč, odcedne vode). Na vprašanja je odgovarjal Marko Fatur in pojasnil, da so ostale občine dale pozitivno mnenje, pojasnil je način zbiranja takse,
zmanjševanje odpadkov, sodelovanje občin na tem področju, kjer mora občina Domžale prevzeti glavne naloge, saj je 70 odstotkov odpadkov iz občine Domžale), moritoring deponije je zagotovljen; pojasnil je problem kompostarne in pridobitve potrebnih zemljišč. Pripravljavci dokumentacije so pojasnili predlagane dokumente. Vsi prisotni člani in članice Občinskega sveta pa so nato soglašali z naslednjim sklepom:
Občinski svet Občine Domžale sprejema Investicijski program za razširitev in sanacijo obstoječe deponije Dob ter ureditev Centra za ravnanje z odpadki, ki gaje izdelalo podjetje IBE pod številko ODLD - D 125/17 MKOI, z dne 16.11.2001.
Povišanje cen
Brez uvodne informacije ter po razpravi Franca Gerbec, kije pojasnil, daje na skupni seji Odbor za finance nasprotoval povišanju cen, ter Saše Kos, LDS, Franca Pozniča, DeSUS, (problem vikendašev) ter po odgovoru Marka Faturja, direktorja JKP Prodnik, je Občinski svet s 15 glasovi ZA in enim PROTI sprejel naslednji sklep:
Občinski svet Občine Domžale soglaša, da se cena za deponiranje odpadkov za gospodinjstvo in negospodinjstvo s 01.01.2002 poveča za 306 SIT/m3, kolikor znaša 50 % takse za obremenjevanje okolja po Uredbi o taksi za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, ki jo je izdala Vlada RS.
Seja se je zaključila s pobudo Pavla Cerarja, LDS, za čimprejšnji sklic sestanka z DARS, zaradi investicij iz uredbe, Franc Poznič, DeSUS, predlaga, da se prihodnje leto svetniške skupine preje obvesti o načinu financiranja, Franc Černagoj, Zeleni, pa je postavil vprašanje v zvezi z dostopom na parcelo.
Odgovorna urednica
stran 3
OBČINSKI SVET
Zadnja seje Občinskega sveta Občine Domžale v letu2001
Profesionalni podžupan, spremenjeni proračun 2001, sprejet predlog proračuna 2002, imamo razvojni plan, pomoč družini Soštarič, aktivnosti v zvezi z skupnim razvojnim programom.
Po pozdravu, ki gaje 17 svetnicam in svetnikom, kateri so se 19. decembra 2001 zbrali na 32. seji Občinskega sveta Občine Domžale, izrekel predsedujoči podžupan mag. Milan Pinnan, je Občinski svet s 15 glasovi ZA potrdil predloženi zapisnik 30. seje ter se lotil določitve dnevnega reda. V razpravi o njem je podžupan Simon Mavsar predlagal dodatni dve točki (prevzem finančne obveznosti KS Radomlje ter podpis kupoprodajne pogodbe s podjetjem SAVA IP d.o.o. za nakup solastniškega deleža na zemljiščih v centru Domžal), v imenu Komisije za vloge in pritožbe pa je predsednik Janez. Grmek predlagal obravnavo problematike družine Soštarič. Vse tri točke so bile z 19 glasovi ZA uvrščene na dnevni red 32. seje, ki je bil z enakim številom glasovi tudi sprejet.
Poklicno opravljanje funkcije podžupana
V uvodni informaciji je županja Cveta Zalokar Oražem obrazložila svoj predlog, da podžupan mag. Milan Pirman od 1.1.2002 svojo funkcijo opravlja profesionalno. V letu 2002 občino namreč čaka vrsta izjemno odgovornih, zahtevnih in težkih nalog, poklicno opravljanje funkcije podžupana pa bo bistveno vplivalo na ugodnejšo realizacijo nalog. Poseben poudarek bo dan zagotavljanju dodatnih virov za proračun, mag. Pirman pa bo pripravil tudi predlog aktov za ustanovitev direkcije za investicije - tako na področju gospodarskih javnih služb kot družbenih dejavnosti, kar sedaj opravljajo zunanje institucije. V razpravi je dr. Marko Starbek, N.Si., menil, daje glede na obilico projektov, ki se izvajajo, potreben tudi tretji profesionalnil podžupan, ki je že vodil pomembne projekte (ločeno zbiranje odpadkov in projekt plinifikacije). Za sklep: Podžupan mag. Milan Pirman od I. 1. 2002 opravlja funkcijo podžupana poklicno, je glasovalo 14 svetnikov in svetnic, 7 jih je bilo PROTI.
Še enkrat spremenjen proračun 2001
Dino Bončina, načelnik Oddelka za gospodarstvo in finance Občine Domžale, je podal informacijo o realizaciji na prihodkovni in odhodkovni strani ter utemeljil perdlog sprememb proračuna 2001. V razpravi je Roman Lenassi, predsednik Odbora za finance, opozoril, da odbor načelno s spremembami soglaša, ni pa bil seznanjen s predlaganimi amandmaji uprave, povedal je tudi, da so že prej opozorili, da prihodek iz. koncesije za plin ne bo realiziran v letu 2001. Na vprašanja je odgovarjal podžupan Simon Mavsar, ki je predstavil predlagane amandmaje. Vseh šest amandmajev, s katerim so bile povečane postavke: za denarne pomoči, sofinanciranje javnih del, sofinanciranje projekta mladinskega sveta, prerazporeditev v KS Toma Brejca Vir, dokončanje kolektorja Dob-Krtina ter splošna proračunska rezervacija, je bilo sprejetih z 22 glasovi DA, enako število svetnic in svetnikov pa je glasovalo tudi za spremembe proračuna.
Nadomestilo za stavbno zemljišče se poveča
Po uvodni informaciji Dina Bolčine, načelnika pristojnega oddelka, sta bila brez razprave z 17 glasovi ZA in 8 PROTI sprejeta naslednja sklepa:
1. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemlijšča za leto 2002 znaša 0,27 SIT.
2. Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Domžale, uporablja pa se od 1. 1.2002 dalje.
Predlog proračuna "gre" v javno obravnavo
Podžupan Simon Mavsar je na kratko predstavil pristop in potek priprave predloga proračuna, kjer je seznam potreb
bistveno večji od finančnih možnosti občine, pojasnil pa je tudi specifiko proračuna glede na predvidene prihodke in odhodke od oddaje koncesije za plin ter prioritete. V daljši uvodni informaciji je Dino Bolečina, načelnik Oddelka za finance in gospodarstvo, najprej primerjal proračuna 2001 in 2002 ter podrobno predstavil proračun 2002. V razpravi so sodelovali: Roman Lenassi, predsednik Odbora za finance, je opozoril na problematiko porabe pričakovanih sredstev od koncesije za plinifikacijo; Majda Rudi Pučnik, SDS, je pogrešala obrazložitve pri postavkah, ki so bistveno povečane (plače občinske uprave, plače županje in profesionalnih.podžupanov, informiranje javnosti, članarine, pokroviteljstva, sponzorstva, celostna podoba občine, rezervacija sredstev v proračunu, obnova občinske stavbe), govorila je o kvaliteti preventivnih programov na področju sociale, opozorila je na gradnjo pločnika ob Prešernovi ulici ter rondoja v Radomljah; mag. Milan Pirman je kot predsedujoči opozoril, daje obravnava namenjena globalu proračuna in ugotavljanju primernosti njegove nadaljnje obravnave; Emilijana Srebotnjak, SLS + SKD, je prebrala pripombe mladih kmetovalcev, ki zahtevajo več finančnih sredstev (iz spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč za AC) za vlaganja v kmetijska zemljišča (agromelioracije, namakanje, povračilo stroškov za prevoze mleka); Saša Kos, LDS, je predlagala povečanje postavke za investicijsko vzdrževanje na področju zavodov; Breda Kokalj-Limbek, N.Si., je "pozdravila" postavko za sofinanciranje preventivnih dejavnosti v zdravstvu; Franc Gerbec, ZLSD, je povedal, da se svetniška skupina strinja s predlaganim proračunom, opozoril pa je na problem, če bi določeni planirani prihodki izpadli, predlagal je, da se v prihodnje občinski svet seznanja s poslovnimi in finančnimi načrti javnih zavodov in podjetij v lasti občine Domžale, da bi pridobili širšo javno bilanco ter se zavzel za učinkovitejše izvajanje najpomembnejših nalog (investicij) ter za dvig proračunskih prihodkov (komunalni prispevki, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, nadomestilo za nezasedena stavbna zemljišča, rente); Roman Kurmanšek, SDS, je povedal, daje svetniška skupina SDS podrobno in kritično obravnavala predlog proračuna, ki je primerna osnova za nadaljnje razprave, opozoril je na namembnost sredstev od koncesije za plin; Janez Grmek, SDS, je opozoril na potrebno pomoč lastnikom nepremičnin, ker se njihove obremenitve višajo, ter mag. Marko Vresk, LDS. Na vprašanja sta odgovarjala podžupan Simon Mavsar ter Franc Golorej, načelnik Oddelka za gospodarske javne službe, nato pa je Občinski svet Občine Domžale s 26 glasovi ZA sprejel naslednje sklepe.
1. Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, daje predlog Proračuna Občine Djumžale z.a leto 2002 primerna osnova za nadaljnjo obravnavo.
2. Občinski svet Občine Domžale potrjuje, da je. predlog Odloka o izvrševanju proračuna Občine Domžale primeren za nadaljnjo obravnavo.
3. Javna razprava o predlogu Proračuna Občine Domžale za leto 2002 traja 30 dni od dneva sprejema ter sklepa na način, kot ga določa Poslovnik Občinskega sveta Občine Domžale.
Razprava in sprejem Razvojnega programa Občine Domžale
Uvodno informacijo je posredoval mag. Milan Pirman, kije pojasnil dosedanji postopek sprejemanja razvojnega načrta. Opozoril je na prioritete na posameznih področjih ter predstavil dopolnitve razvojnega    programa, nekatere
spremembe ter delne korekcije konkretnih razvojnih programov. V razpravi so sodelovali Pavel Cerar, LDS, ki je vložil amandma v zvezi z možnostjo vključitve allcrnalivnih energetskih virov (biomase), dr. Marko Starbek, N.Si, je povedal, da pripombe niso bile upoštevane, opozoril je na problem prometne infrastrukture (železniški in avtobusni promet, projekt enotne vozovnice, vključitev Domžal v mestni promet), vložil je tudi dva amandmana; Roman Lenassi, N.Si, je opozoril, da člani opozicije niso sodelovali pri pripravi razvojnega plana, pričakoval je, da bodo pripombe obravnavale strokovne komisije, ar se ni zgodilo; strategija je zelo ozka; opozoril je na redakcijske nepravilnosti; potrebno je dopolniti področja kulture; Janez Stibrič, SDS, je opozoril na nekatere nedoslednosti, menil je, daje razvojni program politični program (seminarska naloga) vladajoče garniture. Sam je razočaran nad vsebino programa, ki je korak nazaj in ni tisto, kar je bilo prvotno začrtano, predlagal je ponovni sestanek komisij, prekinitev točke, uskladitev pomembnih zadev; Bogdan Osolin, N.Si, je izrazil "gnus" nad tistimi, ki so pripravili kulturni del razvojnega programa, predlagal je, da se program umakne z dnevnega reda; Breda Kokalj Limbek, N.Si., je vložila dva amandmaja in se zavzela za čimboljšo zdravstveno oskrbo in strokovni pristop, povezanost zdravnikov, kije naloga občine, ki mora pri podeljevanju koncesij zagotoviti uravnoteženo stanje zdravnikov v javnem zavodu in zdravnikov s koncesijami; Marko Vresk, LDS, je menil, da je razvojni program kvalitetno pripravljen dokument, ki ga ima zelo malo občin, usklajevanje stališč je dobrodošlo; Janez Vasle, N.Si, je govoril o področju zdravstva ter povezovanju z ostalimi občinami ter opozoril na nedoslcnosti pri navajanju organiziranosti javne zdravstvene mreže na območju nekdanje občine Domžale; Roman Kurmanšek, SDS, je opozoril na dobronamernost kritičnih pripomb, pojasnil je svoje sodelovanje v strokovni skupini, ki bi morala obravnavati pripombe; Franci Gerbec, ZLSD, je opozoril na postopek priprave razvojnega programa v posameznih strokovnih skupinah, v katerih so sodelovali tudi člani opozicije; predlogi so nastajali ob sodelovanju strokovnjakov ter zavodov in ustanov, pripombe pa so obdelali direktni nosilci posameznih področij, saj v osnovi niso menjale razvojnega programa; Martina Urbanija, SDS, je menila, daje premalo poudarka na kvaliteti življenja občanov in občank; na pitni in zdravi vodi, pogreša roke realizacije investicij, opozorila pa je tudi na problematiko varnosti občanov (pločniki); Jure Berlot, SLS + SKD, je opozoril na problematiko organiziranosti železniškega prometa. Na vprašanja sta odgovarjala Irena Gričar, načelnica Oddelka za družbene dejavnosti, ki je pojasnila nastanek gradiva za področje zdravstva ter strategijo podeljevanja koncesij, ter mag. Milan Pirman, ki je menil, da smo z razvojnim programom dobili relativno dobro podlago za nadaljnji razvoj občine. Pred odmorom je Majda Pučnik Rudi, SDS, pojasnila vložena amandmaja svetniških skupin SDS in N.Si: poveča se preventiva na področju socialnega varstva zlasti na področju dela z mladimi, samopomočnih skupin ter boja proti drogam.
Po odmorju je mag. Milan Pirman predstavil stališča predlagateljev do amandmajev, Roman Kurmanšek, SDS, je pojasnil vloženi amandma, ki zahteva v skladu s spremenjeno zakonodajo s področja zbiranja odpadkov zbirne centre - glede na število prebivalcev mora Občina Domžale oblikovati dva zbirna centra; mag. Majda Rudi Pučnik pa amandmaja v zvezi s povečanjem sredstev za preventivne programe za mlade. Nato so svetniki in svetnice soglasno sprejeli vseh osem prdlaganih amandmajev, s 26
glasovi ZA tudi Razvojni program občine Domžale (skupaj s sprejetimi amandmaji), ki se v primerni obliki objavi v posebni publikaciji uradnega vestnika, ki jo prejmejo vse krajevne skupnosti, vsa gospodinjstva v občini gospodarske družbe, samostojni podjetniki, javna podjetja, javni zavodi ter društva na območju občine Domžale.
Občina Domžale bo pomagala družini Soštarič
Uvodno informacijo je podal Janez Grmek, predsednik Komisije za vloge pritožbe. Pojasnil je trenutno situacijo v zvezi z družino Soštarič, ki od marca 2002 ostaja brez stanovanja ter predlagal, da jim stanovanje zagotovi občina Domžale, predstavil pa je tudi dodatna sklepa ter nekatere dopise pristojnih institucij, ki s svojimi sklepi ne omogočajo rešitve problematike dmžine Soštarič, katera se zaradi nasilja ne more vseliti v svoje stanovanje. V razpravi so sodelovali mag. Marko Vresk, LDS, zgrožen je nad usodo družine Soštarič in razočaran nad delom pristojnih organov, ki ne zagotovijo varnosti in pravic svojim državljanom; zavzel seje za pomoč ogroženi družini, ob tem pa za pravno varnost vsem občanom in občankam ter opozoril, daje treba tudi v tako izjemnih primerih upoštevati veljavno občinsko zakonodajo, predlagani sklepi je ne upoštevajo, zato je zaprosil za mnenje občinske uprave, hkrati pa je menil, da bi morali pri reševanju problematike v večji meri sodelovati tudi pristojni socialni organi; Janez. Grmek, SDS, je poudaril, da noben veljavni akt ne more predvideti vseh situacij, to je izjemna situacija, ki jo občina mora pomagali rešiti, tak je tudi predlog varuha človekovih pravic, ki meni, da občina ima pravno podlago za izjemno dodelitev stanovanja družini Soštarič; Franc Gerbec, ZLSD, se glede na težko situacijo strinja s predlogi sklepov; družina je brez stanovanja zaradi neučinkovitosti delovanja pristojnih oblastnih institucij, predlagal je dopolnitev predlaganih sklepov. Predloge sklepov sta podprli rudi Breda Kokalj Limbek, N.Si., ter Majda Rudl-Pučnik, SDS, nato pa je svetnikom in svetnicam spregovoril Stanko Soštarič, ki se je najprej zahvalil za odziv občinskega sveta, komisije za vloge in pritožbe ter županje ter pomoč njegovi družini. Poudaril je, da skuša braniti svoje pravice kot človek, kot državljan in občan, ki mu ustava zagotavlja nedotakljivost človeškega življenja, svobodo gibanja, pravico do osebne lastnine, do dostojanstva in varnosti ter nedotakljivosti stanovanja. Zaprosil je za pomoč v borbi za osnovne pravice družine, ki je žrtev kriminalnih dejanj. Svojo pravico bo skušal doseči po pravni poti, prisotnim pa se je zahvalil za ponujeno pomoč. V nadaljnji razpravi so o predlogih sklepov razpravljali: mag. Milan Pirman, LDS, Franc Gerbec, ZLSD, županja Cveta Zalokar Oražem (v Državnem zboru je v zvezi s primerom Soštarič postavila poslansko vprašanje), Janez Grmek, SDS, kije opozoril tudi na sodno prakso v tujini, podžupan Simon Mavsar ter Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave ter tajnik občine, ki je pojasnil pravne vidike predlaganih sklepov, nato pa je Občinski svet soglasno sprejel naslednje sklepe:
1. Občinski svet Občine Domžale soglaša, da županja v obdobju treh mesecev od sprejema tega sklepa dodeli občinsko stanovanje primerne velikosti družini Soštarič kot pomoč v stiski.
2. V primeru, da Občina Domžale ne
razpolaga s primernim stanovanjem, Občinski svet Občine Domžale soglaša, da se izvede postopek za pridobitev dodatnega občinskega stanovanja.
3. Občinski svet Občine Domžale pooblašča županjo, da za rešitev stanovanjskega problema družine Soštarič izvede nakup stanovanja še pred sprejemom občinskega proračuna za leto 2002.
4. Občinsko stanovanje se družini Soštarič dodeli z najemno pogodbo za obdobje enega leta z možnostjo podaljšanja.
5. Občinski svet Občine Domžale zahteva
od organov sodne oblasti, da takoj poskrbijo za realizacijo svojih lastnih sklepov (sklep štev. P161/2000 od 8. 11. 2000). Občinski svet Občine Domžale ugotavlja, da le-ti niso realizirani
6. Občinski svet Občine Domžale zahteva
od policije, da družini Soštarič po vselitvi v Domžale zagotovi potrebno varnost.
Občina prevzema obveznosti KS Radomlje
Po odločitvi, da Občinski svet kljub pozni uri nadaljuje in skuša sejo končati, je podžupan Simon Mavsar pojasnil predlagani podpis kupoprodajne pogodbe s podjetjem SAVA IP d.o.o. za nakup solastniškega deleža na zemljiščih par. štev. 3955, 3957, 3960 in 3961 (center Domžal) vpisanih v vi. štev. 2222 k.o. Domžale v vrednosti 41.227.154,28 SIT in občinski svet je soglasno izglasoval pooblastilo županji za podpis pogodbe. Po uvodni obrazložitvi podžupana Simona Mavsarja o prevzemu finančnih obveznosti KS Radomlje so v razpravi sodelovali: Franc Gerbec, ZLSD, je v imenu svetniške skupine predlagal sklep, s katerim se seznani vse KS; Pavel Cerar. LSD, je nasprotoval prevzemu finančne obveznosti, ker ni v skladu z zakonodajo, ZA bo glasoval, če bo občina postala solastnik v višini prevzetih obveznosti; Jurija Berlota. SLS + SKD, pa je zanimala vsebina projekta. Po odgovoni podžupana Simona Mavsarja je Občinski svet Občine Domžale sprejel naslednje sklepe:
1. Občinski svet Občine Domžale soglaša s prevzemom obveznosti Krajevne skupnosti Radomlje do družbe EMKA d.o.o. Prevzem obveznosti v skupnem znesku glavnice, ki znaša na dan 15.01.2001 3.585.768,00 SIT in revalorizacije omenjenega zneska v obdobju od 15. 01. 2001 do dneva poplačila se izvede na podlagi izven sodne poravnave, ki jo podpišejo Krajevna skupnost Radomlje, Družba EMKA d.o.o. in Občina Domžale (14 ZA, 2 PROTI).
2. Sočasno z izvedbo poplačila iz naslova sklenjene izven sodne poravnave mora Družba EMKA d.o.o. predložiti Krajevni skupnosti Radomlje in Občini Domžale izjavo o dokončnem in nepreklicnem odstopu od vseh nadaljnjih finančnih ali drugih zahtev, ki temeljijo na Dogovoru o razdrtju kupoprodajne pogodbe, z dne 5. 11. 1998 in izročiti vso projektno dokumentacijo, na podlagi katere so bili ugotovljeni dodatni stroški (17 ZA, 1 PROTI).
3. Poplačilo obveznosti iz naslova izvensodne poravnave se opravi iz proračunske postavke 0120 "Splošna proračunska rezervacija" (16 ZA, 2 PROTI).
Pred sprejemom 4. sklepa, ki ga je predlagal Franc Gerbec, ZLSD, je Pavel Cerar, LDS, nasprotoval sprejemu predlaganega sklepa, po obrazložitvi županje Cvete Zalokar Oražem, ki je pojasnila, da se po zakonu KS ne sme zadolžiti brez potrebnih soglasij, pa so svetniki sprejeli s 15 glasovi ZA in I PROTI še naslednji sklep:
4. Občinski svet Občine Domžale zadolžuje občinsko upravo, da krajevne skupnosti na območju občine Domžale s posebnim pismom obvesti, da ne smejo sklepati pogodb, glede prometa z nepremičnimami v lasti krajevne skupnosti in njihovega obremenjevanja s hipotekami in drugimi stvarnimi pravicami, brez poprejšnjega pisnega soglasja Občine Domžale.
V primeru kršitve te obveznosti Občina Domžale ne bo v nobenem primeru prevzela kakršnihkoli materialnih ali finančnih posledic v breme občinskega proračuna.
Nato je Občinski svet Občine Domžale (14 ZA, 1 PROTI) izdal soglasje k prodaji prostorov v pritličju objekta v Radomljah, Cesta Radomeljske čete 29 najugodnejšima ponudnikama Jelki Frelih in Momu Lisičicu ter k prodaji sobe na Ljubljanski 83, Domžale najugodnejšemu ponudniku Smajlu Bajramlieu. O poteku izdelave skupnega razvojnega
Dnevni red 31. seje Občinskega sveta dne 12.12.2001
1. Obravnava in sprejem sklepa o izdaji soglasja k pogodbi o soustanoviteljstvu javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda "Srednja šola Domžale"
2. Obravnava in sprejem investicijskega programa za razširitev in sanacijo obstoječe deponije Dob ter ureditev Centra za ravnanje z. odpadki
3. Izdaja soglasja k povišanju cen deponiranja komunalnih odpadkov
4. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta.
Dnevni red 32. seje Občinskega sveta dne 19.12.2001
1. Sklep o poklicnem opravljanju funkcije podžupana
2. Obravnava in sprejem predloga sprememb proračuna Občine Domžale za leto 2001 -skrajšani postopek
3. Določitev vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 2002
4. Obravnava in sprejem predloga proračuna Občine Domžale za leto 2002 in predloga odloka o izvrševanju proračuna Občine Domžale za leto 2002 - prva obravnava
5. Obravnava in sprejem razvojnega programa Občine Domžale - druga obravnava
6. Obravnava in sprejem sklepa o pomoči pri reševanju primera družine Soštarič
7. Obravnava in sprejem sklepa o sklenitvi kupoprodajne pogodbe s podjetjem Sava IP za nakup solastniškega deleža na zemljiščih v centru Domžal.
8. Obravnava in sprejem sklepa o prevzemu finančne obveznosti Krajevne skupnosti Radomlje do družbe EMKA d.o.o.
9. Izdaja soglasja k prodaji prostorov v pritličju objekta v Radomljah, cesta Radomeljske čete 29 in sobe s souporabo sanitarij na Ljubljanski 83. Domžale
10. Obravnava in sprejem informacije o poteku izdelave skupnega razvojnega programa za območje Občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Mengeš, Trzin in Vodice in seznanitev s potekom izdelave regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 - 2(XX>
11. Izdaja soglasja k sistemizaciji delovnih mest kulturnega doma Franca Bernika Domžale
12. Vprašanja, pobude, predlogi in zahteve članov sveta
programa za območje občin Domžale, Kamnik, Komenda, Lukovica, Moravče, Mengeš, Trzin in Vodice ter regionalnega razvojnega programa ljubljanske urbane regije za obdobje 2002-2006 sta svetnike seznanila Edvard Ješelnik, direktor Občinske uprave ter tajnik Občine Domžale, ter Jernej Stritih, direktor OIKOS, ki je predstavil metode poteka omenjenega projekta (analiza stanja, postavitev ciljev, poudarki). Z 20 glasovi ZA je Občinski svet Občine Domžale sprejel informacijo o poteku priprave Skupnega razvojnega programa ter informacijo o aktivnostih Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije za obdobje 2002 do 2006. Po razpravi Saše Kos, LDS, je Občinski svet Občine Domžale z 20 glasovi ZA dal soglasje k Sistemizaciji delovnih mest Kulturnega doma Franca Bernika Domžale in soglašal z novo zaposlitvijo v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale za leto 2002 in sicer na delovnem mestu "samostojni administrativni referent".
Ob koncu seje je dr. Marko Starbek, N.Si., predlagal, da občinska uprava vzpodbudi nadaljevanje dela Komisije za javne prevoze, ki jo vodi g. Pristovnik iz Občine Kamnik, Martina Urbanija, SDS, je dala pobudo v zvezo s pomočjo družini Kodra ter postavila vprašanje v zvezi z realizacijo zakona o vrtcih ter s predvidenim posvetom na to temo, županja pa je vse povabila na tradicionalno novoletno srečanje in na proslavo ob dnevu samostojnosti.
Odgovorna urednica
OD TU IN TAM
stran 4
Srebrni jubilej naših rojakov v Švici
Naših
skupnih
201et
Konec leta 2001 so naši rojaki v Švici, združeni v Slovenskem društvu Slovenija Ruti, pripravili jubilejni 25. redni občni zbor, ki se
fi je udeležil tudi veleposlanik RS v vici g. prof. Stanko Buser, med gosti pa sta bila tudi predsednika slovenskih društev Sl'1) Triglav Ziirich ter SI) Soča Scliafliausen.
Vse prisotne je pozdravil g. Jože Lasič, predsednik Slovenskega društva Slovenija Ruti, kije prebral tudi pozdravno pismo domžalske županje Cvete Zalokar Oražem, nato pa predstavil delo, ki so ga v društvu opravili v zadnjem obdobju. Med različnimi dejavnostmi imajo posebno mesto: miklavževanje, skupna proslava v okviru Prešernovega dne, pustovanje, materinski dan, obisk gledaliških predstav, skupne prireditve vseh treh slovenskih društev, ogled nogometnih tekem, organizacija maš, prireditev Slovenski otroci vabijo, kamor vedno povabijo otroke iz OS Domžale, društveni pikniki, vzpon na Triglav, romanja, pikado turnirji in kegljaška tekmovanja. Kegljaška ekipa tekmuje v švicarski ligi kantona Ziirich, v letu sodelujejo na 10 do 12 tekmovanjih, v letošnjem letu so osvojili četrto mesto v ligi in bili z uspehom zelo zadovoljni.
Na občnem zboru so najboljšim kegljačem podeliti tudi priznanja. Prejeli so jih ga. Zlatka Funkel za prvo mesto, ga. Jela Rolak za drugo ter ga. Dragica Lašič za tretje mesto. Rade Paunovič je prejel priznanje za prvo mesto med aktivnimi moškimi, g. Jože Lasič z'a drugo mesto ter g. Ante Svaiina tretji. Med rekreativci je nagrado za prvo mesto prejel g. Rade Letonja, drugi je bil g. Nikola Janka, za tretje mesto pa g. vvalter Kopic. Med igralkami pikada so bile najboljše Claudia Vivod, Dragica Lasič ter Dragica Ivkovič, med igralci pikada pa g. Rade Letonja, g. Jože Lasič ter g. Robe.l1 Letonja.
V letu 2002 bodo največ pozornosti namenili organizaciji materinskega dne, maši za domovino, s svojo stojnico sc bodo predstavili v okviru občinske prireditve, posebno pa se veselijo 7. septembra 2002, ko bodo pripravili jubilejno slovesnost ob 25-letnici uspešnega dela ter 20- letnici dobrega sodelovanja z Občino Domžale; To bo skupna prireditev vseh slovenskih društev v Švici, ki se je tudi Domžalčani posebno veselimo. Na občnem zboru je vse prisotne pozdravil tudi prof. Stanko Buser, slovenski veleposlanik, ki se je zahvalil za povabilo na občni zbor ter zaželel društvu še veliko uspeha pri njihovem delu.
Slovenskemu društvu »Slovenija« Ruti že sedaj iskreno čestitamo ob njihovem srebrnem jubileju in se veselimo skupnega srečanja v septembru 2002.
Vera Vojska
M ' ... lik I.....i.i:,; »Bi
J. ah
tj:.
Blagovnica VELE Domžale
Najbolj urejena slovenska veleblagovnica vletu2001
Upravni odbor Združenja za trgovino že od leta 1998 skupaj s Turistično zvezo Slovenije in ob sodelovanju Združenja za trgovino pri Gospodarski zbornici Slovenije v okviru projekta "Moja dežela, lepa in gostoljubna" izbira najbolje urejene prodajalne.
Cilji projekta "Najbolje urejene slovenske prodajalne", ki je letos potekal že tretjič, se kažejo predvsem v spodbujanju k ustvarjanju prijaznega in urejenega okolja za potrošnike in zaposlene v prodajalnah ter k spodbujanju tekmovalnosti med trgovci pri doseganju teh ciljev.
V letu 2001 se je v projekt vključilo 332 prodajaln. Ocenjevalne komisije so
imele ob izredno hitrem razvoju slovenske maloprodaje v zadnjem obdobju težko nalogo, da med prijavljenimi najdejo tiste, ki najbolj odražajo osnovno idejo projekta.
Republiška komisija za ocenjevanje urejenosti prodajaln je skladno s projektom "Najbolje urejene slovenske prodajalne v letu 2001" Upravnemu
odboru Združenja za trgovino predlagala 23 kandidatov za republiške diplome in priznanja v naslednjih kategorijah: blagovnice, hipermarketi, klasične in samoizbirne prodajalne tekstila in obutve, klasične in specializirane tehnične prodajalne, klasične in specializirane živilske prodajalne, ostale prodajalne, samopostrežbe in marketi tehnični prodajni centri.
Diplomo GZS - Združenja za trgovino in Turistične zveze Slovenije za urejenost prodajaln v kategoriji "blagovnice" je letos prejela BLAGOVNICA VELE Domžale, VELE d.d., Ljubljanska 64, Domžale. V obrazložitvi so zapisali, da je ponudba blagovnice namenjena širokemu krogu kupcev, s kakovostjo in obsegom asortimana pa lahko zadovoljijo tudi potrebe najzahtevnejšega potrošnika. V Vele potekajo številne degustacije in promocije. Tudi modne revije, ki jih organizirajo dvakrat letno, so postale že tradicionalne. V podjetju Vele verjamejo v prihodnost veleblagovnic na slovenskem trgu, kar dokazujejo z obsežno prenovo blagovnice v Domžalah, ki je v dosedanjih letih poslovanja osvojila srca lokalnih kupcev, s svojo ponudbo in pristnim odnosom do strank pa privablja tudi kupce iz širše okolice. S svojo razvojno strategijo zasledujejo cilj prijetnega in udobnega nakupa v čim krajšem času, pri tem pa se poslužujejo premišljene kombinacije klasičnih metod prodaje in sodobnih trendov v maloprodaji, kar od prodajnega osebja zahteva veliko znanja o blagu, kupcih, svetovanju in pomoči strankam. Čestitamo!
V. V.
V Zdravstvenem domu Domžale
■v
Sola za promocijo zdravja in preprečevanje kroničnih bolezni
Že dolgo časa naši zdravniki opozarjajo na alarmantno velik porast kroničnih bolezni med prebivalstvom, ki prizadete pripelje v hudo invalidnost in žal v vse prepogosto prezgodnjo smrt. Te bolezni so: bolezni srca in ožilja, rak, sladkorna bolezen, debelost, osteopozora, obraba sklepov in kosti, odvisnost od alkohola, cigaret in drog.
Zdravstveni dom Domžale je med prvimi zdravstvenimi ustanovami v Sloveniji prisluhnil projektu Ministrstva za zdravje RS in je za zdravnike in medicinske sestre pripravil strokovna predavanja zdravnikov, sociologov, pedagogov, ki so izpostavili naslednje vsebine:
1. kako promovirati zdravje in preprečevati obolenja;
2. kako prepričati ljudi o koristnosti sprememb i/, nezdravega v zdrav način življenja;
3. Kako človeka usposobiti, motivirati in mu omogočiti, da ZAVESTNO DELA ZA SVOJE ZDRAVJE.
Cilj vseh projektov je zmanjšati število ljudi s tveganim življenjskim stilom (nepravilna prehrana, debelost, sedeč način življenja, kajenje in alkoholizem). Razvade so posledica stisk sodobnega človeka, stresov, pomanjkanja časa, socialnih stisk, nespoštovanja samega sebe. V dobrih vzgledih, vzpodbujanju, zaupanju v
zdravnika, v medicinsko sestro, s podporo okolice (družine, prijateljev, zdravstvenih delavcev, skupin za samopomoč) ljudje vidijo pomoč in rešitev.
Promocija zdravja ni pritisk na ljudi, temveč je izziv. Z različnimi oblikami zdravstvene vzgoje (svetovanja, predavanja, učne delavnice, delo v malih skupinah, posvetovalnice) želijo zdravstveni delavci v Zdravstvenem domu Domžale omogočiti pomoč in vspodbuditi interes za hujšanje. opuščanje kajenja, za zmanjšanje pitja alkohola, za telesne dejavnosti, za uravnoteženo prehrano, za premagovanje stresov.
Proces spreminjanja interesa pacientov, iz tveganega v kar najbolj zdrav način življenja, je najtežje področje zdravstvenega delovanja .zdravstvo pa ni edino poklicano za skupne programe in projekte. Tu je vprašanje pitne vode, onesnaženosti ozračja itd....
Anica Kvas
»Mladost na stopnicah« pred Vele
Mladinska scena v Domžalah je v novem zagonu in v prihajajočih mesecih gre pričakovati pravi razcvet na tem področju. Ustanovljen je bil Mladinski svet Domžale, ki združuje 11 društev ter 5 političnih podmladkov, torej skupno več kot tisoč članov.
Kaj ima trenutno mladostnik na razpolago v domžalski občini je poskušala predstaviti prireditev »Mladost na stopnicah«, kije potekala v soboto, 15. decembra, popoldan na ploščadi pred Vele. Prireditev, katere organizacijsko breme je v največji meri nosilo društvo Vesna, se je pričela s predavanjem v prostorih študentskega kluba o ekoloških otokih, nadaljevala pa popoldan s predstavitvenim sejmom, nastopom plesne in gledališke skupine, video projekcijami ter koncertom kar osmih glasbenih skupin. Mnogi ste opazili, daje bilo ta dan pročelje SPB-ja olepšano z razstavo fotografij, ki so prikazovala dela domačih mladih umetnikov.
Na predstavitvenem sejmu je sodelovalo skoraj dvajset organizacij: športna in kulturna društva, taborniki ter strankarski podmladki. Ponudba je bila zelo pestra: lahko smo se preizkusili na simulatorju jadralnega padala, vstopili v indijanski šotor ter pregledali mladinsko založniško dejavnost. Ob zares neusmiljenem mrazu, pa je bilo najbolj priporočljivo ustaviti se ob stojnicah s kuhanim vinom ali vročimi palačinkami.
Obiskala sta nas tudi županja Cveta Zalokar-Oražem in podžupan Simon Mavsar. Pozdravila sta takšno poživitev mladinskega življenja in obljubila aktivno
pomoč pri nadaljnjih projektih - najbolj aktualna je ustanovitev Mladinskega kulturnega centra, ki bo s svojim programom in ponudbo postal središče domžalske mladinske ustvarjalnosti.
Zabava seje nadaljevala še naprej v Agropubu z DJ-i, »live-aetom« in projekcijo. Za pomoč pri izvedbi prireditve se zahvaljujemo domžalskim gasilcem za obešanje razstave in stojnice. Prevozništvu Jožef Zibert s.p. za tovornjak-oder ter Študentskemu klubu Domžale za materialno in finančno pomoč.
Rok Ravnikar
Med obilico čestitk, ki smo jih letos poslali sorodnikom, so posebno mesto našle tudi čestitke mladih iz VValfdorfske šole ter umetnikov, ki slikajo z usti in nogami združenih v UNSU.
Mogoče tudi zato, ker smo z nakupom njihovih voščilnic, za katere moramo priznati, da so izredno lepe in domiselne, dali del sredstev tudi za njihovo delo, ki pa ni vedno z rožicami postlano. Ko se boste letos odločali za nakup čestitk, se le spomnite, da z malim darom lahko naredimo nekomu veliko veselja.
Čez leto pa bomo poskusili predstaviti vse, ki so pri projektu sodelovali.
Ure zdravja za občane: preventivno merjenej holesterola, krvnega tlaka in sladkorja v krvi s svetovanjem o zdravem načinu prehranjevanja vsako sredo od 8. do 9. ure v prostorih Območnega združenja Rdečega križa Domžale, Ljubljanska 36 (radio Hit). Cene: merjenje holesterola 600,00 SIT, sladkorja v krvi 3(K),(X) SIT, merjenje tlaka brezplačno. Vabljeni.
Krvodajalska akcija 4. februar (ponedeljek)
Akcija bo potekala v občini Lukovica in v Domžalah. Za občino Domžale je prevoz krvodajalcev organiziran ob 8. uri s avtobusne postaje - mesto.
Tečaji prve pomoči: območno združenje Rdečega križa Domžale izvaja program prve pomoči za gospodarske družbe oz. podjetja, ki so po zakonu o varstvu pri delu zavezana usposobiti kadre iz. prve pomoči.
Informacije na telefon 7292-333, E-mail domzale.OZRK@rks.si
ZVEZA VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO OBMOČNO ZDRUŽENJE DOMŽALE
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je domoljubna, nadstrankarska, neprofitna in nevladna zveza območnih združenj veteranov vojne za Slovenijo, ki združujejo tiste udeleženke in udeležence priprav ali vojne za Slovenijo, ne glede na njihova politična in svetovno nazorska prepričanja, ki so kot pripadniki s tem statutom določenih organizacijskih oblik ali kot prostovoljci aktivno sodelovali v pripravah oziroma neposrednih obrambnih aktivnostih v vojni za ohranitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991. Zveza je pravna oseba, ki deluje na območju Republike Slovenije in ima svoj sedež v Ljubljani. Rojčeva ulica
16. Območna združenja veteranov vojne za Slovenijo tvorijo Zvezo veteranov vojne za Slovenijo s pogodbo v smislu 11. člena Zakona o društvih.
17. maj je dan Zveze veteranov vojne za Slovenijo. Na ta dan seje 17. maja 1990 pričel izvajati projekt Manevrske strukture narodne zaščite, katerega izvajalci so preprečili popolno razorožitev takratne Teritorialne obrambe ter vzpostavili obrambne sile novo nastajajoče države kot tudi materialno tehnične pogoje za kasnejšo uspešno vojaško ubranitev pred vojaško agresijo Jugoslovanske armade v letu 1991.
Zveza veteranov vojne za Slovenijo je odi. decembra 1994 članica Svetovne veteranske federacije s sedežem v Parizu.
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale je pravna oseba zasebnega prava, ki deluje od 3. septembra 1998 dalje na območju občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Trzin in ima svoj sedež v Domžalah,Ljubljanska 36, ter je vpisano v register društev pri Upravni enoti v Domžalah. Skrajšana oznaka združenja je OZVVS Domžale.
Član OZVVS Domžale lahko postane vsak aktivni udeleženec priprav ali aktivnosti v vojni za Slovenijo, ki je državljan republike Slovenije inje v obdobju od 17. maja 1990 do 26. oktobra 1991, ne glede na čas trajanja udeležbe, aktivno opravljal naloge v pripravah ali v vojni za Slovenijo kot:
- organizator in pripadnik Maneverske strukture narodne zaščite;
- pripadnik Teritorialne obrambe;
- pripadnik Organov za notranje zadeve;
član republiške koordinacije in pokrajinskih koordinacij oziroma podkoordinacij; pripadnik enote za zveze republike ali občin pripadnik Narodne zaščite
- prostovoljec v manevrski strukturi narodne zaščite, enotah teritorialne obrambe. Organov za notranje zadeve, narodne zaščite, enot za zveze republike ali občin, Civilne zaščite,upravnih organov za obrambne ali notranje zadevc,drugih državnih organov in podjetij;
pripadnik upravnega organa.pristojnega za obrambne
ali notranje zadeve oziroma drugega državnega organa;
- pripadnik Civilne zaščite;
- posameznik, ki je kot kulturni ali umetniški delavec oziroma predstavnik sredstev javnega obveščanja s vojo aktivnostjo spodbijal in osveščal slovensko javnost v najtežjih trenutkih procesa osamosvajanja, priprav in vojne za Slovenijo;
- pripadnik Rdečega križa Slovenije;
- zaposleni v podjetjih in institucij.ih, ki so izvajali naloge civilne obrambe;
najožji svojci udeleženk in udeležencev vojne za Slovenijo (zakonski in izvenzakonski partner ter otroci).
Članstvo v OZVVS Domžale je prostovoljno. Član lahko postane vsak udeleženec priprav in vojne za Slovenijo, ki sprejema določbe statuta OZVVS Domžale, ter poda pismeno prijavo za sprejem v Članstvo na Predsedstvo OZVVS Domžale.
Vse dodatne informacije v zvezi s pristopom v naše združenje lahko dobite pri sekretarju OZVVS Domžale g. Darku Erhartu .tel:041/646-969 ali pri predsedniku OZVVS Domžale g. Dominiku Grmeku, lel:04l/75.3-455 ali 72-44-303.
Ob vsaki izdaji občinskega glasila »Slamnik« pa si preberite zanimive informacije o našem tekočem delu. načnih idr.tekom leta 2001
Veteranski pozdrav!
Dominik Grmek
stran
KAJ JE NOVEGA?
v
O soinvestiranju gradnje OSDragomelj in izvedbi investicije
Podpisana pogodba
S pogodbo o soinvestiranju gradnje OŠ Dragomelj in izvedbi investicije, ki sta jo Viktorija Potočnik, županja Mestne občine Ljubljana, in Cveta Zalokar Oražem, županja Občine Domžale, podpisali 20. decembra 2001, obe občini določata osnovne pogoje za sofinanciranje sprva gradnje in dograditve osnovne šole, kjer bodo šolska mesta v korist obeh občin določena po načelu razmejitve 50:50, v nadaljevanju pa tudi osnovne pogoje za funkcioniranje javnega zavoda ter določata tudi stroškovne posledice le-tega, Občina Domžale pa bo za svoje potrebe zgradila tudi tri enote za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje, ki ga v celoti financira.
Pri gradnji nove šole so upoštevani novi normativi osnovnih šol ter zagotavljanje izvajanja dodatnih programov, zato se bo namesto 4-letne podružnične šole gradila 9 -letka z 18 oddelki in telovadnico, objekt mora biti dokončan do začetka šolskega leta 2003/2004. Površina šole obsega 3.683,49 m2, telovadnica 1.072,77 m2 in vrtec 463,77 m2 od skupno 5.220,03 m2 in tako znaša delež površin šole s telovadnico 91,11 % vseh površin;
Pogodbeni stranki se strinjata, da znašajo soinvestitorski deleži posamezne občine, kot sledi:
1. za namen izgradnje objekta 18 -oddelčne šole s telovadnico vsaka občina zagotavlja 50 % sredstev;
2. za namen izgradnje vrtca Občina Domžale zagotavlja 100 % potrebnih sredstev;
3. za namen odkupov zemljišč in komunalnega opremljanja glede na potrebne površine za šolo s telovadnico in vrtca Občina Domžale zagotavlja 54,45 %, MOL pa 45,55 % sredstev.
V primeru sofinanciranja izgradnje šole s telovadnico s strani Ministrstva
za šolstvo, znanost in šport sc deleža posamezne občine zmanjšata za delež, ki ga posamezni občini zagotovi Ic-to.
Na podlagi investicijskega programa ocenjena vrednost investicije po cenah april 2001 z upoštevanimi podražitvami do predvidenega roka dokončanja investicije ter vključenim DDV-jem in predvidenim sofinancerskim deležem Ministrstva za šolstvo in šport znaša 1.778.747.000,00 SIT. Pogodbeni stranki bosta za vodenje investicije skupaj ustanovili gradbeni odbor, kasneje pa tudi javni zavod, v katerega bosta zagotavljali sredstva v dogovorjenih deležih vsaka po 50 % za njegovo ustanovitev kot tudi za njegovo delovanje. V zavod se ne vključi enota vrtca. V pogodbi je določena tudi višina sredstev, ki jih MOL prispeva za že izvedene aktivnosti, za kar je bil podpisan aneks. Občini soinvestitorici sta se tudi sporazumeli, da bosta takoj po dokončani gradnji obeh objektov, t.j. osnovne šole s telovadnico in enote vrtca izvedli odmero stavbišča in funkcionalnega zemljišča obeh navedenih nepremičnin ter se
vknjibilc kot nosilki lastninske pravice vsaka do Vi pri osnovni Ooli s telovadnico, Občina Dombalc pa pri enoti vrtec kot nosilka lastninske pravice do celote.
Pogodbeni stranki bosta v skladti s
solastninskimi deleži zagotavljali sredstva za upravljanje z objekti, predvsem pa za njegovo tekoče in investicijsko vzdrževanje.
Urad županje
Doslej je Občina Domžale v zvezi z gradnjo Osnovne šole Dragomelj opravila naslednje aktivnosti:
a. rekonstruirana je bila lokalna cesta skozi Dragomelj na odseku most čez Pšato - priključek na regionalno cesto
b. sprejetje bil zazidalni načrt območja Šole Dragomelj
c. odkupljena so bila potrebna zemljišča
d. podpisana je bila pogodba o izvajanju storitev svetovalnega inženiringa pri gradnji šole v Dragomlju - izvajalec je IBE, d.d., Svetovanje, projektiranje in inženiring Ljubljana
e. sklenjena je pogodba o izvajanju finančnega inženiringa pri gradnji šole Dragomelj, ki jo izvaja Skupnost osnovnih šol Domžale
f. izpeljan je bil javni natečaj za arhitektumo-tehnično projektno rešitev • šole Dragomelj, na osnovi katerega je bil izbran idejni projekt MOJA
ŠOLA, avtorjev Andreja in Gorazda Ravnikarja ter Andreje Vveinger;
g. sprejetje Program komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč za območje Novi Dragomelj in Šole Dragomelj;
h. izdelana je projektna dokumentacija za gradnjo šole v Dragomlju
i. izdelani so projekti komunalne opreme šole
j. obnovljen je vodovod po Savski cesti proti Dragomlju
k. pridobljen je bil projekt obnove križišča z regionalno cesto v Dragomlju.
Prva tiskovna konferenca je bila zelo dobro obiskana.
h Urada županje
Tiskovna konferenca
Prva tiskovna konferenca v letu 2002 je bila zelo dobro obiskana, saj smo lahko pozdravili Matjaža liro jana z. Radia Slovenija, Primoža Hienga iz Kamniških novic, Petra Šalamuna z Radia Kranj, Renato Škerjanc iz Gorenjskega glasa, Danico Šraj z Novic, Mira Štebeta iz TV Slovenija ter Anito Vošnjak z Dnevnika. O aktualnih temah pa so govorili županja Cveta Zalokar Oražem, podžupan mag. Milan Pirman ter načelnik Oddelka za prostor in varstvo okolja Zoran Vitorovič.
Novinarki Anita Vošnjak (Dnevnik) in Danica Šraj (Novice) na tiskovni konferenci
mm
Ustavili spor
Lastniki objektov na južni strani Šubljeve ulice v Domžalah (Alojz. Prašnikar in ostali) so vložili pobudo za oceno zakonitosti druge alinee drugega odstavka 4. člena in 13. člena Odloka o prostorskih, ureditvenih pogojih za območje urejanja J 3 Srednje Jarše »ob razbremenilniku« in J 4 Jarše-Center in akta (soglasje) Oddelka za prostor in varstvo okolja občine Domžale za zazidalni otok oziroma morfološko enoto ZO 2.
Ustavno sodišče RS je pobudo sprejelo in po prejemu odgovora z strani občine Domžale pripravilo javno obravnavo, na kateri so predstavili omenjeno problematiko. Krajani Šubljeve ulice se namreč ne strinjajo z gradnjo vrstnih in večstanovanjskih hiš v svoji bližnji okolici, čeprav je v skladu z odlokom območje J4 - namenjeno gradnji enostanovanjskih in večstanovanjskih hiš, nasprotujejo zlasti drugemu odstavku 4. člena, ki je po županjinem mnenju v bistvu »tolerančni člen« občine, ki si prizadeva, da bi bila investitorjem prijazna občina. Omenjeni člen pri izdaji gradbenih dovoljenj za »četvorčke« ni bil uporabljen. Poleg tega po oceni Občine Domžale pobudniki ne izkazujejo pravnega interesa, saj so objekti investitorja locirani severno od objektov pobudnikov in nanje ne mejijo. Po njenem mnenju pa bi bilo smiselno v dragi alinei dragega odstavka 4. člena Odloka zaradi jasnosti določb odloka črtati besedilo »ob
soglasju pristojne občinske službe«. Iz. enakih razlogov bi kazalo tudi v I3.členu Odloka črtati besedilo »Spremembe lahko odobri občinska strokovna služba, pristojna za okolje in prostor na podlagi strokovne presoje«. Občina Domžale je pripravljena, da v primernem roku uskladi Odlok, ne soglaša pa s predlogom pobudnikov, da naj ustavno sodišče v celoti odpravi drugo alineo 4. člena in 13. člen Odloka, kakor tudi ne s prepovedjo gradnje četvorčkov, za katera so bila že izdana pravnomočna enotna dovoljena za gradnjo, pri katerih pa sporni del člena ni bil uporabljen. Novinarje je najbolj zanimalo, kdaj bo odlok spremenjen in kaj bo, če bo Ustavno sodišče odlok razveljavilo. Pojasnjeno je bilo, da ustavni spor zajema le dva člena, ne pa odlok v celoti, in da bo Občina v skladu z veljavno zakonodajo sprejela uskladitev odloka. Do odločitve Ustavnega sodišča pa velja, da se že začeta pozidava ne sme nadaljevati.
Zoran Vitorovič je pojasnil tudi ustavni spor, ki gaje v zvezi z Dolgoročnim planom Občine Domžale začela večja skupina prebivalcev iz KS Rova, ki oporekajo zakonitosti sprejema omenjenega plana.
Začasna tržnica bo
Na zadnji decembrski seji v letu 2001 je Občinski svet Občine Domžale sprejel sklep o odkupu dela zemljišč na makadamskem parkirišču v centru
ni
V Januarju je bila v sejni sobi tudi javna razprava o letošnjem proračunu.
Domžal. S tem je bilo pridobljeno zemljišče, ki omogoča ureditev tržnice, za katero si Občina Domžale že dalj časa prizadeva.
Občina Domžale je tako že naročila izdelavo projekta za postavitev začasne tržnice na območju zemljišča v bližini Jarčeve hiše ob Ljubljanski cesti. Tržnica bo namenjena za prodajo kmetijskih pridelkov, sadja zelenjave, izdelkov domačih obrti, v njenem okviru pa pričakujemo tudi sodelovanje kmetij, ki pridelujejo zdravo, na ekološki način pridelano hrano (ekološke kmetije, kmetije z pridelki in izdelki blagovne znamke DEMETER, druga društva ipd). Začasna tržnica bo delovala do končne ureditve centra mesta, v okviru katere bo občina Domžale tudi določila lokacijo bodoče stalne tržnice.
V sklopu tržnice bodo postavljene tudi komunalno urejene javne sanitarije. Ob tem je bilo pojasnjeno, daje Občina Domžale sofinancirala tudi ureditev sanitarij na železniški postaji.
Kaj bo s kinom?
Županja je tudi pojasnila svoje razgovore z Ljubljanskimi kinematografi ter lastniki Koloseja, katerih namen je bil, da bi proučili možnost vrnitve kina v Domžale. Ker interesov obeh institucij, ki sta sodelovali v pogovoru, ni, najraje bi namreč sedaj zaprte prostore kina prodali (zelo drago) občini, je bil dosežen dogovor o proučitvi možnosti ureditve avtobusnega prevoza do Koloseja, o čemer bomo še poročali. Ob tem je županja tudi povedala, da so bili pogovori pospešeni zaradi velikega interesa, ki so ga za kino v Domžalah pokazali mladi na občinskem otroškem parlamentu.
Ob koncu tiskovne konference je bila dana tudi informacija o poteku aktivnosti za ustanovitev gimnazije, napovedana pa je bila tudi tiskovna konferenca o sanaciji in razširitvi odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu.
Odgovorna urednica
Le kam bi se del... saj je vse brez veze,
Tema letošnjih pogovorov v okviru otroškega parlamenta je bil PROSTI ČAS. Mladi so razmišljali o tem, kaj je prosti čas, kako ga preživljajo, kaj je koristno ali kaj nekoristno preživljanje prostega časa in kaj pogrešajo, da bi bili bolj zadovoljni s svojim prostim časom. Imeli so pogovore v razredih, pa v šolskih parlamentih, delali med seboj ankete, pripravili plakate z ugotovitvami, grafikoni... Vse skupaj pa so v prvih dneh po novem letu strnili na pogovoru v občinskem parlamentu, ki se vsako leto dogaja v sejni sobi na občini in mu vedno znova prisluhnem tudi sama, z zanimanjem in pozornostjo, ki jo zaslužijo. Navsezadnje je bila tema letošnjega pogovora zanimiva za vsakogar, saj bi tudi nam odraslim koristilo, da bi se večkrat vprašali, kako sami preživljamo te dragocene trenutke, ko imamo čas, da delamo tisto, kar si izberemo sami in kar nam naj bi napolnilo baterije za ostale dejavne ter aktivne trenutke pri delu in živfi,enju.
Mladi so ugotavljali, da imajo premalo prostega časa, da se ta močno razlikuje glede na starost, finančne možnosti, družinske navade in spol. Ko so razmišljali o svojem prostem času, pa so se znašli tudi v številnih dilemah in ugotovili (z nadvse prisrčnimi dramskimi skeči), daje pravzaprav mnogokrat problem v tem, da nimajo pravih idej, kaj bi počeli in kako naj bi si naredili življenje bolj zanimivo in pestro. In so ostali pri odgovorih na pol poti, kje naj si poiščejo pomoč: bi morala več za to storiti okolica (družba, prijatelji, starši) ali pa je problem tudi v njih samih. V njihovi izpraznjenosti, neizvirnosti in premajhni aktivnosti. Je morda tudi za prosti čas vendarle potreben trud, da si narediš prioritete in v sebi vendarle razmisliš, kaj je tisto, kar te res veseli in zapolni? Moraš morda tudi takrat, ko ti nihče ne teži, ko ni nič obvezno in nujno, zaukazano od zunaj in od drugih, kljub vsemu vložiti nekaj svoje volje, premisleka in energije, da izbereš in zase poiščeš najbolj koristno in zanimivo obliko preživljanja prostega časa. Če vprašate mene, ki imam prostega časa zelo malo, je odgovor DA, potreben je trud in razmislek. Kajti v prostem času moram poskrbeti za svoje telo in primemo kondicijo (zato hodim v hribe, smučam, tekam, kolesarim, grem na masažo, v savno, na sprehod) ter za primerno duhovno rast in nova spoznanja (zato berem knjige, hodim na koncerte, v kino, v gledališče, pogovore, potovanja). In sem nekako zadovoljna sama s sabo in vedno znova pripravljena tudi na dolgotrajno in včasih nič kaj prijetno delo, polno sestankov, sedenja, sprejemanje težkih in odgovornih odločitev, stalnega srečevanja z novimi izzivi in ljudmi, ki znajo biti včasih prav neprijetni in zahtevni.
Pri odgovorih, kaj mladi večinoma počnejo v prostem času, me je nekako neprijetno presenetilo, da več kot polovico svojega prostega časa preživijo ob televiziji, ki seji pridružujejo še računalniške igrice, potem pa sledijo še poslušanje glasbe, kino, pogovori po telefonu (le zakaj po telefonu??), športne aktivnosti, ples, pisanje dnevnikov (zelo koristno in zanimivo), branje, petje in igranje instrumentov (za kar se mi je zdelo, da bi najraje rekli, da ne sodi v prosti čas). Vsekakor postaja televizija skupaj z računalniki (kar večinoma pomeni igrice in brskanje po internetu) in pošiljanje SMS sporočil po mobitelih slovenski nacionalni hobi številka ena, ki se mu, vsaj pri odraslih v zadnjem času pridružujejo še večerni nakupi in obiski velikih trgovskih centov. In pri tem se počutijo vendarle nekako nezadovoljeni, saj so TV programi za večino slabi in nezanimivi (kar se mene tiče z redkimi izjemami tudi poneumljajoči - spomnite sc Springerja), računalniki zdaleč predragi (internet) in ob nakupih ugotavljamo, da imamo vedno nove in nove želje, pa premalo denarja. Mojc mnenje je, daje večina ljudi pri tem, ko se odloči,
kako preživlja svoj prostor čas, zelo skromna in do sebe zdaleč premalo spoštljiva in zahtevna. Zato tudi po praznikih in preživetem prostem času večinoma ostajajo nezadovoljni in nekako prazni.
No, še ob eni temi smo se v parlamentu zadržali dalj časa. Prav vsi so z velikim negodovanjem ugotavljali, kako zelo jih je prizadelo, da v Domžalah ni več kina. Seveda so na to opozarjali v lanskem letu tudi drugi, v občinskem svetu smo imeli celo svetniško vprašanje na to temo. Z zaprtjem kina nismo bili zadovoljni niti v vodstvu občine, ko smo bili obveščeni o nameri lastnika, Ljubljanskih kinematografov, čeprav je res, da je v preteklih letih, koje kino bil, ta večinoma sameval, daje število obiskovalcev upadalo (morda je bil temu kriv tudi izbor filmov) in da so imeli lastniki v tem tudi dodaten argument za zaprtje. Toda res je, da se je število obiskovalcev ogleda filmskih predstav z. odprtjem Koloseja močno povečalo, kar pomeni, da se je poteza z mega kinom očitno izplačala.
Mlade v njihovem ogorčenju razumem. Kolosej je sicer za tiste z. lastnim prevozom po izboljšanju cestnih povezav z Ljubljano, res blizu. Toda zanje je vse skupaj postalo prava mora. Stalno morajo prositi starejše, da jih peljejo, biti v obdobju, ko želijo postati vse bolj samostojni, neprestano odvisni od staršev ali prijateljev staršev - to je v resnici grozno. Ob vsem tem pa je možnost priti do Koloseja z javnim prevozom prav logističen in časovno potraten podvig. Zato smo jim obljubili, da jim bomo skušali pomagati. Skupaj bomo Ljubljanske kinematografe pozvali, da ponovno razmislijo o odprtju kina v Domžalah (morda vsaj poskusno, pa tudi kakšen tolar smo pripravljeni primakniti). Če pri tem ne bomo uspešni (že zdaj poznamo njihovo ekonomsko, lahko rečemo kapitalistično logiko), pa jih bomo pozvali, da razmislijo vsaj o organiziranju prevoza. Sama se bom s to pobudo oglasila tudi pri g. Matjažu Gantarju, predstavniku lastnikov Ljubljanskih kinematografov - to je Kmečke družbe - in upam, da nam bo vendarle prisluhnil. Nenazadnje ga bomo spomnili tudi na to, da je občina Domžale pred leti pomagala s financiranjem gradnje kina v Domžalah in primaknila ne tako malo denarja, ki pa ga je žal s ponesrečeno pogodbo (v času, koje bilo še vse naše) dobesedno poklonila, saj je dvorano podarila z brezplačnim prenosom takratnim družbenim elegantno olastninjeno in s tem za nas tudi izgubljeno. Kakšni bodo rezultati pogovorov, ne vem. Zal pa slutim, da v današnjih časih, ko imata edino in zveličavno vlogo denar in dobiček, prav veliko upanja nimamo.
Cveta Zalokar Oražem, županja
IZ NAŠIH ŠOL IN VRTCEV
stran 6
Občinski otroški parlament
Vsako leto v prostorih Občine Domžale mladi spregovorijo in širšo javnost opozorijo na aktualna vprašanja. Tokrat se je to zgodilo v torek, 8.1.2002 ob 10. uri. Tema že dvanajstega parlamenta po vrsti je bila vezana na koristno izrabo prostega časa otrok in mladine. Slogan letošnjega otroškega parlamenta so tokrat poimenovali »MOJ PROSTI ČAS«. Velikokrat bi odrasli radi pomagali pri usmerjanju in načrtovanju otrokovega prostega časa. Pravzaprav je precej več odraslih, ki bi radi pomagali, kot otrok, ki bi si želeli pomoči. Tisto, kar odrasli imenujejo pomoč, je pogosto prikrit poskus, da bi otroke prisilili delati tisto, kar se njim zdi najboljše. Uporabljajo metode, kot so sitnarjenje, pridigali je, nalaganje krivde, zaskrbljenost in druge vrste kaznovanja.
Otem kaj je povedala, preberete na strani 5.
lahko
Na naštete metode pomoči oziroma prisile naj otroci ne odreagirajo z običajnimi načini, pač pa z iskrenostjo prisilijo odrasle, da jim z vso pozornostjo prisluhnejo. Nenazadnje, vsi po svojih najboljših močeh želijo biti srečni, močni, odgovorni in živeti v sožitju z drugimi. Vendar - po čigavem merilu?
Otroški parlament so vodili učenci OŠ Dob, pod mentorstvom Andreje Flcrin Majcen: Neža Birk, Špela Prenar in Žiga Osolin.
V kulturnem programu pa so nastopili folklorne skupine s pesmijo Peričica. Sledila je recitacija Eve Vojska, Nine Meglic in Matjaža Dobravca, program pa je popestril harmonikar Borut Pajk . Po prijetni popestritvi tega druženja seje nadaljevalo zasedanje. Svoja razmišljanja, pomisleke in morebitne pobude h konkretnim akcijam in njihovemu izvajanju so
predstavili parlamentarci -predstavniki OŠ:
- Domžale
- Venclja Perka
- Rodica
- Preserje pri Radomljah
- Brdo pri Lukovici
- Dob.
Predsednica »parlamenta« je po izčrpnem poročanju pozvala vse prisotne in odrasle, ki v kakršnikoli meri s svojim delovanjem lahko prispevajo svoj osebni del h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa otrok in mladine, da upoštevajo vse izrečene misli parlamentarcev ter jim skušajo pomagati poiskati njihovo notranjo moč, ljubezen do njih samih in pa sanje, zaradi katerih bo njihova hoja proti trajni sreči vredna truda. Za govorniški mikrofon je povabila županjo Cveto Zalokar Oražem, da podeli z mladimi svoja razmišljanja, opažanja in poda replike na slišana mnenja parlamentarcev.
Naslednja gostja je bila Lili Jazbec, ki ima na področju svojega delovanja bogate izkušnje z mladimi, tudi z usmerjanjem h kvalitetnejšemu preživljanju prostega časa.
Gospa lili je pohvalila »parlamentarce«, saj so zelo dobro zaigrali, kako nekateri mladi negativno preživljajo prosti čas, nekatere je potrebno dobesedno »porinit« v aktivnost.
V Centru za mlade so vrata vedno odprta vsakomur, razveseli jih vsaka nova ideja, mladi morejo biti akterji, naj dajo pobudo staršem, npr.: izlet...
Marca bo peti razpis v Centru za mlade. Prisotne je povabila, da sodelujejo, dajo pobude... Mladi umetniki bodo imeli možnost objaviti svoja literarna dela, takrat naj ne zamudijo priložnosti, da zapolnijo svoj prosti čas.
Ob zaključku zasedanja pa je Neža napovedala regijski parlament, v ponedeljek, 14. 1. 2002, v OŠ Venclja Perka. Županja je predlagala, da se povabi tudi vodstvo Koloseja.
Saša Kos
Prireditev najmlajših v dobskem gledališču
Učenci prvega in drugega razreda Osnovne šole Dob ter tisti, ki obiskujejo gledališko skupino za nižjo stopnjo so ob zaključku leta povabili svoje starše, babice in dedke na novoletno prireditev, ki so jo za spremembo pripravili kar na gledaliških deskah, ki jih ponuja v čudovitem okolju nad rečico nekaj korakov stran od Doba, naše gledališče.
Dvorana je bila kar premajhna, saj so se starši odzvali v velikem številu in do poslednjega kotička napolnili prostor. Vsi skupaj smo z veseljem prisluhnili pesmi in besedi naših najmlajših. Prav vsi nastopajoči so se zelo lepo pripravili. Učenci prvih in drugih razredov ter gledališki krožek so pokazali ljubko zimsko pravljico, ki je govorila o praznikih, snegu, živalih, mesecih in željah. Otroci so s svojo izvirnostjo in prisrčnostjo naredili ta večer tako lep in nežen, da seje vsem zazdelo, da tako tople prireditve že dolgo nismo videli. Niso manjkale ne smrečice, ne lučice, ne darila. Tudi na ta so pomislili otroci in ob zaključku obdarili svoje mame in očete, ki so darilca iz rok svojih najmlajših sprejeli z velikim veseljem.
Tatjana Kokalj
Zimska šola v naravi
Na OŠ Venclja Perka smo v mesecu decembru 2001 že šestič zapored izpeljali zimsko šolo v naravi za učence tretjih razredov. Šola je trajala šest dni, bivali smo v hotelu Bellevue na mariborskem Pohorju. Zimovanja se je udeležilo 57 od skupno 74 tretješolcev.
Program šole je bil sestavljen iz naslednjih vsebin:
- šola smučanja
- pouk, prilagojen kraju in času
- družabne in zabavne prireditve
Po prihodu na Pohorje smo najprej opravili preverjanja znanja smučanja ter na
Podjetje
IARA
DEŽMAN & DRUŽBENIK d.n.o., Triglavska 5, Domžale
Objavljamo informativni vpis za otroke prve in druge starostne skupine v
Zasebnem vrtcu MALI PRINC Triglavska 5, Domžale
Vrtec bo predvidoma odprt 1. aprila 2002. Zainteresirani starši otroke prijavijo pismeno.
Podrobnejše informacije lahko dobijo na telefonski številki 041/410 107 vsak delavnik med 8. in 10. uro.
Število otrok je omejeno.
podlagi tega učence razvrstili po smučarskih skupinah. Vsako dopoldne in popoldne je potekala šola smučanja po zastavljenem programu. 28 učencev je letos prvič stalo na smučeh, ob koncu pa so vsi osvojili plužni zavoj in se že peljali z vlečnico.
V okviru pouka so se učenci seznanili z značilnostmi Pohorja. Spoznali so pravila ravnanja in vedenja na smučišču, na vlečnicah in sedežnicah. Pogovorili smo se o nevarnostih na smučišču in o ravnanju v primeru nesreče. Pisali so dnevnik najlepših vtisov v šoli v naravi, domišljijske spise, risali doživetja na snegu, izdelovali novoletne voščilnice in prepevali pesmi o zimi. Največ veselja in zabave pa so otroci doživeli ob večerih, ko smo zanje pripravili družabne igre ob glasbi, disco ples, vožnjo z gondolo do zimskega stadiona v Mariboru in nočno smuko. Naše tedensko druženje smo zaključili s kulturno prireditvijo, na kateri smo vsem učencem podelili diplome, najhitrejšim smučarkam in smučarjem pa tudi medalje. Vse dni zimovanja smo imeli čudovito, sončno vreme, snežne razmere zelo ugodne, nihče se ni poškodoval in kljub nizkim temperaturam, so bili vsi učenci zdravi, kar je še dodatno pripomoglo k dobremu razpoloženju.
Pedagoški vodja ZŠVN: Almlra Zlbelnlk
Pestra ponudba izvenšolskih dejavnosti v Kamniku
Usmerjanje nemirne enrgije v spoznavanje sveta, znanosti in kulture
Šolski center Rudolf Maister Kamnik je prepoznavno ime šole na domžalsko-kamniškem področju, po vidnih uspehih in bogati dejavnosti pa tudi v celotnem slovenskem prostoru. Čeprav šola na prvem mestu izobražuje in vzgaja bodoče gimnazijske maturante, maturante ekonomske gimnazije in ekonomske šole, je njeno delovanje pestro tudi na vseh izvešolskih področjih. Res je, da današnjemu zahtevnemu mlademu človeku ne more slediti vsaka izobraževalna organizacija po individualnih željah in hotenjih. Smiselno in perspektivno pa je, da šola mladim ponudi široko odprte poti spoznavanja različnosti sveta v primerjavi s slovenskim družbenim, gospodarskim, znanstvenim in kulturnim utripom.
ŠCRM je v vseh letih svojega delovanja (gimnaziji teče že 53. leto) tkala vezi z različnimi strokovnimi in izobraževalnimi ustanovami doma in po svetu. Obiski slovenskih dijakov iz Trsta in Celovca ter gostovanja Kamničanov pri njih so ustaljena praksa medsebojnih izmenjav.
Danski dijaki, ki v okvru tedenskega spoznavanja Slovenije en dan preživijo v kamniški šolo, se seznanijo z načinom dela in življenja pri nas. Prinesejo pa tudi marsikatero zanimivost svoje dežele, zato je geografski krožek obisk vrnil in se seznanil z značilnostmi Danske ter spoznal utrip srednješolskega življenja na njihovi šoli. V zadnjih letih pa šola stalno sodeluje s češko gimnazijo v Kutni Hori. Redne obiske z. odkrivanjem lepot obeh dežel izmenično organizirata obe šoli. Dijaki in profesorji jih obiščejo, prisotni so pri pouku, ogledajo si deželo, seznanijo se
z načinom življenja mladih, z njihovimi interesi in dejavnostmi. Naši dijaki pa gostijo češke na svojih domovih, prisotni so pri pouku, izmenjava pa obojestransko bogati tudi spremljajoče profesorje. Navežejo tudi tesnejša
prijateljstva, si dopisujejo in v Slovenijo prihajajo tudi med počitnicami. Spoznavanje in prepoznavanje novih svetov je mikavno za vsakega mladega človeka. Dijaške ekskurzije so razdeljene na različna interesna področja. Že v prvem letniku si dijaki lahko ogledajo Tehniški muzej v Munchnu, ekskurzija pa je popestrena z ogledom okoliških znamenitosti (Gradovi Ludvviga Bavarskega, Insbruck, Berchtesgaden). Geografi ponudijo predpraznični ogled evropskih prestolnic; letos je bil na vrsti predbožični in prednovoletni Rim z vso svojo mikavnostjo. Skupina dijakov s profesorji si je ob Rimu in Vatikanu ogledala še Neapelj in Vezuv. V prejšnjih letih so obiskali Budimpešto, Krakow, Dunaj.
Letos so svoje navdušence v predpraznično razkošje Dunaja odpeljali germanisti, ki večkrat organizirajo tudi zanimivo pol v Berlin s spremljajočimi ogledi.
(nadaljevanje prihodnjič)
Anica Gri|J
Vesele urice za najmlajše v Dobu
Otroci so iz leta v leto bolj obremenjeni, vedno več imajo obveznosti in skrbi. Nekaj časa pa si vsakdo zmore najti za svoj konjiček in zabavo. Zato smo v Dobu poskrbeli, da našim najmlajšim ne bo dolgčas. Tako smo se tri skavtinje. Petni, Manica in Andreja, odločile, da organiziramo Vesele urice za najmlajše. Pri nas seje dogajalo in se bo dogajalo še marsikaj zanimivega. Izdelovali smo izdelke iz papirja, gline in plastelina, naredili cofke iz volne. Ob prazniku vseh svetih smo obiskali grobove, preizkusili pa smo se tudi v kuharskih spretnostih. Naše druženje je vedno popestreno z igrami, pesmicami, navsezadnje pa sc tudi posladkamo.
Za druženje z otroki smo se odločile zato, ker jih imamo rade in uživamo ob delu z njimo. Zato ste vsi otroci, stari od 4 do 10 let, ki si želite zabave z nami, vabljeni, da se nam pridružite vsak petek ob 17. uri pred župniščem v Dobu. Vesele bomo tvojega obiska in te že nestrpno pričakujemo.
PAM (Petra & Andreja & Manica)
Vsak izmed otrok "vzgaja" tudi svojo rožico - vijolico, ki jo je sam posadil.
Učna pot ob Mlinščici
Na OŠ Rodica je večletno raziskovanje mlinov in drugih vodnih naprav ob Mlinščici, ki so ga prizadevno izvajali člani geografskega krožka, obrodilo nove sadove. Pred šolo so v sredini decembra postavili lično informativno tablo s karto in opisom učne poti, ki je speljana ob bregovih Kamniške Bistrice in Mlinščice v naseljih Srednje in Spodnje Jarše ter Rodica.
Mlinščica predstavlja pomnik nekdanjih časov, načrtnega dela naših prednikov, ki so z izredno natančnostjo zgradili strugo in jo potem znali koristno izrabljati več
stoletij. Učna pot je speljana mimo mest, kjer je še pred 50. leti obratovalo sedem mlinov, dve žagi in ena kovačija. Teh vodnih obratov danes ni več, ostale pa so mlinske stavbe in umetni padci ter pregrade v strugi. V zadnjem desetletju so na Mlinščici zrasle tri male vodne elektrarne, ki nakazujejo možnosti izrabe njene vodne sile v prihodnosti.
Krožna učna pot (z začetkom in koncem pred OŠ Rodica) je dolga tri kilometre, na njej pa je devet opazovalnih mest. Opis poti s karto in slikovno ponazoritvijo sije možno ogledati tudi na prenovljenih spletnih straneh OŠ Rodica na naslovu http;/Avww2.ames.si/čosljro2s/.-Uienci pripravljajo tudi obsežnejši vodnik po Učni poti ob Mlinščici.
Vilma Vrtačnik Merčun
Še bi ostali v Kočevju
Četrtošolci OŠ Rodica so preživeli zadnji delovni teden v decembru v dveh Centrih šolskih in obšolskih dejavnosti (CŠOD) v Kočevju (4. a in c) in v Čatežu (4. b). V Kočevju smo bivali v domu Jurček. Glede na naravne danosti kočevske pokrajine so učenci spoznavali pestre vsebine predvsem naravoslovnih in športnih dejavnosti.
Ogledali so si mesto Kočevje, prehodili gozdno učno pot, se sprehodili ob Rudniškem ježem in zaledeneli reki Rinži, uspešno prispeli na cilj orientacijskega pohoda in pokukali v kraško jamo.
Medveda v gozdu res nismo srečali, zato smo si ga ogledali pri gostišču Tušek. Najbolj priljubljeni športi so bili sankanje, streljanje z zračno puško in lokostrelstvo. Učitelji in inštruktorji so imeli iskren in sproščen odnos do otrok. Spodbujali so otroško radovednost, ustvarjalnost in kritično mišljenje, zato učenje ni bilo težko, temveč zabavno. Vesela sem, da v ČSOD-jih zares kvalitetno izvajajo aktivnosti, ki so podpora našim šolskim programom.
Najdragocenejše pa je bilo nenehno sporočanje mojih učencev, da so zadovoljni, da je zanimivo in celo, da bi želeli to bivanje podaljšati.
Štefka Ramovš, OŠ Rodica
V Cankarjevem domu
Ob novem letu se odprejo vrata Cankarjevega doma na stežaj. Otroci iz vse Slovenije pridejo na veseli novoletni živ žav in se v dvoranah zabavajo ob petju in plesu, poslušanju zgodb in pravljic, igranju s kockami in baloni.
Tudi letos kot prejšnja leta so se Veselega decembra v Ljubljani udeležili tudi naši najmlajši učenci iz Doba. Poslušali so zgodbo o psu Mufu iz Kužkove vasi, ki jo je napisala Tatjana Kokalj, in je predstavitev tudi vodila. Ob pravljici so izdelovali zanimive psičke iz usnja. Navdušeni so bili nad bogatimi policami knjig, ki jih je ponudila Mladinska knjiga na ogled, in prisluhnili zgodbam, ki se jih nikoli ne naveličajo.
Anja Kokalj
Šviga zajček
Učenci prvih razredov so bili letos nemalo presenečeni, ko jih je ob začetku šolskega leta čakalo darilo na šolski klopi. Dobili so v dar malega sivega zajca z imenom Šviga zajec, ki gaje prav vsakemu prvošolcu podarila Založba Izolit. Naši učenci iz Osnovne šole Dob si nabirajo prvo znanje iz maternega jezika prav iz knjig te založbe.
Drugošolce pa je ob novem letu presenetila Založba Izolit s prav takimi ljubkimi malimi zajci in jim s to dragoceno in prijazno gesto zaželela, da bi se v novem letu imeli lepo, si nabrali veliko znanja in predvsem radi brali.
Tatjana Kokalj
stran 7
IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI
Bronasti kolesar Andrej Hauptman z očetom Janezom, Marjanom Ručigajem, predsednikom Sveta KS Jarse-Rodica, ter trenerjem Gorazdom Penkom.
KS Jarše-Rodica - sprejem za kolesarja Andreja Hauptmana
Njegov čas šele prihaja
Ob koncu leta v Krajevni skupnosti Jarše-Rodica pripravijo tradicionalno praznično srečanje, ki so ga letos popestrili z obiskom najbolj slavnega krajana kolesarja Andreja Haupmana, tudi najboljšega slovenskega športnika v letu 2001. Predsednik Sveta KS, Marjan Ručigaj, je pozdravil vse prisotne in na kratko predstavil opravljeno delo v letu 2001.
Poudaril je, da je bilo to za KS precej »sušno« leto, saj občina ni dala vsega, kar je obljubila, sicer pa so opravili naslednje investicije: pri koncu je zamenjava vodovoda v Jarški ulici, dobili so novo trafo postajo s priključitvijo, PTT kanalizacijo, štiri obnovljene avtobusne postaje, začela seje gradnja komunalnih vodov v okviru zazidalnih načrtov, dobili so pet ekoloških otokov, projektno dokumentacijo za trafo postajo v Volfovi ulici, nadaljevali so z obnovo Kulturnega doma Groblje, uredili železniško postajo, vse leto pa so skrbeli tudi za vzdrževanje zelenic in klopi ter makadamskih cest. Ob tem je g. Ručigaj opozoril na probleme, povezane z obema zazidalnima načrtoma ter industrijsko-obrtno cono Zgornje Jarše in menil, da bi morala občina v večji meri upoštevati njihove predloge in pripombe, saj zadevo v KS dobro poznajo. Vsem je zaželel dobro leto 2002, za katero upa, da bo KS Jarše-Rodica bolj naklonjeno.
Čestital je bronastemu kolesarju Andreju Hauptmanu, ki so ga uspešni člani društva Mladi gasilec, skupaj z njegovim očetom Janezom ter trenerjem Gorazdom Penkom, ob začetku slovesnosti razveselili s cvetjem ter mu v
mm
imenu Sveta KS izročil pomivalni stroj. Dejal je, daje bronasta medalja za vse krajane zlata in zaprosil vse tri goste, da več povedo o življenju in športnih uspehih Andreja Hauptmana. Najprej je o Andrejevem otroštvu govoril njegov oče Janez, ki je povedal, da je z resnim kolesarjenjem Andrej začel v četrtem razredu in da so domači veliko sodelovali z. njim. »saj je bil naš«. Vsako leto je bilo zelo zanimivo in vsi so zelo ponosni na Andrejevo športno pot, saj je »vsak ponosen in vesel, ker je v tvojem človeku nekaj več.« Trener Gorazd je povedal, da je Andrej vseskozi zelo ambiciozen, da so domači in tudi trenerji, med njimi tudi g. Janez Pavli in g. Matjaž Zanoškar, veliko prispevali k Andrejevi uspešni športni poti. »S takim športnikom je lahko delati, saj mu ni žal naporov,« je povedal g. Penko in poudaril, daje Andrej dosegel celo vrsto uspehov, ki niso uspeli nobenemu Slovencu, in o katerih smo včasih samo sanjali: »Glede na njegovo mladost, Andrej je star 26 let. lahko rečemo, da njegov čas šele prihaja,« je dejal g. Penko in svoj nagovor zaključil: »Če si kdo tako želi uspeha, kot Andrej, se to zgodi in vsi smo lahko ponosni na tako pridnega in prizadevnega človeka.«
Andrej Hauptman seje zahvalil za pozornost in darilo, ki mu gaje dala KS Jarše-Rodica - pomivalni stroj, in med drugim dejal: »Se zgodi, da ni nikogar, ko ti gre slabo, ko ti gre dobro, so pa vsi zraven. Hvala vsem, ki so bili kakorkoli in kadarkoli zraven.«
Po slovesni predaji pomivalnega stroja Andreju Hauptmanu, seje g. Ručigaj ponovno zahvalil vsem, ki so kakorkoli prispevali k uspešnemu delu KS, tudi predsednikom društev in organizacij ter občini, in vsem zaželel, da zahvalo za opravljeno delo ter najboljše želje za srečno, zdravo in uspešno leto 2002 ponesejo vsem, ki pridno delajo v Krajevni skupnosti Jarše-R<xlica.
Darilo za najbolj znanega krajana KS Jarse-Rodica Iz rok mladega gasilca
Ob koncu leta so se na občnem zboru zbrali tudi člani organizacije Zveze borcev in udeležencev NOV v občini Domžale. Pregledali so delo v letu 2001 ter sprejeli program dela za leto 2002. Izvolili so tudi novo vodstvo Občinskega združenja ZZBU NOV, ki ga bo vodil Rajko Hafner, podpredsednik bo Ivan Peterca, tajnica pa Ivanka Klemen. Tudi v letu 2002 bodo namenili posebno skrb obujanju tradicij NOB ter skrbi za starejše in bolne člane, pripravili bodo številne spominske slovesnosti, se udeležili različnih republiških proslav, poskrbeli pa tudi za vzdrževanje spominskih obeležij.
Društvo izgnancev Domžale
Občni zbor ter prijetno novoletno srečanje
Krajevna organizacija Društva izgnancev Domžale je tudi konec lanskega leta pripravila tradicionalno novoletno srečanje svojih članov in članic, ki so se tokrat zbrali v dvorani Doma krajanov v Žejah. Kljub slabemu vremenu se je v prijetno topli dvorani zbralo več kol 150 udeležencev, ki so se z minuto molka najprej spomnili vseh umrlih članov v letu 2001. Ob tej priložnosti so bila prebrana tudi vsa njihova imena, ki jih objavljamo tudi v slovenskem glasilu izgnancev Vestnik.
V svojem govoru je Jože Kveder. predsednik Krajevne organizacije Društva izgnancev Slovenije povedal, daje bil program za leto 2001 v celoti realiziran in daje bilo prav leto 2001 tisto, kije nekdanjim izgnancem prineslo nekaj več upanja za moralno in materialno odškodnino, na kratko pa je spregovoril tudi o delu Mednarodne emigracijske organizacije (IOM) v Ljubljani in odškodninah za prisilno delo ter odškodninah za materialno škodo, posebej pa so bili zbrani veseli informacije, da naj bi v skladu z v letu 2001 sprejetim zakonom, v začetku letošnjega leta (februarja) prejeli odškodnino glede na mesece, prebite v izgnanstvu. Sam občni zbor je s svojim igranjem popestril znani citrar Rado Kokalj, za prijetno družabno
Prijetno razpoloženje na vsakoletnem novoletnem srečanju.
srečanje, v katerem ni manjkalo tudi pesmi, pa je poskrbel harmonikar Franci s svojim prijateljem.
Prijetno popoldne je bilo namenjeno tudi zbiranju prijav za udeležbo v programu društva za leto 2002, pa tudi sprejemanju prispevkov za članarino in naročnine za Vestnik. Vse člane in članice, ki teh
prispevkov še niso poravnali, niti Se niso prijavili za aktivnosti, vabimo, da se v času uradnih ur društva, to je ob petkih od 13. do 14. ure, oglasite na sedežu društva in poravnate svoje obveznosti.
Vsem članom društva želimo prijazno leto 2002.
D.l.
Krajevna skupnost Dragomelj-Pšata
Najdbe, ki bodo spremenile zgodovino
Učilnica Osnovne šole Dragomelj je bila kar premajhna za številne krajane in krajanke ter goste, kateri so želeli prisluhniti dr. Petru Turku, kustosu Narodnega muzeja v Ljubljani, ki je tik pred koncem leta 2001 na povabilo vodstva KS Dragomelj-Pšata predstavil rezultate izkopavanj na tem območju.
Razstava izkopanin je bila postavljena ves dan, največ obiskovalcev pa seje zbralo prav popoldne in z velikim zanimanjem so spremljali diapozitive ter predavanje dr. Turka. Taje najprej pojasnil nekatere osnove, nato pa na zelo praktičen ter zanimiv način predstavil rezultate izkopavanj, ki bodo zanesljivo spremenili zgodovino tega območja, saj najdbe kažejo, daje bilo to precej drugačno, kot smo ga poznali doslej. Predstavil je veliko območje cca 12.000 m2 in pri tem poudaril, da le redko arheologi raziskujejo tako velika območja, pojasnil načine iskanja najdb ter nato na kratko predstavil posamezne dobe in najdbe, vezane na nje. Izkopanine kažejo na naselbine iz prazgodovine (mlajša kamena doba), prve stalne poselitve iz leta 4000 pr. n. štetjem ter iz zgodnjega srednjega veka, ko se je naselje morda celo že imenovalo Dragomelj.
Tudi tokrat je posebno pozornost predavatelj namenil najdbi več kot 80 kg ingotov, ki dokazujejo trgovanje naših prednikov z državami iz Sredozemlja, zanimivi pa so bili tudi ostanki glinenih loncev iz bronaste dobe. Vse to omogoča, da arheologi ugotavljajo, kako so ljudje na nekem konkretnem mestu živeli in najdbe na območju Dragomlja so pokazale, da so tod izkopane najstarejše najdbe, ki kažejo na to, da so ljudje tedaj obdelovali polja, izdelovali lončevino in kamnita orodja, zvedeli pa smo tudi, da je to tudi čas koliščarjev na ljubljanskem barju. Del stalne poselitve so bile majhne glinene koče (3 X 3,5 m), številne puščice, ostra rezila, zajemalke, glajena kamnita orodja, rekonstrukcije tedanjih koč pa omogočajo tudi ugotavljanje in prikazovanje dejavnosti zunaj in znotraj
Veliko zanimanje za Izkopanine so pokazali prav vsi obiskovalci
Dr. Turk med
predstavljanjem
Izkopanin
teh koč. Kot zanimivost je dr. Turk navedel, da so v Dragomlju odkrili tudi ostanke predilske in tkalske dejavnosti, našli ostanke ročnih mlinov - žrmelj, našli pa so tudi svitke ter velike shrambne lonce. Na tem območju so našli tudi več kot 120 različnih bronastih predmetov, od katerih smo si mnoge lahko tudi ogledali.
Zelo zanimivo je bilo pripovedovanje o naselbini, kije imela že v 11. oz. 12. stol. pred našim štetjem skoraj zanesljivo kontakte z Grki, saj so izdelovali predmete za mednarodno trgovino, podobne ostanke so našli tudi pri izkopavanju v Podgorici. Po mnenju dr. Turka je šlo za očitno središče širšega regionalnega pomena, iz česar sklepamo, da je bilo to območje v zgodovini zelo pomembno. Povedal je tudi, da so na predelu neolitske naselbine v bližini OŠ našli ostanke enega samega groba, eden od ingotov, ki so jih našli v Dragomlju pa je le eden od šestih, ki so jih našli v Evropi.
Prisotni so postavili vrsto vprašanj in z zanimanjem sprejemali informacije o prazgodovini območja, katerega zgodovina se bo morala zaradi najdb kar precej spremeniti.
Vera Vojska
Medgeneracijski tabor na Debelem rtiču
Med lepimi spomini na leto 2001 je tudi tabor med generacijskega društva "JESENSKI CVET". Naša pisana druščina je štela 33 članov, starih, malo manj starih voditeljev in nekaj prijetnih otrok.
Tabor je potekal tako kot se za taka srečanja spodobi. Po nastanitvah v hotelskih sobah smo odšli na kosilo in se dogovorili, kako bomo čim lepše in pestro preživeli naslednjih pet dni. Naš program je bil zapolnjen z. likovno delavnico, ročnimi deli, dramskim krožkom, za tiste s športnim duhom pa smo organizirali razne športne dejavnosti, kot so plavanje, sprehodi in razne igre z žogo. Večeri pa so bili namenjeni družabnim igram in glasbi.
V soboto so nas obiskali naši prijatelji iz Izole v spremstvu g. Toneta Kladnika, ki je predsednik Medgeneracijskcga društva Slovenije, ter ge. Branke Knific, voditeljice skupin. Skupaj smo preživeli kar nekaj prijetnih uric. Ob njihovem odhodu smo jim podarili priponke, ki smo jih v naših delavnicah izdelali sami. Naši dnevi so bili zelo zabavni, saj smo imeli vsak dan tudi kakšno igrico. Prva je bila "skriti prijatelj", ki je potekala do zadnjega dne, ko smo ga svečano odkrili. Šli smo se igrico "vroča čebula", pri kateri je glavno vlogo igral Bojan s harmoniko. Zanimiv je bil tudi "srčkov ples" in nastopi naših najmlajših udeležencev. Za zaključek pa še igrica Žogica Nogica, ki sojo uspešno uprizorili naši taborniki.
Ker je tabor potekal ob naši obali, si seveda nismo mogli dovoliti, da se ne bi popeljali z barko do Pirana, kar je bilo res lepo in vetrovno doživetje. Tako kot se vse lepe stvari enkrat končajo; je bil tudi naš tabor pri koncu, pred nami je bil še zadnji dan, ki pa je potekal v mrzličnih pripravah na zaključni večer. Po večerji smo se zbrali v dvorani hotela, kjer smo zaključili vsa dogajanja tabora. Večerje bil poln nagrad, plesa in iger. Za konec pa smo imeli še srečolov, kjer je vsaka srečka zadela, tako da smo bili vsi zadovoljni in smo se pozno zvečer polni lepih vtisov odpravili spat.
Pred odhodom domov so nas obiskale še druge skupine iz Domžal, Trzina, Mengša, Lukovice in Moravč. Ob kavici smo si izmenjali nekaj vtisov iz tabora in tudi njih obdarili z našimi izdelki. Ker si nismo želeli takoj domov, smo se ustavili
še v Ppstonjski jami. To neverjetno naravno čudo so si nekateri ogledali iz
vlakca malo bolj hitro, ostali pa peš. Da bi bil dan popoln, smo se ustavili še na turistični kmetiji "Hudičevka", kjer so nas pogostili z domačimi dobrotami.-
Ob zaključku smo poprosili udeležence tabora, naj izrazijo - napišejo svoje vtise o taboru. Kljub že nekoliko okorni pisavi so vtisi vseh zelo jasni. Vsi so zadovoljni in pohvalili so vse po vrsti. Tako nastanitev, hrano kot tudi pestre aktivnosti in prijaznost ter prizadevnost voditeljev. Posebna zahvala pa je namenjena Majdi Hrovat, ki je bila pobudnica našega tabora.
v. rvu
Medobčinsko društvo invalidov Domžale
Letošnje tradicionalno srečanje bo 6. aprila
Že prvi dnevi novega leta so bili za Medobčinsko društvo invalidov Domžale delovni, saj so se kar takoj lotili uresničevanja programa, s katerim so bili preko koledarjev seznanjeni vsi člani in članice.
Ena izmed pomembnejših prireditev, ki jih bodo pripravili v letu 2002, je tradicionalno srečanje ob prazniku invalidov, ki se ga vsako leto udeleži več sto članov in članic ter prijateljev društva. Ker je dvorana Komunalnega centra na že posredovani datum zasedena, Medobčinsko društvo invalidov Domžale vse svoje člane in članice ter vse, ki se želijo udeležiti omenjenega srečanja, obvešča, da bo tradicionalno srečanje ob dnevu invalidov v soboto, 6. aprila 2002 ob 10. uri v hali Komunalnega centra.
Društvo že sedaj vabi, da se prireditve udeležite, saj bodo pripravili pester kulturni program, letos pa boste spet preizkušali srečo na bogatem srečelovu.
D. I.
LDS v pripravah na kongres in volitve
Kongres LDS
Izvršni odbor LDS Domžale je na decembrski seji razpravljal o pripravah na kongres stranke, ki bo konec januarja v Portorožu.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA POLITIČNIH STRANK
Novoletni zbor Združene liste socialnih demokratov vArboretumu
Območni odbor Združene liste socialnih demokratov Domžale je 8. decembra v Golf klubu Arboretum organiziral novoletni zbor in družabno srečanje članov in simpatizer jev. Zbor je bil namenjen pregledu aktivnosti in uspešnosti delovanja v preteklem letu in načrtom za prihodnje leto.Poleg članov in simpatizerjev območne organizacije, sta se zbora udeležila tudi regijska koordinatorka stranke, Angelca Murko Pleš in Mladega foruma, Uroš Jauševec.
stran
Na kongresu LDS bodo'kot delegati Občinskega odbora LDS Domžale sodelovali mag, Milan Pirman, mag. Marko Vresk, Toni Dragar, Pavel Cerar in Vinko Juhart.
Izvršni odbor LDS Domžale je opravil tudi evidentiranje kandidatov za individualne funkcije v stranki. Glede na vse dileme, kdo naj bi v bodoče vodil stranko, seje izvrši odbor odločil, da za predsednika predlaga dr. Janeza Drnovška, ki ,je že doslej uspešno opravljal to funkcijo.
Kongres se bo. poleg izvolitve novih nosilcev funkcij, ukvarjal tudi s spremembo statuta stranke, sprejel pa bo tudi nekaj kongresnih izjav.
Ena od kongresnih izjav bo izjava o regionalizmu in lokalni samoupravi. V
okvira te izjave se bomo predstavniki LDS Domžale zavzeli za nadaljnji razvoj lokalne samouprave, krepitev občin ter kompetentnosti in strokovnosti občinskih uprav.
Pri nadaljnjem razvoju lokalne samouprave in ustanavljanju regij moramo upoštevati naslednja izhodišča:
spremeniti bo potrebno sistem financiranja občin, ki naj bi odpravil težnje k drobljenju in ustanavljanju
novih občin,
pri ustanavljanju občin bo potrebno dosledno spoštovati predpisane kriterije, ki jih mora neko območje izpolnjevati, da se lahko poteguje za ustanovitev svoje občine, regije se lahko nov mobilizacijski mehanizem za bolj uravnotežen razvoj,
regije oziroma pokrajine naj prevzamejo nekatere naloge in funkcije, kijih sedaj opravlja država,
LDS
pokrajine naj prevzamejo nekatere naloge, ki jih sedaj opravljajo občine in imajo po svoji naravi nadlokalni pomen,
pokrajine naj krepijo policentričnost Slovenije,
prihodke oziroma vire financiranja je potrebno zagotoviti iz obstoječih virov, brez uvajanja novih davkov, pristojnosti in naloge pokrajine naj bodo, napram državi in občinam, jasno določene.
Izvrsni odbor LDS Domžale
Zveza Svobodnih Sindikatov W Slovenije
Kaj nam prinaša novo leto
Spet je leto naokrog. Minil je čas praznovanj, polni smo lepih želja in obljub za prihodnost. Poleg obračunov za leto nazaj, imamo tudi načrte in vizijo za delo v komaj začetem letu. Leto 2002 bo za Območno organizacijo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Domžale in v njej povezane organizacije in člane posebno leto, saj se zaključil je njeno več kot desetletno delovanje. To je še en razlog, da se bolj podrobno analizira prednosti in pomanjkljivosti v delovanju območne organizacije kot servisa za izvajanje programa ZSSS in sindikatov dejavnosti. Delo območne organizacije je močno povezano s sindikati podjetij in zavodov in upamo, da bo tako ostalo tudi v prihodnje. Zavedamo se, da je moč njenega delovanja v članih, sindikalnih zaupnikih in sindikalnih delavcih, ki se svojih pravic zavedajo in si jih ne pustijo vzeti in so se zanje pripravljeni boriti i. vsemi sredstvi.
Vizija območne organizacije je postati še boljša pri izvajanju sindikalne politike, da bi lahko še bolj vplivali tako na življenje v podjetjih, ustanovah, zavodih in območni skupnosti. Kakovost bomo dosegli le z nenehnim izobraževanjem in s skupnim sodelovanjem in načrtovanjem aktivnosti.
Z novim letom začenjamo tudi z novim delovnim načrtom. Čaka nas veliko dela. Ko bo sprejet novi zakon o delovnih razmerjih, ga bomo morali temeljito proučiti in z njim seznaniti delavce. Če delavci ne bodo poznali svojih pravic, zakon ne bo dosegel svojega namena.
Sindikalisti se bomo morali v tem letu vključiti tudi v razprave o zakonu o kolektivnih pogodbah, ki bo vplival na razvoj sindikalnega gibanja na Slovenskem. V zakonu o kolektivnih pogodbah bo treba doreči, katere pravice, ki jih izborijo sindikati, naj veljajo za vse delavce, katere pa samo za člane sindikatov. Vsekakor moramo v sindikatih za svoje člane storiti nekaj več kot za druge
zaposlene, saj člani plačujejo članarino in na druge načine aktivno sodelujejo v borbi za delavske pravice. Jedro dela v sindikatih pa bodo spremembe na področju plačne politike, saj bodo plače tudi v bodoče odvisne od ekonomskega položaja podjetij. Vsi sindikati skupaj pa smo dolžni zaščititi najnižje plače, da od eskalacijske lestvice ne bi imeli največ koristi zlasti razporejeni v najvišje tarifne razrede. V sindikatih nas čaka veliko nalog tudi pri uresničevanju pokojninske reforme, pri dodatnem pokojninskem zavarovanju in še zlasti na področju zdravstvene politike. Sindikati ne smejo dovoliti, da bi zdravje poslalo privilegij bogatih, zato moramo biti vsi pozorni do tihih reform na področju zdravstva, ki se uveljavljajo postopno in z majhnimi koraki. Leto 2002 bo tudi leto kongresov v večini sindikatov dejavnosti in v ZSSS. Zato bomo morali tudi v območni organizaciji dobro razmisliti, kaj moramo sindikati v ZSSS storiti za izboljšanje sistema izobraževanja in usposabljanje svojih kadrov in članstva, kaj moramo sindikati narediti za nadaljnji razvoj socialnega partnerstva, kaj moramo narediti na področju organizacije dela, kako izboljšati informiranje, idr.
J. Arnuš
Predsednik Mirjan Trampuž je poudaril nekatere glavne usmeritve delovanja, predvsem potrebo po organiziranju občinskih organizacij na širši članski bazi, ustanovitvi foruma svetnic in svetnikov, sodelovanja na kongresu in v drugih organih ZLSD Slovenije, predvsem pa zadnji uspeh na županskih volitvah v Moravčah. Franc Kmetic seje
Slovenije, vojaškimi invalidi in bo to povezanost ohranila in razširila (udi v prihodnje. Spremljali bodo tudi delo obljubljanske, regijske in republiške organizacije ZLSD , predvsem pa delo strokovnih svetov in forumov stranke, uresničevanje volilnega programa in koalicijske pogodbe. V nadaljevanju so podelili priznanja za
v razpravi zahvalil za podporo njegovi kandidaturi in napovedal kandidaturo za župana na volitvah v letu 2002. Gorazd Križanič in Žiga Čamernik sta predstavila delo Mladega foruma v preteklem letu, ki se nanaša na vrsto aktivnosti, ki se dotikajo problematike mladih na tem območju in od katerih so najvidnejša prizadevanja za mladinski klub in mladinsko stanovanjsko zadrugo. Načrti stranke za prihodnje leto so v veliki meri vezani na aktivnosti za volitve predsednika države, v občinski svet in krajevne skupnosti, kjer si želijo povečati število svetniških mest in doseči samostojno ali v koaliciji vsaj eno župansko mesto ter vsaj dvotretjinsko zastopanost mladih in žensk na kandidatnih listah. Pomemben cilj stranke je tudi čim večja povezanost s prebivalci tega območja, zalo bo redno organizirala javne razprave in tribune, akcije, prireditve in srečanja, na katerih bodo lahko izrazili svoja mnenja in stališča, ki jih bo stranka pri svojem delu upoštevala. Že zdaj je stranka povezana z različnimi organizacijami in društvi kot so ZB NOB, borci za osamosvojitev
dolgoletno in uspešno delo v ZLSD, ki so jih prejeli: Lili Smrekar, Marko Hribar, Slavko Pišek, Peter Škufca, Almira Žemljic, Franc Kmetic, Janez Cerar, Milan Držar. Gorazd Križanič,
ZDRUŽENA LISTA
socialnih demokratov
Žiga Čamernik in Marko Ocepek. V prijetnem ambientu so nadaljevali z družabnim srečanjem in sproščenim klepetom. Člani Mladega foruma pa so se odpravili v Trzin, kjer so v klubu Otherside organizirali novoletno srečanje članov Mladega foruma.
Kristina Brodnik
Konferenca in novo vodstvo Mladega foruma ZLSD
Mladi forum ZLSD je 12. decembra 2001 v prostorih Glasbene šole Domžale organiziral konferenco članov M F, na kateri so sprejeli poročilo o delu iz preteklega leta in izvolili novo vodstvo.
Dosedanji predsednik. Gorazd Križanič je predstavil aktivnosti Mladega foruma, v preteklem letu, kot so, prizadevanja za pridobitev mladinskega kluba v Domžalah, stanovanjsko zadrugo, aktivnosti ob dnevu knjige, humanitarne dejavnosti in ustanovitev Mladinskega
Nove visine izhodiščnih plac
V skladu z določili kolektivnih pogodb dejavnosti ter v skladu z Zakonom o minimalni plači in načinu usklajevanja plač se izhodiščne plače inminimalna plača za januar 2002 (izplačila v februarju) povečajo za 2,7 odstotka. Če imate v vašem podjetju plače po plačilnih razredih bolj razdelane, kot so v kolektivnih pogodbah dejavnosti, se upošteva količnik za usklajevanje plač v višini 1,027.
Izhodiščna plača po splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo za januar 2002 in dalje znaša 64.884 SIT.
Na podlagi aneksa h kolektivni pogodbi za negospodarske dejavnosti pa znaša izhodiščna plača za januar 2002 (do vključno julija 2002) 49.428 SIT.
Minimalna plača se po zakonu o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač za januar 2002 poveča za 2,7 % in znaša 94.675 SIT.
Več informacij lahko člani sindikata dobijo na sedežu Območni organizaciji ZSSS Domžale, vsak dan od 8. do 15. ure, ali po tel.štev. 72-41-235.
J. A.
sveta. Kljub temu, da mu Mladi forum priznava veliko zaslug za oživitev dejavnosti in dosežke, je poudaril, da nekatere naloge in aktivnosti še niso zaključene in jih prepušča novemu vodstvu, za katerega je prepričan, da bo uspešno vodilo Mladi forum v prihodnje. To so, predsednica Nataša Gostinčar in kolegij v sestavi, Gregor Rovanšek, Marko Ocepek, Darko Jcrinia;, Simon Tomažič, Maja Drljepan in ostali. Novoizvoljena predsednica je predstavila program dela, ki temelji na ustanovitvi novih klubov Mladega foruma na področju bivše občine Domžale, organizaciji javnih prireditev, vključevanju v predvolilne aktivnosti ZLSD, organizaciji enodnevnih seminarjev za člane, o aktualnih političnih zadevah, kot so nacionalizem, izobraževanje, drugačen pristop do drog, enakost spolov, projektnega managementa, ipd. Pripravljajo se tudi na akcijo, v kateri bodo opozarjali prebivalce o negativnih posledicah v primeru vstopa v NATO in razpravljali o vprašanjih, ki zadevajo našo skupno prihodnost v evropskih zvezah. Konference sta se udeležila tudi predsednik Območne organizacije, Mirjan Trampuž in predsednik Občinske organizacije. Pavel Pevec, ki sta čestitala staremu vodstvu za uspešno delo in zaželela veliko uspehov novemu vodstvu, v upanju na dobro sodelovanje tudi v prihodnjem letu.
-   Kristina Brodnik
Slavnostni govornik je bil predsednik SDS Domžale in domžalski podžupan, g. Roman Kurmanšek.
Proslava Koalicije Slovenija ob dnevu samostojnosti
Pri (zaenkrat) edinem pomniku samostojnosti v naši občini, ki stoji v Dobu, je na predvečer dneva samostojnosti potekala proslava v organizaciji SDS in NSi, ki delujeta v okviru Koalicije Slovenija. Slavnostni govornik je bil predsednik SDS Domžale in domžalski podžupan, g. Roman Kurmanšek.
Po krajšem kulturnem sporedu je slavnostni govornik prisotne med drugim spomnil na dogodke iz. ne tako daljne preteklosti, koje tedanji DEMOS, ki gaje vodil dr. Jože Pučnik, kljub nasprotovanju tedanje komunistične partije, ki se danes imenuje Združena lista, in njenih salelilov, predvsem ZSMS (sedanja LDS), uspel izpeljati nalogo, ki si jo je zadal -osamosvojitev Slovenije. To je bila zgodovinska naloga, ki jo je DEMOS izpeljal z odliko in to mu danes priznavajo tudi tisti, ki so bili takrat proti samostojnosti, ki so se takrat odkrito borili za to, da še naprej ostanemo v okviru Jugoslavije, v tem balkanskem loncu, kamor Slovenci nikakor ne sodimo. Naše mesto je v Evropi, smo in bomo še naprej del Evrope.
Seveda vse ni šlo gladko. Imeli smo vojno, padle so žrtve. Tudi v naši občini. Zato je prav, da se jim še posebej poklonimo, saj so za našo samostojnost darovali največ, kar človek lahko daruje -lastno življenje. Slava in hvala jim.
Nova Slovenija
Kr&tanska t/udska stranka
SDS
SocialDemokratiSlovenije
Pa smo sedaj, po desetih letih, že dosegli tisto, kar smo želeli? Na žalost še ne. Na oblasti so še vedno tiste politične sile, ki takrat, koje bilo to najbolj potrebno, niso podprle ideje o samostojni Sloveniji. Povečuje se socialna stiska, vse več ljudi živi na robu preživetja, število podjetij v stečaju je vse več. Na drugi strani pa se ustvarja peščica izredno bogatih (in vplivnih) ljudi. Smo si tako zamišljali našo samostojnost? V okviru Koalicije Slovenija trdimo, da ne, da si zaslužimo lepšo, boljšo državo, svetlejšo prihodnost. Imejmo to pred očmi, ko bomo ob koncu leta odločali, komu bomo za naslednje mandatno obdobje dali svoj glas. Leto, ki je pred nami. je namreč volilno leto, je leto odločitve o naši skupni usodi za nekaj naslednjih let.
Proslava pri pomniku v Dobu, katere seje kljub izredno nizkim temperaturi udeležilo veliko število ljudi, seje zaključila s slavnostnim ognjemetom ter družabnim srečanjem.
Janez Stibrič
Staro in novo vodstvo KO SDS Dob, na skrajni desni novi predsednik, g. Robert Hrovat.
Novo vodstvo KO SDS Dob
Ob zaključku preteklega leta so se člani Krajevnega odbora SDS Dob zbrali na volilni konferenci, na kateri so pregledali delovanje v letu 2001. Izvolili so tudi novo vodstvo.
Po pozdravnih nagovorih, prisotne je meti drugim pozdravil tudi predsednik Občinskega odbora SDS Domžale in domžalski podžupan, g. Roman Kurmanšek, je poročilo o delu Krajevnega odbora SDS Dob podal predsednik tega krajevnega odbora, g. Feliks Lampret. V nekaj stavkih je preletel delovanje Krajevnega odbora SDS Dob v preteklem letu ter tudi nekaj načrtov za delo v letu, ki prihaja, v volilnem letu 2002. Poročilo je bilo sprejeto z močnim aplavzom in s tem so ga člani najlepše nagradili za njegovo uspešno delo in vodenje KO SDS Dob.
Po ostalih opravljenih poročilih in njihovem sprejetju so bile na vrsti volitve. Dosedanji predsednik KO SDS Dob, g. Feliks Lampret, je prisotne seznanil, da zaradi obveznosti težko izpolnjuje naloge predsednika, zato je predlagal, da se izvoli novo vodstvo, sam pa bi vsekakor še naprej po svojih močeh pomagal pri delovanju.
Po opravljenem kandidacijskem postopku je bil za novega predsednika KO SDS Dob soglasno izvoljen g. Robert Hrovat. Kot se ob takšnih priložnostih spodobi, se je takoj po izvolitvi prisotnim članom zahvalil za zaupanje ter v nekaj besedah povzel program dela za leto 2002. Zaželel sije dobrega sodelovanja tudi z vodstvom Občinskega odbora SDS Domžale, katerega predsednik je g. Roman Kurmanšek. Novi predsednik KO SDS Dob je že za mesec januar 2002 napovedal prvi sestanek, na katerem bo govora tudi o programu dela za tekoče leto ter perečih lokalnih problematikah, od katerih je v ospredju vsekakor razširitev odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu, ki je bila sprejeta mimo volje in vednosti krajanov Doba. Letna konferenca Krajevnega odbora SDS Dob seje nato zaključila z družabnim srečanjem.
Janez Stlbrič
stran 9
Studentski januar
Tako, novo leto je minilo brez pomanjkanja posebnosti, ki pa smo si jih organizirali vsak po svoje. Vi tako in mi tako. Mi smo bili na primer v Šibeniku, če vas zanima. In če vas zanima kaj več, si oglejte fotografije na www.smdentsld-klub.com, boste še največ zvedeli.
In potem je bil kar čez noč januar in z njim novo leto. In s tem vse novoletne obljube. Najbrž so si jih zadali in obljubili vsi. Tudi vi oziroma ti. Se prednovoletna obljuba vseh zavednih in aktivnih klubovcev je bila, da spremenimo in to korenito spremenimo podobo mesečnega "oglasnika". V Domžalah je to Mesečnik in v Kamniku Informator. Po nečem se pač mora ločiti in naj.se po imenu, smo rekli že ob njegovem nastanku. In takoj je tudi bilo. Mesečnik in Informator sta tako skozi ves svoj obstoj dobivala in izgubljala in spet dobivala svojo podobo, kije danes, v novem letu spet nova. In tokrat so vsi navdušeni. Tudi tisti, ki v njem (mogoče celo nevedoč) nastopajo. Zadeva vsebuje točno take informacije, kot vsi Mesečniki in Informatorji prej, no dobro no, informacije so sveže. Razlika je predvsem v formatu, v dodanih fotografijah, v risbicah, v obliki... razlika je očitna! Kaj je še novega'.' Novega? Jah, bo kar treba priznat, da novega nič več, se pa nadaljuje stara zgodba enajsteroboja, ta mesec je disciplina meseca pikado. Usodni datum je 24. januar, usodna lokacija pa je lokal Novi trg nasproti srednje šole, kamor je svoje čase hodil marsikdo od nas.
Naslednja snežna disciplina pa je seveda smučanje, le kako bi lahko to zamudili'.' Smučat gremo na Roglo, tako kot vsako leto, s kombijem in poceni karto ter vključenim bazenom v Zrečah. Za vsega skupaj 4.500 sitov in to vsak torek v mesecu januarju. Se pravi, smo spet nekaj zamudili, to je prvi torek, ta torek. Staknjene ozebline na snegu in ledu in mrazu bomo lahko zdravili in greli na potopisnih predavanjih o toplih krajih. Tokrat je v Kamniku na vrsti Avstralija, ups, seje zgodilo že včeraj, torej so prsti Kamničanov že topli, v Domžalah pa se bomo greli šele 23. 1. ob ogledu Srilankein Indije.
N.Š.
IZ ŽIVLJENJA IN DELA ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
Svetovni dan diabetikov z radioamaterji
Oddajanje iz Geometričnega središča Slovenije
IDF, mednarodna zveza diabetikov je 14. november, obletnico rojstva Fredericka Bantinga, kije skupaj s Charlesom Bestom prišel do pomembnih ugotovitev, ki so ga v oktobru leta 1921 pripeljala do odkritja inzulina, razglasila za Svetovni dan diabetikov. V počastitev tega dne IDF in tudi SLODA - Zveza diabetikov Slovenije, njena polnopravna članica, organizirata raznovrstne prireditve z namenom razširjanja vedenja in razmišljanja o diabetesu.
Skupina radomeljskih in moravskih radioamaterjev
Radiomaterja Jože Snoj (levo) in Vitomir Kregar (desno)
V začetku leta 1999 je Jože Snoj, tedanji predsednik SLODA, član radiokluba »27. julij« Radomlje dal pobudo za sodelovanje radioamaterjev v aktivnostih ob tem dnevu. Radioamaterji smo tako prvič 14. novembra leta 1999 oddajali »v eter« po celem svetu posebni pozivni znak S55T, ki smo ga pridobili za našo dejavnost. Vzpostavljenih je bilo 1700 zvez z 80 državami vsega sveta, kot noviteta v načinu seznanjanja s to boleznijo pa smo bili v letu 2(K)0 predlagani celo za nagrado IDF. Akcijo smo ponovili novembra leta 2000 in vzpostavili 1997 zvez. Zadeva je »prijela«, padla je odločitev, da glede na veliko odmevnost z akcijo nadaljujemo.
Letošnje leto smo akcijo organizirali skupaj z radioamaterji iz Moravč, s katerimi že nekaj let odlično sodelujemo in tudi v svetovnem merilu dosegamo odlične rezultate. »Moravčani« imajo svojo radioamatersko postojanko na Zgornji Slivni, na 850 m nadmorske višine, tik nad GEOSS in ker je dober sprejem odvisen od kvalitete »lokacij«, se odločimo, da bomo zveze vzpostavljali predvsem od tu Skupina sedmih radioamaterjev se v soboto, 10. novembra, v jutranjih urah zbere pred radioklubom v Moravčah in nato krene v smeri GEOSS. Vso pot nas spremlja sneg, ki se seveda nabere tudi na vejevju in na naših antenah, zato moramo pred pričetkom dela poskrbeti še za obnovitev antenskega sistema. Sneženje
se nadaljuje preko celega dne in tudi ponoči, vendar akcija zaradi tega ne pade v vodo, saj smo na nepredvidene dogodke pripravljeni in aktiviramo še dve »rezervni« postaji za delo z drugih lokacij. 10 radioamaterjev iz obeh klubov nato na treh različnih lokacijah 24 ur neprestano oddaja pozivni znak in tekst seznanjanja po celem svetu. Muhasto vreme prispeva tudi k izostanku vabljenih gostov iz občine Moravče in predsedstva SLODA na postojanko na Zgornji Slivni. Navkljub vsemu je vzpostavljenih 1822 zvez s 1500 radioamaterji iz 80 držav iz vsega sveta. Utrujeni, a zadovoljni, se v nedeljo v popoldanskih urah vrnemo v Moravče, kjer v prostorih kluba analiziramo dogajanja zadnjega dne, se seznanimo o uspešnih akcijah, izvedenih po osnovnih šolah in na drugih področjih. Sklenemo, da akcijo zagotovo pripravimo tudi v naslednjem letu, saj imamo z letošnjim letom poleg IDF in SLODA zagotovljeno tudi polno podporo Zveze radioamaterjev Slovenije.
Za dobro opravljeno delo je že sledila pohvala Delice Gan, vodje za stike z javnostjo pri IDF, in z vodstva SLODA. V imenu radiokluba Radomlje pa se ponovno zahvaljujem vsem, ki so s svojim prostovoljnim delom prispevali k uspešni izvedbi akcije. Tudi sponzorjem in g. Jožetu Snoju, kot koordinatorju akcije.
Za RK »27. Julij« Radomlje Vitomir KREGAR, S56M
Razstava malih živali v Domžalah
Člani Društva gojiteljev malih živali Domžalc-Mengeš-Kamnik smo tokrat prvič organizirali razstavo malih živali na državnem nivoju. To je bila naša velika želja in želeli smo jo organizirati ravno v Domžalah, saj razstave v Domžalah še nikoli ni bilo.
Naj se vam najprej na kratko predstavimo. Naše društvo trenutno šteje 35 članov iz Domžal, Mengša in Kamnika. Gojimo kunce, golobe, perutnino in okrasno perutnino. Skrbimo za to, da so naše živali tudi zdrave in pravilno hranjene. Svoje najlepše živali pa vsako leto predstavimo na razstavah v Sloveniji in tujini. Obiskujemo tudi razstave v tujini, kjer primerjamo kvaliteto živali. Sodelujemo na mednarodnih razstavah in uspehi ne zaostajajo: dobili smo tudi že medaljo Evropske zveze gojiteljev malih živali. Zal smo vedno nekoliko razočarani, ko se vrnemo iz tujine, saj je v tujini gojenje malih živali zelo cenjeno, pokrovitelji razstav so iz uglednih institucij, pri nas pa je še vedno zakoreninjeno mnenje, daje to za tiste, ki nimajo kaj početi. Mi pa menimo drugače. Menimo, da mora človek v sodobnem in krutem času, ki je poln stresov, naglice in slabe volje, najti zadovoljstvo, mir tudi ob dotiku malih živali, ki mu izkazujejo toliko ljubezni in miru. Ko človek po napornem dnevu pride domov, se prav gotovo pomiri in sprosti ob pogledu na malega
ljubljenčka. Prav to zadovoljstvo in veselje smo želeli predstaviti mladim in otrokom, ki mnogokrat nimajo kaj početi in so prepuščeni nemilosti ceste in zakajenih lokalov. Zal opažamo, da mladi za to nimajo razumevanja. Za to bi morali poskrbeti tudi starši, saj je znano da živali zelo ugodno vplivajo na psiho-socialni razvoj otrok. Znan pregovor tudi pravi, da kdor ima rad živali, ima rad tudi ljudi.
Našli smo veliko razumevanja pri pripravi naše razstave. Posebej se želimo zahvaliti za finančno pomoč in pokroviteljstvo razstave Občini Domžale in ob tej priliki še posebej g. podžupanu Romanu Kurmanšku. Zahvaljujemo se nogometnemu klubu, ki nam je omogočil najem šotora, medijskemu sponzorju radiu Hit, tovarni močnih krmil Emona, občini Komenda, fitnes centru Ložar in vsem ostalim, ki so nas podprli. Na razstavi je sodelovalo še 13 društev gojiteljev malih živali Slovenije. V okviru razstave je bilo organizirano tudi tekmovanje Slovenski superpokal za kunce in obenem meddruštvena razstava
kuncev, perutnine, golobov in okrasne perutnine. V nedeljo je bila sklepna prireditev, na kateri je predstavnik občine g. podžupan. Roman Kurmanšek pozdravil udeležence, pohvalil razstavo in povedal nekaj spodbudnih besed, kjer je poudaril tudi vzgojni vidik in željo, da bi razstava postala tradicionalna. Podelil je tudi priznanja in pokale najuspešnejšim gojiteljem. Tudi mi smo bili z obiskom še kar zadovoljni in upamo, da nam je uspelo prikazati vsaj delček našega dolgoletnega truda. Pričakujemo mlade člane med nami. Še enkrat vsem hvala.
Zdenka Novak
iz sosednjih občin • iz sosednjih občin • iz sosednjih občin
Županja Občine Moravč ga. Milka Novak Je tudi čestitala jubilantom in simbolično darilo In zastavico občine izročila predsednici zbora gospe Ani Korošec
Mešani pevski zbor Društva upokojencev Moravče
Jubilejni koncert ob 15. letnici prepevanja
Kulturno življenje je v Moravčah in okolici na različnih področjih zelo pestro in razvito, kulturne dejavnosti se odvijajo v društvenih prostorih, kulturni in gasilskih domovih in drugod. Med izvajalce te dejavnosti spada tudi Mešani pevski zbor Društva upokojencev Domžale, ki gaje pred 15 leti ustanovilo Društvo upokojencev Moravče. 23 članski zbor je tedaj prevzel zborovodja domačin Alojzij Štefan, in zbor seje vse bolj uveljavljal, v njem pa so peli izključno upokojenci.
ga. Milka Novak, novoizvoljena županja Občine Moravče, ter g. Franc Novak, predsednik Društva upokojencev Moravče.
Naj omenimo.da v pevski sobi zbora visi na steni polno priznanj za uspešne nastope ob raznih priložnostih ter koncertih. Največja priznanja pa so tista, ki so jih poslušalci iz srca ob vsakokratnem nastopu izrazili s ploskanjem, pa tudi v drugih oblikah ustnih priznanj, je z zadovoljstvom izrazila svoje zadovoljstvo gospa Ani Korošec, ki pevski zbor vodi polnih deset let in zagotavlja, da ga bo ob pomoči vsega pevskega zbora, vodila še naprej, če ji bo dopuščalo zdravje. Mešanemu pevskemu zboru Društva upokojencev Moravče ob njihovem jubileju iskrene čestitke.
Zapisal in foto: Jože Novak
Miklavž
Sveti Miklavž najbolj razveseli otroke, saj jih nagradi po pridnosti, tiste pa, ki niso bili kaj prida, pa prepusti hudobcem ali parkeljnov. Že od 11. stoletja naprej med 5. in 6. decembrom zvečer nosi darila po hišah in tega se otroČad dobro zaveda, posebno tista poredna, ki hiti duri zaklepati, da ne bi prišel notri in jih hudobcem prepustil. Je pa letos obiskal tudi nekatere starejše in jih malce obdaril. Prijetno presenečen pa je bil s strani mladih, ko so mu podarili zgoščenko in kaseto. V nabiranju svetlih točk in pričakovanju prihoda sv. Miklavža v letu 2002 vam želim čim več uspeha.
DJD
Novoletni koncert
Vaje imajo v prostorih društvenega doma, zbor pa pogosto nastopa v domačem kraju na proslavah, jubilejnih prireditvah, tudi ob zadnjih slovesih, če svojci to želijo. Gostujejo tudi v drugih krajih, predvsem v domovih upokojencev in drugih socialnih domovih. Sredstva jim zagotavlja Občina Moravče, nekaj pa tudi Kulturna skupnost Domžale in Društvo upokojencev, svoj delež pa prispevajo tudi pevci sami ter nekateri sponzorji (podjetja, zasebniki). Zbor je doživljal pohvale, med katerimi ni manjkalo uvrstitev med najboljše upokojenske zbore, in kritike, menjavali pa so se tudi pevci, kar je značilno za vse upokojenske zbore. Zbor na nastopih prepeva narodne, ljudske, umetne in partizanske pesmi, kijih poslušalci najraje sprejemajo.
Ob 15. letnici je zbor v novembru pripravil v Kulturnem domu v Moravčah jubilejni koncert, na katerem je pod vodstvom zborovodje Alojzija ŠTEFANA zapel dvanajst narodnih in ponarodelih pesmi,
na koncu pa še upokojensko himno, ki so jo prepevali vsi nastopajoči in publika. Naj omenim, daje ob jubilantih pel Mešani pevski zbor Društva upokojencev Zalog pri Ljubljani, ki ga vodi ga. Tinca Prošek, prvič pa je na odru nastopil najmlajši trio iz Moravč, ki ga sestavljajo Jože, Gašper in Klemen, ki so bili deležni burnega aplavza.
Na slovesnem koncertu je predsednica MPZ, ga. Ani Korošec, prejela od Zveze upokojenskih društev Slovenije posebno priznanje, za dosežke na kulturnem področju pa je predsednica koordinacijskega odbora ZDU Domžale ga. Betka Potočnik, zboru podelila ZLATO PLAKETO, hkrati pa je bilo podeljenih tudi 18 jubilejnih - srebrnih Galusovih značk, ki sta jih podelila Pavel Pevec in Karel Leskovec iz Območne izpostave JSKD Domžale. Pevski zbor pa je prejel tudi številne šopke in veliko daril domačih in sosednjih zborov, s katerimi sodeluje. Slavljence in vse prisotne sta po-zdravila
2. NOVOLETNI KONCERT
M>   i »lil" timt^m
Tako kakor vino postajajo godbeniki godbe Lukovica iz leta v leto boljši.Ravno to pa velja tudi učence Glasbene šole Domžale, oddelka trobil iz Brda.ki bodo, če bodo še naprej tako pridno pod vodstvom g. Jureta Močilnikar, ki je hkrati tudi kapelnik, vadili, zasedli mesta poleg prekaljenih godbenikov. Gost na drugem koncertu Godbe Lukovica je bil priznani domači ansambel Vrhovec, kije na koncu skupaj
':3
z. godbo zaigral kar nekaj poskočnih, za uho prijetnih skladb. Da so godbo v Lukovici resnično vzeli za svojo, pa pove že podatek, daje bilo lepo obnovljena dvorana v Lukovici premajhna za številne poslušalce. Veselja do takšnega obiska pa ni skrival niti slavnostni govornik in eden izmed pobudnikov o ustanovitvi godbe Lukovica g. Živko Burja, župan občine Lukovica.
DJD
Praznični koncert v Lukovici
Predzadnji dan starega leta sta nas z božično novoletnim koncertom razveselila baritonist g. Matjaž Robavs in citrar Tomaž Plahutnik. Poslušalce je tokrat v žal ne polni dvorani v Lukovici že drugič navdušil z izvajanjem domačih ljudskih in narodnih baritonist g. Robavs. Tudi skupaj z poslušalci je zapel tisto znano Kje so tiste stezice ter požel obilo aplavza. Malce razočarani nad maloštevilnim občinstvom pa so bili pokrovitelji Občina Lukovica, domače kulturno društvo, ki je nastopajočima podarilo tudi kroniko Črnega grabna, ter gostišče Rus. Vsi, ki so zamudili koncert, so zamudili nekaj, kar bo mogoče zopet na sporedu, če organizatorji in izvajalca ne bosta obupala šele koncem tega leta.
DJD
IZ ZAKLADNICE PREGOVOROV
"Zlati denarje zmeraj majhen
Na svetu so veliki in majhni ljudje, velike in majhne dežele. Slovenci moramo poslušati, da smo številčno majhni. A to ni mera za veličino nekega naroda, domovine rad zato, ker je velika, ampak zato, ker je njegova. Tudi gospodarsko politična moč držav jc vse manj odvisna od zemljepisna velikosti. Tudi pregovori, ker je majhno, pridobiva na vrednosti: Majhno je lepo (Small is beauuful). Majhno jc, a je moje. Tudi pri majhnem vodnjaku se odžejaš.
Tudi v najmanjši mlaki odseva nebo.
V najmanjših stekleničkah jc najboljši liker.
Dinamit sc hrani v majhnih zavojčkih. Drobne reči in drobna dejanja so pomembna za vsakdanje življenje in povedo o človeku:
Kdor z malim ni zadovoljen, velikega ni vreden.
Kdor je v najmanjšem zvestu, je zvest tudi v velikem (Lk 16, 10).
V velikih dejanjih sc ljudje pokažejo, kakšni bi morali biti, v majhnih pa, kako Majhne radosti življenja so skrivnost za dolgo življenje. Majhne reči in dogodki so lahko usodni:
Iz majhne iskre nastane velik ogenj. Majhna luknja potopi veliko ladjo. Zaradi enega žeblja je bila izgubljena podkev, zaradi ene podkve je bil iz **, zaradi konja je bil izgubljen jezdec. Iz. malega raste veliko, radi pravimo: pritrjujejo nam še mnogi podobni pregovori.
Velik hrast zraste iz majhnega želoda. Majhno je seme vsega velikega. Začetek vsake stvari je majhen. Majhne reke se stekajo v velike. Veliko majhnih potokov napravi veliko reko.
Veliki stroji se vrtijo na majhnih tečajih.
Morje je zato veliko, ker niti malih rek
ne podcenjuje.
Veliko kapelj napravi ploho.
"Malo" in "večkrat" napolnita
mošnjo.
Ni pomembna količina ali velikost,
ampak kakovost:
Kratka molitev predre nebesa.
Po velikem kamnu se z majhnim
tolče.
Dobre in slabe lastnosti niso razdeljene med ljudi glede na njihovo velikost:
Ljudi ne gre meriti s čevlji in palci.
V majhnem telesu večkrat prebiva velika duša.
Majhen slavec, a glas velik. Mala žaba tudi daleč skoči. Pregovori skušajo vendarle - nekoliko pristransko - dobre ali slabe lastnosti človekovim zunanjim izgledom: Velik človek je redko moder, majhen redko ponižen.
Majhni ljudje se hitro razjezijo. Majhen lonec hitro (ali: rad) vzkipi. Majhni ljudje - bodisi po postavi ali po veljavi - sc med močnimi težko uveljavijo.
Malih svetnikov nihče ne praznuje. . Kadar mali govorijo, ne pride do ušes. Bolje se sliši cn žerjav kot tisoč vrabcev.
Kadar veliki zvonovi zvonijo, se mali ne slišijo.
Ljudje se slonu prilizujejo, a mravljo pohodijo.
Velika luč zasenči malo.
Ko vzide žarko sonce - zbogom, svetli
mesec.
Pogosto se majhnim celo godijo krivice in plačujejo za račune velikih: Na majhnega osla vsi sedajo. Velike ribe jedo majhne. Ščuke rasejo od majnih rib. Velik pes zmeraj grize male. Za neumnosti velikih delajo pokoro mali.
Vislice so samo za majhne tatove. O majhnosti je stekel tale pregovor: "Slišal sem, da se ženiš." "Res je."
"Kakšna pa je kaj nevesta?" "Prav čedna, samo malo majhna je." "Ah, nič ne skrbi. Še preden se boš dobro zavedal, ti bo zrasla čez glavo."
Bogdan Dolenc
T|',"|T,"
IZ ŽIVLJENJA IN DELA ORGANIZACIJ IN DRUŠTEV
Turistično društvo Jarše-Rodica
stran 1 O
	
m *i • 1	|    .... i I               a       i -milim,:
	
Turistično društvo Radomlje
Osrednja zabavnoglasbena in turistična prireditev decembra v Radomljah
Glasbeni večer z Matijem Cerarjem in njegovimi gosti je v okviru praznovanja svoje 40-letnice delovanja organiziralo Turistično društvo Radomlje, ki je ob tej priložnosti v veliki dvorani Kulturnega doma v Radomljah razglasilo in nagradilo tudi zmagovalce natečaja: Najlepše okensko in balkonsko cvetje 2001.
Pobudnik prireditve, Matija Cerar, domačin, sosed s sosednjega praga, je kot sedemnajstletnik vstopil v svet glasbe in v njem ostal do danes. Še igra klavir, poje, snema kasete in zgoščenke. Zapel jc Pravljico davnih dni, Triglav te vabi in Odšla si. Je pa tudi član ansambla domačih in okoliških glasbenikov Odmev, ki so se združili in igrali pred 30 leti, sedaj pa skupaj zaigrajo le ob posebnih priložnostih. Prireditev so začeli in zaključili z mehko domačo glasbo, kot so: Vesele orglice, Pomladni spomin, Ljubica, pojdi z menoj, Ples metuljev in Od Lukovice do Radomlja.
Gostje Matije Cerarja v soboto, 8. decembra 2001 v Radomljah, so bili: kantautor domačin Matija Pogačar, s svojo kitaro in Radomlje ponoči, pevec Stane Mancini, ki še vedno prepeva, tudi v Ribniškem oktetu, s popevkami: Mona Liza, Reka in Vrni se v Sorento, pevec Ratko Irgolič, ki zapoje le še za prijatelje ali na dobrodelnih prireditvah, za Radomljane pa Moj črni konj in Kje je dežela, šansonierka Olga Weisbacher, ki je nasmejala vso dvorano s svojimi humorističnimi šansoni: Rumeni abonma, Spodnjice in Sem pač ženska, in operni pevec, solist Ljubljanske opere Zdravko Perger. Slednji je z. Matijem Cerarjem pravkar posnel novo kaseto narodnih pesmi, ki so jih ob kozarčku prepevali naši dedje, da se ne izgube. S svojim gromkim glasom je zapel: Sem se oženil, Pod Šavnom in Ti si urce zamudila.
Popolnoma za konec in za piko na i pa so poslušalcem zapeli in zaigrali še Radomlje band AID, samo ta večer in samo zanje. To so bili namreč ansambel Odmev in vsi nastopajoči pevci skupaj s
pesmijo Otroci Evrope. Enkratno in neponovljivo.
Turistično društvo Radomlje že šesto leto zapored izmenično ocenjuje najlepše okensko ter balkonsko cvetje in najlepše urejene vrtove. V letu 2001, v štiridesetem letu delovanja, jc komisija treh članov TD s strokovnjakinjo s področja hortikulture, gdč. Melito Miš, in mojstrom fotografije Janezom Kosmačem ocenjevala balkonsko in okensko cvetje. Soglasno je najvišje ocenila cvetje na oknih in balkonih družine Levstek na Škrjančevem, družine Bergant na Šlandrovi in družine Kuzmič na Prešernovi. Posebno pohvalo za ohranjanje kulturne dediščine je komisija namenila družini Pestotnik na Cesti Radomeljske čete, za vzorno urejeno meščansko hišo z dvoriščem in gospodarskim poslopjem in z izstopajočimi okenskimi rožami ter družini Jašovec Vinka na Gregorčičevi za kozolec dvojnik, pomnik stare ljudske arhitekture, slovensko narodopisno dragocenost. Praktične nagrade so poklonili sponzorji Arborelum, Volčji Potok, Osminka d.o.o Radomlje, Humis Zgornje Jarše, in Plastenka Radomlje, šopke za nastopajoče Cvetličarna Erika, Radomlje, ki je tudi praznično okrasila oder, Lip Radomlje pa je za nastopajoče posodil posebne oblazinjene stole iz svojega programa.
Prireditev je z branjem svojih pesmi in haiku pentelj povezovala Zlatka Levstek, kar je praznično glasbeno turistično predstavo zaokrožilo v prikupno srečanje, kakršnih si še želimo.
Zlatka Levstek, podpredsednica TD Radomlje
Kako do bolj zdrave pitne vode?
Viri pitne vode so pogosto izpostavljeni različnim vrstam onesnaževanja, bodisi iz odlagališč odpadkov, netesne kanalizacije ter greznic, industrijskih kemikalij, pomemben onesnaževalec pa je tudi kmetijstvo z uporabo pesticidov in gnojil. Včasih je vir onesnaženja tudi dotrajana ali neustrezna vodovodna napeljava (uporaba azbestnih cevi, svinca ipd.). V vodah, ki jih uporabljamo za pitje, zato mnogokrat najdemo snovi, ki škodujejo zdravju. Naj naštejemo le najbolj pogoste onesnaževalce: pesticidi, nitrati, naftni derivati ter njihovi razpadni produkti, organska topila in druge kemikalije, bakterije in virusi.
Zaradi tega je povsem na mestu vprašanje, kako se čim bolj izogniti zdravstvenim tveganjem zaradi onesnažene pitne vode. Vedeti moramo, da nam lahko škodujejo že dokaj nizke vsebnosti onesnaževalcev, če jih uživamo dlje časa. Kemijskih kontaminatov s prekuhavanjem vode večinoma ne moremo odstraniti. Onesnaževalcev pitne vode tudi ne moremo zaznati s čutili. Voda je lahko bistra in okusna, pa kljub temu vsebuje pesticide, bakterije, nitrate... Ena od rešitev problema oskrbe z zdravo pitno vodo jc vsekakor nabava ustekleničene vode. Vendar pa ima takšna rešitev tudi svoje senčne plati. Redno kupovanje ustekleničene vode lahko predstavlja kar občutno postavko družinskega mesečnega proračuna, prevažati in prenašati moramo polne plastenke, prazne pa se kopičijo na odlagališčih komunalnih odpadkov. Druga, vsekakor bolj ekonomična in
praktična možnost pa je filtriranje vodovodne vode na mestu uporabe, to je v kuhinji. Tudi v Sloveniji se za takšno, obliko čiščenja odloča vse več gospodinjstev, saj lahko z dobrim filtrom dosežemo kvaliteto ustekleničene vode z občutno nižjimi stroški. S takšnimi filtri praviloma čistimo le vodo, ki jo uporabljamo za pitje oziroma kuho, s čimer podaljšamo življenjsko dobo filtrirnih vložkov. Različne izvedbe filtrov, princip njihovega delovanja in sposobnosti čiščenja bomo opisali v naslednji številki Slamnika, tokrat le še dva naslova, kjer boste o vodi in liltrih lahko izvedeli več: podatke o kvaliteti pitne vode v Občini Domžale lahko dobile na intcrnelni strani www.domzale.si/ okolje/pitna_voda.htm, po kvalitetnih filtrih za čiščenje pitne vode pa lahko povprašate v lekarni Domžale na Ljubljanski cesti 72.
Erna Urbane
Čajanka
Praznične dni decembra 2001 smo v Turističnem društvu Jarše-Rodica obogatili s čajanko, razstavo čajev in ročnih del v Kulturnem domu v G robijah. S svojimi ročnimi deli, med katerimi so bili gobelini, majhne in velike vezenine, kvačkani izdelki, so se predstavili kajani in krajanke celotne KS, največ pa jih je bilo iz Zg. Jarš.
V uvodnem govoru sem v imenu TD Jarše-Rodica pozdravila vse udeležence in jim zaželela prijetno počutje in lepo nedeljsko popoldne. Za popestritev so poskrbeli osnovnošolci turističnega krožka na OŠ Rodica, z mentorico go. Ano Medved, ki so nastopili z igrico in tremi skeči, prav tako so tudi oni razstavljali ročna dela, in sicer od izdelkov naših prababic do njihovih mamic, za kar se jim najlepše zahvaljujemo. Za dobro voljo pa je poskrbel g. Slane Vavpetič, ki nam je na sintesajzerju igral čudovito glasbo in nas zabaval ves čas razstave.
O zdravilnih rastlinah je v uvodu govoril naš član, g. Stane Kramberger, ki je za razstavo čajev pripravil preko 70 vrst zelišč, tinktur in sirupov. Udeleženci so se lahko seznanili z vsemi vrstami zelišč, ki rastejo v naši neposredni bližini, pa tudi na Veliki in Menini planini ter čaje in razne
posebej navdušeni nad različnim drobnim pecivom, tako da so se marsikomu pocedile sline. Polno obložene mize so bile prava paša za oči in tako so se naše članice izkiizale tudi kot dobre slaščičarke. Čajanka je privabila veliko obiskovalcev, ki so pohvalili naše delo in prizadevanja vseh članov, saj je naša prvenstvena naloga druženje ljudi na vasi, kar nam je tudi uspelo.
Prisrčna hvala vsem, ki ste omogočili tako uspešno razstavo, vsem članom in članicam UO in NO, še posebej g. Krambergerju, predsedniku KD g. Tonetu Košenina pri pripravi prostora. PGD Jarše-Rodica za prevoz in namestitev miz in klopi, g. Francu Orehku za vse napise. Slaščičarni Razpotnik za drobno pecivo ter ostalim krajanom, ki so tudi prispevali razne slaščice in ročna dela. g. Adeli Bulic, ki je našemu društvu podarila
:/f. " Spi
1 . ,fl
sirupe tudi nabavili, saj smo pripravili preko 100 vrečk čajev in drugih zdravilnih napitkov.
Na čajanko smo se člani pripravljali v poletnih mesecih, saj je moral vsak nabrati vsaj 5 različnih zelišč. V nabiranje smo vključili tudi učence z OŠ Rodica in skupaj z. njihovo mentorico preživeli čudovit julijski dim na Menini planini, kjer smo nabrali 10 različnih vrst zelišč. Po ogledu razstave in predstavitvi zelišč smo udeležence povabili na pokušino čaja iz 30 zdravilnih zelišč, ki gaje pripravil g. Kramberger za vse udeležence čajanke. Posebna paša za oči in ustaje bila razstavljena kulinarika, ki smo jo pripravile članice društva, z različnimi vrstami potic, flancatov, rolad, pit, tort in biskvitov. Obiskovalci pa so bili še
gobelin, g. Miheliču za fotografske posnetke in Tosami za papirnate prte. Ob zaključku tega prijetnega druženja smo bili vsi mnenja, da bo ta prireditev postala tradicionalna in da bomo vsako leto združili še večje število krajanov in okrepili nova prijateljstva.
Nevenka Narobe
Skupinska slika udeležencev slovesnosti ob svetovnem dnevu invalidov iz DIV in DVI Domžale.
Svetovni dan
invalidov tudi v Sloveniji
V Sloveniji je bila letos prvič skupna proslava vseh invalidskih organizacij, ki jo je v decembru v hali Tivoli v Ljubljani organiziral Svet invalidskih organizacij Slovenije.
3,december je kot svetovni dan invalidov proglasila Organizacija združenih narodov in ga obeležuje veliko držav po vsem svetu. Več tisoč slovenskih invalidov je skupaj s svojci najprej prisluhnilo državni himni, nato pa je zbranim spregovoril g. Boris Šuštaršič, predsednik Sveta invalidskih organizacij Slovenije in poudaril: »Javnost želimo opozoriti, da so tudi invalidi del družbe in da želijo ostati njen integralni del.« Dr. Vlado Dimovski, minister za delo, družino in socialne zadeve, ki je med drugim dejal, da standarde, pomembne za invalide, v svojo zakonodajo vgrajuje tudi Slovenija,
vendar samo formalna enakopravnost ne zadošča nikomur, tudi invalidom ne, saj se pogosto konča na prvi stopnici pred zgradbo, ki predstavlja nepremagljivo arhitektonsko oviro itd.
V bogatem kulturnem programu je sodelovala vrsta društev invalidov iz vse Slovenije, med njimi je bilo največ mladih. Vsi skupaj smo ostali na prijateljskem srečanju, v okviru katerega seje vsem prisotnim predstavila tudi mednarodno priznana športnica Draga Lapornik z Vrhpolja pri Moravčah. Pozdravila je vse prisotne in predstavila svoje dosežke, na katere je ponosna, prav tako kot smo mi ponosni nanjo.
Besedilo in foto Jože Novak
Opravičilo
Slamnik v letu 2002 pripravljamo v sodelovanju s tiskamo Set
Vevče.
Zaradi prehoda na drugo tehnologijo priprave, se vnaprej opravičujemo za manjšo pisavo in morebitne napake.
Uredništvo
Za kulturo življenja in ljubezni gre
Dekanijski pastoralni svet Domžale in Župnija Domžale sta v sodelovanju z Društvom katoliških izobražencev Franca Bernika Domžale pripravila prvo srečanje pedagoških delavcev in drugih povabljenih. Srečanje je bilo 11. decembra 2001 v Toničevi dvorani Kulturnega doma Franca Bernika.
Akademija v čast
brezmadežne Marije
Osmi december je v koledarju zabeležen Marijin praznik. Tega dne je bila v Bernikovem kulturnem domu v Domžalah akademija v čast Brezmadežne. Dvorana je bila polna. Na odru je stala kapelica in v njej Marijin kip. Zraven nje pa lepo okrašena smrečica. Pevci, recitatorji, glasbeniki in plesalci so bili večinoma otroci in mladi. Kot zadnji so nastopili bratje Pimat in poželi velik aplavz. Meni je najbolj ugajala pesem Ave Marija, s katero sta nastopili violinistka gospa Branka Bečej ob spremljavi pianistke, gospe Mile Živulovič. Na koncu je spregovoril gospod Tone Kampare. Zahvalil se je organizatorju gospodu Štefanu Rozmanu in predlagal, da bi se ob tem prazniku srečevali vsako leto. Nato smo skupno zapeli Brezmadežni Mariji. Pogrešali smo napovedovalca/ko, ki bi nas sproti seznanjal/a z nastopajočimi. Ob izhodu iz dvorane smo dobili svetinjo Brezmadežne. Sama jo že imam, zato sem jo podarila gospe Ani. ki se te prireditve ni mogla udeležiti. Ko sem ji pripovedovala o programu, sem podoživljala lepe«) prireditve, ki jc bila 8. decembra ob sedmih zvečer v Domu Franca Bernika v Domžalah.
Marija Ana Lim bek
Na naše prvo srečanje smo povabili predavatelja, kliničnega psihologa, dr. Huberta Požarnika in profesorico ter znano pisateljico Berto Golob. Naslov predavanja je bil Za kulturo življenja in ljubezni.
Naše druženje seje pričelo s kulturnim programom učencev Glasbene šole Domžale, ki sta ga pripravili mentorici profesorica Romana Bizjak - Saje in profesorica Meta Novak. Goste in navzoče pa je pozdravila gospa Draga Jeretina - Anžin. Uvodni nagovor je imel gospod župnik Tone Kompare, ki nam je prebral Pavlovo hvalnico ljubezni. Poudaril je, daje vsako naše delo zaman, če ga ne opravimo z ljubeznijo. Spregovoril je tudi o pomenu našega srečanja in nas povabil k nadaljnjemu sodelovanju.
Srečanje pa je nadaljeval gospod prof. dr. Hubert Požarnik, ki je spregovoril o kulturi življenja in ljubezni. Nanizal nam je precej zanimivih misli o našem bivanju in odnosu do okolice. Povedal je, daje pri svojem delu ugotovil, da smo v današnjem času brezbrižni do sebe in okolice ter da nimamo pravih moralnih vrednot, po katerih bi uravnavali svoje življenje in življenje naših otrok. V vsakdanjem življenju ne prisluhnemo svojemu srcu, ampak poskušamo ujeti
hiter tempo življenja. Pri tem težko uspemo ustvariti boljše odnose znotraj drušine in širše okolice. Pomanjkanje vrednot se kaže tudi v sodobnem načinu izobraževanja, saj se kultura ohranja z vrednotami, zato bi morali pedagogi vključiti vzgojo za vrednote v učne načrte. Predavanju profesorja dr. Huberta Požarnika je sledila beseda gospe profesorice Berte Golob. Rdeča nit njene besede je bila Mojzesova misel: "Predložim ti življenje in smrt...". Njen nasvet je bil, da moramo izbrati življenje in poskušati živeti tako, da bodo tudi mladi v pedagogovi okolici bolj odprti in sprejemljivi za nasvete. Svoje razmišljanje pa je nadaljevala s citatom pisatelja Borisa A. Novaka o etiki težje poti:
. "Če moraš izbrati: med nebom in zemljo izberi ptico, med molkom in besedo izberi poslušanje, med večjim in manjšim zlom - nobenega, med dvema živalima - tisto, ki te bolj potrebuje, med dvema otrokoma -oba, med upom in brezupom - upanje; težje gaje nositi!" In prav vzgajati pomeni izbrati težjo obliko poti, na kateri mora biti dober vzgojitelj vztrajen, dosleden, kritičen, strokoven in prijazen. Ob tem ne sme omagati v vzgojnih prizadevanjih. Po končanem predavanju je vsakdo izmed nas začutil, da se je v našo notranjost naselila energija in nas napolnila z novo voljo do pedagoškega dela, ker mora dober pedagog vztrajati v svojih vzgojnih in izobraževalnih prizadevanjih. Ob burnem aplavzu prisotnih, se je voditeljica zahvalila predavateljema, predsednik društva gospod Janez Vasle pa jim je v zahvalo podaril šopke in navzoče povabil v preddverje na skromno pogostitev.
Joža Rotar
Računovodski servis
cosmos
Podjetje za storitve in trgovino d.o.o.
Savska c. 1, 1230 Domžale
01/721 30 18
Marijino oznanjenje
V soboto, 8. decembra, na praznik brezmadežnega spočetja device Marije, so po sveti maši v kulturnem domu Močilnik člani kulturnega društva dr. Janez Krek uprizorili dramo Marijino oznanjenje. V prijetno topli dvorani se je nabralo kar nekaj radovednih gledalcev, ki so si z zanimanjem ogledali predstavo. Drama Marijino oznanjenje, avtorje francoski pesnik in dramatik Paul Claudel, je simbolistična drama, v ospredju je žrtovanje iz ljubezni.
Dogajanje je postavljeno v srednjeveško, gotsko sceno, temu primerni pa so tudi srednjeveški meščanski kostumi. Predstavo bogatijo svetlobni in zvočni efekti, ki gledalcu še bolj ponazorijo dogajanje. Rdeča nit drame je ljubezenska zgodba. Violane je Annova in Elisabethina hči ter Marijina sestra, vsi skupaj živijo na velikem posestvu. Pri delu jim že od otroštva pomaga Jacques, ki gaje Anne posvojila kot sina in želi, da bi sc poročil z Violaine. Mati Elisabeth želi, da bi se Mara poročila z. Jacqucsoni, Violaine pa s Pierrom, umetnikom stavbenikom, ki gradi cerkve. Violaine in Mara si, obe, želita Jacquesa, vendar on' ljubi le Violaine, v katero je zaljubljen tudi Pierre. Zgodba se
zaplete s Pierrovo gobavostjo, ki seje Violaine naleze. Vse osebe in dogodki v drami imajo simbolistični pomen, ki ga vsak gledalec počasi odkriva. Režiser predstave je Marjan Kokalj, ki je že dvakrat uspešno režiral in vodil Škofjeloški pasijon. sedaj pa seje lotil že omenjene predstave. V igri poleg domačih igralcev nastopajo še igralci iz Reteč, Šenčurja, Škofje Loke in Ljubljane. Kot je dejal Marjan Kokalj, je bistvo svetosti v drami podano v naslednjih besedah: "Svetost ni v tem, da se pustiš kamnati Turkom ali da poljubiš gobavca na usta, temveč da takoj ubogaš božji ukaz, pa naj li veli ostati, kjer je naše mesto, ali se povzpeti više."
Darja Jagarlnec
stran 11
PREDSTAVLJAMO
Med svojimi učenci ob 40 - letnici mature
Kočevski Domžalčan z dušo in srcem:
Zdravko Troha
Dnevi, tedni, leta in sploh vse bolj na hitro minevajoči časi se pred našimi očmi iztekajo v desetletjih; pred našimi očmi sc je pravkar pretočilo celo drugo tisočletje v tretjega. Mi, ki to minevanje in pretakanje časa spremljamo na Domžalskem, se spominjamo mnogih naših rojakov ali pa onih, ki so v dobrem ustvarjalno zaznamovali obdobje, preživeto med nami. Prav je, da se ozremo med te ljudi, ki so poleg svojega dela pustili Domžalam tudi košček svoje srca, za vedno pa ohranili nadpoprečno veliko naklonjenost našemu kraju, ljudem in občini.
Mednje upravičeno uvrščamo tudi Zdravka TYt>ho. Ta je naš današnji gost.
Zdravko Troha je doma na Notranjskem, na Babnem polju pri Starem trgu, kjer se je rodil v letu 1928. Njegov rod že 300 let vztraja v tem najbolj mrzlem kraju Slovenije. Leta 1939 sta ga starša na prigovarjanje strica poslala v gimnazijo v Kočevje, kjer je v sokolskih vrstah tudi pridno telovadil, seveda kot naraščajnik. Gimnazijo, v katero je hodil, so Italijani leta 1941 zaprli, Zdravka pa je čakal uk za avtomehanika. V dveh letih je učenje sklenil, julija 1943 pa s še dvema prijateljema odšel v partizane, ker so Italijanom postali sumljivi... V partizanih (Prešernova brigada) je Zdravko prestal marsikaj; nosil je ranjence, preživel boje za Turjak, po odhodu iz Kočevja, v oktobru 1943, pa se znašel v Šercerjevi brigadi. Januarja 1944 so vse najmlajše izločili iz 14. divizije, kije potem opravila krvavo, kar karizmatično pot trpljenja na Štajersko. Zdravko je bil težko ranjen, potem koje bil dodeljen Gubčevi brigadi. Partizanstvo je sklenil novembra 1945. Daje zmogel vse napore, mu je pomagala športna aktivnost in delo v Sokolu, se spominja.
Odobje mladinskih delovnih brigad...
Kmalu seje znašel med voditelji mladinskih delovnih brigad. V prvi izmeni je bil že kar komandir novomeške čete na progi Brčko-Banoviči. Še več: izbrali so ga v jugoslovansko brigado, kije sodelovala v čiščenju ruševin varšavskega geta, ki so ga nacisti do tal porušili. Tam je Zdravko s 76 drugimi našimi brigadirji izkopaval še trupla ljudi in kadavre mrtvih živali druge svetovne morije. Vse, kar je doživel in videl, gaje oblikovalo v posebej zagretega zagovornika svobode in pristaša ljudi ljudstev, kjer ljudje svobode še nimajo in hrepenijo po njej...
Bilo je obdobje izobraževanja...
Seveda je takoj potem prišel trenutek, koje bilo potrebno poskrbeti za dokončanje šol. Zdravko je dokončal učiteljišče, ker pa je že imel družino, mu je bila kmalu ponujena tudi prva služba. Eno leto je učil na šoli Barje, takoj nato pa so ga povabili v Domžale, kjer so mu na današnji šoli Venclja Perka dali 4. razred. Odtlej je kar dobršen delček življenja Zdravo preživel v Domžalah, kjer sije med svojimi učenci, sodelavci, prijatelji in znanci pridobil veliko naklonjenost. Ker je bil delaven in prizadevan, so ga kmalu imenovali tudi za sekretarja partijske organizacije v Domžalah. To njegovo obdobje pa kot človek z vplivom in močjo ni zaznamoval z agresivnostjo in zavestjo moči, ki zmore storiti, kar hoče, pač pa je svojo človečnost vtkal v svoja ravnanja. Morda mu prav zaradi tega politika in uveljavljanje v njej nista šla kdo ve kako dobro od rok. Spomni se tudi, kako bi ga partijsko neodobren in nenačrtovan pogovor s prof. Matijo Tomcem skoraj stal službe...
Takole pripoveduje o Domžalčanih:
"V svojem delu z Domžalčani sem spoznal množico čudovitih ljudi. Nanje še danes ohranjam zelo lepe spomine, žal pa mnogih ni več. Največ nesloge, političnih zdrah, karierizma in političnega nezaupanja so vnesli nakateri "došleki, tujci, pritepenci - tako jim pravim", ki pa v Domžale niso prišli delat, ampak ukazovat in uresničevat svoj red..."
"Spominjam se mnogih dogodkov..."
"Na volitvah v letu 1957 so me izvolili za neplačanega podpredsednika občine, tedaj pa sem diplomiral tudi na pedagoški akademiji. Svojih šolskih delovnih obveznosti sem takrat ohranil še nekaj, sicer pa sem predano deloval v občini, kjer so mi zelo pomagali France Habjan, Milan Flerin, Ivan Vidali, Albin Pavlin in mnogi drugi. Lahko rečem, da jih je bilo veliko, ki smo hoteli Domžalam dobro in narediti čim več. Med delavci v izobraževanju sem zelo cenil Milana Flerina, Staneta Habeta, Dušana Mazgona, Načeta Vodnika, Jerneja Leniča, Ivana Vidalija, sicer pa sta po mojem videnju stvari za Domžale veliko naredila tudi Karel Kušar in Peter Primožič, za sedanjo domžalsko županjo pa tudi lahko rečem, da izjemno dobro vodi občino v prihodnost."
Potem, ko ostanejo le še spomini...
"V veliko veselje mi je, da smo - tako se spominjam - v določenem času dosegli, da smo precej denarja namesto zvezni blagajni namenili domžalski godbi za nakup kompleta novih instrumentov. Stare instrumente je dobila godba v Moravčah, kjer sojo prav tedaj ustanovili. Takrat so nas nekatere (Staneta Habeta, Franca Habjana, Albina Pavlina in mene) v Domžalah imenovali za častne člane domžalske godbe. Zelo mi je všeč in prav imponira mi, da sem član tako ugledne kulturne organizacije in daje domžalska godba še danes med najboljšimi godbami v Sloveniji.
Bilo je še marsikaj drugega na mojih domžalskih poteh...
Spominjam se tudi, kako smo skupaj z dr. Stiplovškom, Jožetom Zevnikom, dr. Mitjem Šircljem, Karlom Kušarjem in Milanom Flerinoin pripravili prvo razstavo o zgodovini občine Domžale ter še o marsičem drugem. Sedaj so o vsem tem ostali le še spomini na mojih čudovitih sedem let v Domžalah. Pred desetimi leti sem se upokojil s 43 leti opravljene delovne dobe. Domžale še vedno izredno rad obiščem. Mnogo stikov z Domžalčani skrbno negujem. Posebno z mladimi! Tako zelo težko pričakujem, da bomo z mojimi učenci kmalu praznovali 45 letnico mature. Lepo mije med njimi. Res!"
Zdravko s hčerko
Moje delo...
"Sedaj že 16 let samostojno zbiram in raziskujem (ob pomoči dr. Ferenca) gradivo o Kočevski in sicer za leta 1940, 1941 in 1942. V to delo sodi tudi moje preučevanje kočevskih Nemcev, ki so živeli na naših tleh od leta 1300 do leta 1941/42. Bili so tod 610 let, kot najstarejša germantska etična skupnost izven nemških etničnih meja.
O tem sem napisal množico člankov, veliko knjig in knjižic, v pripravi za tisk pa imam še kar nekaj gradiva, ki bo, upam, izdano, če bo seveda zdravje."
Tako končuje svojo pripoved Zdravko Troha. Telo je že kar precej let v Ljubljani, diiha ali srce - kakor hočete - pa ima nenehno na počitnicah v Domžalah. Bile so in ostale so njegove. Prav je, da smo o njegovi življenjski poti danes zvedeli nekaj več. Zdravko je bil in ostaja svetal del zgodovinskega spomina Domžal in eden od mnogih ustvarjalnih ljudi, ki so ustvarjali Domžale v preteklosti.
Matjaž Brojan
Pesniška zbirka Milenke T. Geiser
Biseri med travami
V petek, sedmega decembra, nas je večnamenski prostor v domžalski knjižnici pričakal drugačen, kot smo bili vajeni: topla svetloba sveč in nežna lepota cvetja sta vzbudili v nas čisto posebno razpoloženje in pričakovanje.
Nismo bili razočarani. Gospa Milenka T. Geiser nam je v tem čarobnem vzdušju predstavila svojo drugo pesniško zbirko Polegle trave. Z velikim občutkom za globino in sporočilnost pesmi sta Milenko in njene izpovedi predstavili mojstrica slovenske besede gospa Anica Gladek, in vsestranska umetnica slikarka gospa Mojca Vilar. Večerje z glasbo oplemenitila mlada nadarjena flavtistka Tina Tomelj.
Gospa Milenka je nežna umetniška duša, ki se izraža na mnogo načinov: v besedi, sliki, posebnem občutku za lepoto. Je pa tudi ženska, ki na težki poti skozi življenje že od otroštva išče nežnost, toplino in ljubezen. V svojih pesmih pravi: Ljubezen je bila daleč od zibeli in krušne peči... in spret drugje: Le kdo sliši tihi jok srca, kdo bo našel pot do njega? Ali: Tekla sem. Ljubila. Čakala. Je zame zmanjkalo ljubezni?
Včasih se zdi, daje to res. Vendar Milenka ne obupa. Moči dobiva v naravi, med trave in cvetje skrije svojo nežnost in ranljivost: v polje sem legla med klasje rumeno, plavice in slak. V maku rdečem kot v ognju sem tonila, dokler ni padel mrak. In drugje: Sedla sem med trave, pela bogu in jutru, soncu in zemlji. Veter mi je prisluhnil in me božal. Med šepetom trav sem pela. Svobodna.
Pesnica Milenka T. Geiser
Tudi koje zelo hudo, se Milenka ne vda. Ve: Moram presanjati tesnobo in nemoč, temo in luč. Potem lahko pride nov dan, lep in svetal. Potem je bolje: Spokojna sem. Pripravljena na novo izplutje. V tem je njena moč. Koje najhuje, iztisne iz sebe kapljo upanja in vedno znova zajadra v nov dan, poln moči, zamisli, novih načrtov. Milenkine pesmi so dosegle umetniško vrednost in zrelost. Niso objokane in razčustvovane, vendar se dotaknejo bralca s svojo iskreno bolečino in.vero v boljši jutri. Kdor jih bo vzel v roke z odprtim srcem, bo knjigo odložil boljši, bliže ljudem.
Silva Mizerlt
Kontrabant "Z nogami v zrak"
Kar tri leta so minila, odkar je glasbena skupina Kontrabant izdala zadnjo samostojno CD ploščo. Ljubitelji pestre in temperamentne glasbe so upravičeno z nestrpnostjo čakali na njihov tretji album, ki ima izzivalni naslov Z nogami v zrak. In zgodilo seje. Novembra 2001 seje rodilo tretje glasbeno (dete) delo te glasbene skupine, ki ima člane iz skoraj vseh koncev Slovenije. Nekateri Domžalčani jih upravičeno štejejo za svoje, saj kar trije živijo v tej občini.
V panonsko-slovensko obarvani vsebini so pesmi v prekmurskem narečju,
Najboljši tajski boksarji v Domžalah
Dejan Madjarevič - tajski boksar
Dejan Madjarevič je 28 letni Mengšan, ki se je v letu 2001 v tajskem boksu povzpel na sam svetovni vrh. Najprej je bil marca osmi izmed 82 tekmovalcev na svetovnem prvenstvu na Tajskem, nato pa mu je julija na svetovnem pokalu v Grčiji, kjer je nastopilo le 15 najboljših s svetovnega prvenstva, uspelo osvojiti še odlično drugo mesto. Borilno veščino, ki sicer v Sloveniji še ni zelo poznana, si bodo tisti, kijih zanima »eden najbolj grobih športov tudi v okviru borilnih veščin« lahko podrobneje ogledali I d.februarja 2002, ko bo v Hali komunalnega centra v Domžalah prvo kolo državnega prvenstva Slovenije v tajskem boksu.
Borilni športi so Dejana Madjareviča zanimali že od mladosti. Najprej seje preizkusil v boksu in kick-boxingu, nato pa seje po osmih letih treninga slednje borilne veščine odločil, da se bo posvetil tajskemu boksu. »Tajski boks slovi kot eden izmed najbolj grobih športov. Nikoli mi ni bil všeč, ko pa sem se z njim začel ukvarjati, sem ugotovil, daje to zame tisto pravo - kljub temu, da sem izgubil svojo prvo borbo. Pri tajskem boksu je zelo pomembno delo s komolci, eksplozivnost in tehnika, ki jo je treba natrenirati, saj teža pri tajskih boksarjih največkrat ne igra velike vloge. Sam veliko uporabljam roke, še posebej narobe mojim nasprotnikom hodi to, da sem levičar«
Dejan je aktiven tekmovalec dve leti. Tekmuje tako med
amaterji kot profesionalci, in sicer je med »profiji« v skupini B. V kratkem času je dosegel naslov državnega prvaka, omenila pa sem tudi že dve odlični uvrstitvi na svetovnem nivoju. »Kljub temu, da si z več borbami bolje psihološko pripravljen, je. strah prisoten vedno, pred vsako tekmo. Veš namreč, da bo v ringu nasprotnik, ki je treniral zato, da te bo pretepel. Mimika obraza v ringu nikoli ne sme izdati bolečine tekmovalca - ko te nekdo udari, se zasmejiš in mu pokimaš ter nadaljuješ borbo.«
Dejana lahko na podlagi dosežkov zlahka postavimo na drugo mesto med tajskimi boksarji v Sloveniji, saj je boljši le Gašper Cajner. »Moj trener je Iztok Vorkapič iz Novega mesta, kije tudi trener Cajnerja in hkrati slovenski selektor za tajski boks. Z njim sodelujem na pripravah ter pred velikimi tekmovanji.« Dejan trenira z nabiranjem kondicije s tekom, hodi v fitnes, treningi tajskega boksa so sestavljeni iz treningov z vrečo, s »fokusom«,
pomembni sta disciplina in psihološka pripravljenost. Dejan je eden izmed vodilnih v domžalskem klubu Kick-box-ing DEMA, za katerega tekmuje in kjer je hkrati tudi trener. »V klubu vadi do 30 tajskih boksarjev. Lahko se pohvalimo s tem, da smo bili od šestih tekmovalcev v lanskem letu 2001 kar trije državni prvaki.«
In kaj je Dejanov cilj za prihodnost? » Vsak, ki se ukvarja z borilnimi veščinami, si ž.eli kot borec nastopiti na KI turnirju na Japonskem, saj je to eden izmed najbolj prestižnih turnirjev na svetu. Tam po predhodnih izbirnih tekmovanjih res nastopiš med samimi najboljšimi - iz katere koli borilne veščine.«
Državno prvenstvo Slovenije v tajskem boksu
Sobotni večer 16.2.2002 bo v Hali komunalnega centra namenjen tajskemu boksu. Obiskovalci bodo spoznali tajski boks prek borb prvega kola državnega prvenstva, za tem pa bo organizator - Kick-boxing klub DEMA za popestritev poskrbel še s prestižnimi profesionalnimi borbami. V njih se bodo najboljši trije slovenski profesionalni tajski boksarji (poleg Cajnerja in Madjareviča še Trbojevič) pomerili z odlični tekmovalci z Avstrije, Hrvaške ali Švice. Zanimivo si bo ogledati »vai kruh«, obredni ples vsakega izmed tekmovalcev v kratkih hlačah s ščitniki in rokavicami, ki neposredno pred nastopom poteka v ringu, obetajo se borbe v »klinču« ter na blizu in daleč. Gledalci boste gledali borbe, ki trajajo trikrat po dve minuti za amaterje, profesionalci pa bodo razen v primeru knock-outa v ringu petkrat po tri minute.
Vab^eni torej na večer tajskega boksa, ki bo 16.2.2002 v Hali komunalnega centra v Domžalah!
B.B.
slovenščini, madžarščini in ciganščini. Plošča, na kateri je 14 skladb, bo imela častno mesto na policah slovenskih zbirateljev (in avstrijskih, tudi ti Kontrabant dobro poznajo), saj jc njihova najboljša doslej. Dokaz: Kontrabanti se vrtijo na slovenskih radijih tako pogosto, kot nikoli doslej, marsikatera njihova pesem pa je postala popevka tedna. Tako je bilo tudi s pesmijo "Dal ti bom pesem", ki je tudi prvi uspešni singl (in bila popevka tedna na Valu 202). Tudi kritike v časopisih bodo priljubljenost albuma zagotovo samo dvignile in pospešile. Naj opišem še nekaj udarnih pesmic (čeprav seje prav težko odločiti, ker so udarne čisto vse):
Ljubitelji vzhodno slovenske glasbe se bodo navdušili ob narečnih in ritma polnih: Prekmurje, moje Prekmurje; Fse san punčoke ponuco; Ciganska. Tisti, ki ljubijo ciganske vrtiljake, se bodo pozibavali ob Moj klobuk, Fani in Mardjandja. Pesmi ob katerih čustva vzplamtijo, da kar gorimo, so Dal ti bom pesem, Črne tvoje so oči in Marciusi ajandek. Ljubitelji humorja se bodo nasmejali ob pesmi Ovca.
Večino besedil sta prispevala Karel Turner in avtor tega prispevka (ki je prispeval tudi večino glasbe). Pri aranžmajih so se izkazali vsi Kontrabanti (beri: tihotapci-švercerji): Urh Vrenjak (kitara) in Janez. Vrenjak (bobni) iz Preserij, Vladimir Strmčnik x(bugar, klarinet, saksofon) iz Ljubljane, Vid Klančičar (bas) iz Dolenjskih Toplic in Bela Somi (harmonika, kitara) iz Domžal. Kontrabant je do sedaj izdal tri samostojne albume. S prvima dvema (Utrinek in Regrat u salat) je bil trikrat nominiran za Zlatega petelina. Pod imenom Nepridiprav so (skupaj z Marijo Božič in Leno Somi) posneli dva otroška albuma z otroškimi pesmicami, ki sta dosegla tudi odličen
prodajni uspeh. Najnovejši album so izdali pri založbi Poseidon iz. Ljubljane, s katero so tudi posneli videospot na pesem Dal ti bom pesem. -Dodam naj še, da sta za odličen izgled in oblikovanje CD-ja poskrbela Janez Vrenjak in Anže Škerjanec iz Skala grafike.
Lahko bi rekli, da so prvo promocijo imeli 21. II. 2001 na žuru za domžalske upokojence, katerim so Urh, Janez in Bela na tem dobrodelnem koncertu pošteno ogreli dlani (nekaterim tudi grla), najpogumnejši upokojenci pa so tudi z "nogami v zrak" dvignili nekaj prahu in pokazali, da je med njimi še veliko kaveljcev in korenin. Promocija za Domžalčane bo v Domu Franca Bernika, 14. februarja ob 20 h. Prav gotovo imate
tokrat vsaj tri dobre razloge, da boste tega dne v dvorani: poslušali boste odlično glasbo in pozabili na vsakdanje skrbi, CD boste lahko kupili po znižani ceni, domov pa boste prišli polni energije (kar bo razveselilo še druge člane vaše družine). Kontrabant je namreč glasbena skupina, za katero vsi ljudje pravijo, da preliva svojo čistosrčno energijo na svoje poslušalce.
Verjemite, sam sem se že večkrat prepričal, da Kontrabant ne jemlje, ampak bogati, ker obilo daje.
Bela Somi
Za prijetno razpoloženje v Domu
upokojencev v Domžalah so v soboto, 12. januarja poskrbeli gledallečnlki Iz Doba za uprizoritvijo veseloigre ZVEZA ZA VSE ŽIVLJENJE.
Novo leto 2002
Prvo jutro novega leta je bilo lepo. Mesto jc še vedno okrašeno, sneg pa mu daje praznični pridih. Je zelo mrzlo, na cestah je poledica. Kamniške planine so tako blizu, da bi jih objel z roko. Na svetlo modrem nebu vztraja velika, okrogla luna. Ljudi je malo, avtomobilov še manj.
Počasi, zaradi poledice, se opravimo proti cerkvi. Klopi niso zasedene. Daritev opravi gospod Štrukelj, njegov pomočnik pa je letošnji domžalski novomašnik, nečak Luka. Poslušamo tudi statistiko župnije Domžale. Ob koncu bogoslužja nas gospod župnik povabi pred cerkev na kozarec kuhanega vina ali čaja ter se nam pridruži. Vsakemu posebej stisne roko in mu zaželi vse dobro v novem letu. Stojimo v gručah ob vroči pijači, ki nas malo pogreje, in se pomenkujemo. Naši skupini se pridruži soseda, Lenčkova mama. Vsi smo tam kot velika družina, sami Domžalčani.
Vračamo se proti domu. Sosedo vprašam, če jo pospremim do doma. »Prosim, če si tako prijazna!«
Njena desnica objame mojo levico, v svoji desnici pa drži palico, da si z njo pomaga pri hoji. Med potjo mi pripoveduje, daje bilo na silvestrovo le malo miru. Mnogo je bilo petard z močnim pokanjem. To opazim tudi sama, saj je na tleh .»veliko ostankov pokalic. Pred Lenčkovo hišo sc posloviva. Spomnim se duhovne misli, ki jo je danes po radiu povedala dr. Klevišarjeva, predsednica slovenskega društva Hospic;
»Mir v duši, zdravje v telesu, ljubezen v srcu vam želim v letu 2002!« »Če bomo imeli vse to, mislim, da drugega ne potrebujemo.
Marija Ana Limbek
V BESEDI IN SLIKI
stran 1 2
Iskrene čestitke ob 30. letnici
Športno društvo Krašnja
Čeprav je po novem Športno društvo Krašnja v sosednji občini, je imelo in prepričana sem, da ima še sedaj, v naši občini veliko prijateljev, ki so društvu ob njegovi 30. letnici iskreno čestitali in mu zaželeli vsaj toliko uspehov, kot .jih je bilo doslej.
Predsednik SD Krašnja Marjan Štrukelj
In teh ni bilo malo, organizacijskih, tekmovalnih, reakreacijskih in še katerih drugih, saj za Športno društvo Krašnja lahko rečemo, da mu izvirnosti ni nikoli manjkalo. Njihovo tesno povezovanje znotraj krajevne skupnosti, predvsem pa širše, ko so znali vselej in povsod najti prijatelje in sodelavce - tako v Slovniji kot v tujini, je pripomoglo, da društvo poznajo vsi, od najbolj znanih slovenskih športnikov, ki so vedno dobrodošli gostje v Krašnji, do številnih rekreativcev in športnikov, ki nikoli ne bodo pozabili na njihov tek in po novem tudi pohod za krof, ki sta ob njihovih Igrah brez meja najbolj tradicionalni prireditvi. Tem prireditvam pa se vsa leta pridružuje vrsta drugih športno rekreativnih pa tudi drugačnih prireditev, s katerimi vedno znova presenečajo in povezujejo vse svoje prijatelje, ki radi povedo, da je v Krašnji vselej prijetno in nepozabno. Preveč prostora bi porabili, če bi želeli našteti vse njihove prireditev in prijatelje, ki jim imajo v Sloveniji, pa vendar je prav, da povemo, da so začeli prireditev Po nagelj na Limbarsko goro, da jih vsi poznamo po Šraufovem spominskem pohodu, po številnih drugih rekreativno družabnih prireditvah, po Informatorju, vrsti športnih dosežkov, pa tudi prijeteljih. Tudi teh je preveč, da bi jih omenili, so pa zelo radi sodelavci in prijatelji Športnega društva Krašnja in to tudi radi javno povedo.
Danes šteje društvo 350 članov. Le katero se lahko pohvali s tako veliko številko! Vsa leta delovanja niso nikoli pozabili na najmlajše in mlade, na tesno povezanost s podružnično šolo, z društvi, krajevno skupnosjo, tudi z drugimi institucijami, na svoje prijatelje
Predsednik KS Krašnja Franc Novak Izroča
friznanje Štefanu Cerarju, enemu od ustanovnih lanov društva.
in sodelavce, sponzorje in pokrovitelje, pa tudi na svoje prijatelje ne, ki so kadarkoli sodelovali z njimi.
Tudi sama sem ena izmed njih in ob njihovi 30 letnici ponosna, da sem sodelovala z njimi, da sem lahko delala s špornikom, predvsem pa s priajeteljem Marjanom Štrukljom, ki mu ob tej priložnosti čestitam ne le kot predsedniku društva, temveč tudi kot prostovoljcu, ki je pred kratkim dobil nagrado Olimpijskega komiteja za prostovoljno delo. To je le eno pod številnih priznanj, ki jih je Marjan, predsednik ŠD Krašnja, vselej vesel. Pa ne tako vesel, kot uspele prireditve,
tekme, športnega srečanja ali le prijazne obljube, da se v Krašnji, kjer zadnje čase posebno skrb namenjajo programu prihodnosti za ohranjanje zdravega načina življenja, pa tudi druženja -CINDI, zaradi katerega bodo srečanj v prihodnje še prijetnejša, spet dobimo.
Čestitam Marjan, tebi ter vsem, ki ste prispevali, da je Športno društvo Krašnja danes po svoji uspešnosti poznano daleč naokoli. Hkrati pa veliko uspehov tudi v prihodnje, saj vem, da ti in tvoji še zdaleč niste rekli zadnje besede. Srečno!
Odgovorna urednica
Novoletno sejmarjenje
Na Osnovni šoli Dob je postalo sejmarjenje že priljubljena vsakoletna tradicija v zimskem času in tudi letošnje božično sejmarjenje je pritegnilo zelo veliko obiskovalcev.
Učenci vseh osmih razredov naše šole so se na prireditev skrbno pripravljali. Pod mentorstvom učiteljev so nastali čudoviti novoletni izdelki, ki so jih obiskovalci kar razgrabili. Na stojnicah smo si lahko ogledali božične okraske, novoletne čestitke, igrače, dekoracije s suhimi in svežimi rožami, sveče, nogavice presenečenja, okrasne blazine, slike in ogledala, pa tudi sladka presenečenja, ki so jih napekie skrbne mame. Vsak razred seje v okviru dodatnih in izvenšolskih dejavnosti skrbno pripravljal na to prireditev. Učencem in učiteljem ni bilo žal mnogih ur. saj so ljubki izdelki, ki so ves božični čas krasili mnogo miz v naši vasi pa tudi še kje drugje, zaslužili vso pohvalo in priznanje.
Najbolj pa so nas letos presenetili učenci višjih razredov, ki so pod mentorstvom učiteljice angleškega pouka pripravili čudovito modno revijo, ki je še posebej navdušila obiskovalce. Ker smo to leto obhajali leto jezikov, je za spremembo revija potekala v slovenščini in angleščini. Naši višješolci so dokazali, da angleški jezik zelo dobro obvladajo, saj vodenje predstave pred tako veliko množico ljudi v tujem jeziku ni tako preprosta reč.
Učenci in učenke so na reviji pokazali oblačila, ki so jih nosile naše mame in očetje v davnih petdesetih letih pa vse do današnjih dni. Začeli so s preprostimi kmečkimi oblačili, sledili pa so jim pionirki kroji, na katere smo v tem času že skoraj pozabili. Pionirsko kapico in nitko je vedno spremljalo modro krilo ali hlače in bela bluza ter pesem Mi smo slovenski pionirji. V sedemdesetih letih je bil čas kavbojk in nekaj let kasneje čas hipijevskih dolgih kril, trakov v laseh in odpora do vsega, kar je omejevalo in prepovedovalo. V 80. letih so sproščena lahna oblačila in plelenipuloverji žareli v vseh barvah. In danes? V šolo hodijo tako dekleta kot fantje najraje v hlačah, prisegajo na športna oblačila in vsaka skupina se že z obleko loči od drugih. Le zvečer, ko odidejo naši mladi spat, takrat oblečejo pižame, ki so prijetno tople in seveda zanimivih krojev in barv. Modno revijo je spremljala značilna glasba iz tistega obdobja, najbolj pa nas je presenetila glasbena skupina Egida. Fantje in dekleta so kljub mladosti pokazali nadarjenost in glasbeno znanje in prav gotovo jih bomo na valovih znanih radijskih postaj še kdaj slišali.
Sobota pred božičem je minila v prijetnem vzdušju. Starši in učitelji so med seboj lahkg poklepetali, spili topel čas, ki so ga učenci ponujali na vratih in se veselili praznikov, ki so prihajali.
Tatjana Kokalj
Jaslice Ignaca Hribarja iz Ihana
V dneh okoli novega leta je veliko pozornosti namenjene jaslicam in treba je reči, da človeška iznajdljivost pri tem skoraj nima meja. Vsake zase so zgodba zase in o vsakih bi lahko napisali zelo, zelo veliko.
Na povabilo g. Načeta Hribarja, predsednika Kulturnega društva Ihan, sem si tokrat ogledala jaslice v Ihanu, o katerih sem lahko prebrala tudi v knjigi Nika Kureta, Jaslice na Slovenskem, kjer o jaslicah Ignacija Hribarja pravi: Mikavne so gibljive jaslice, ki jih je v začetku tridesetih let, pred drugo svetovno vojsko, naredil Ihanec Ignac Hribar (1888-1944).
Njegove jaslice še vedno stojijo kotu velike hiše in so široke kar 150 cm. Ogledala sem si maketo cerkve sv. Petra iz Rima, celo vrsto drugih stavb in ljudi, za katere je značilno, da vsak zase delajo opravila tako, kot so jih opravljali v času življenja njihovega avtorja. Občudovala sem šumeče potoke, mlinčke, zvonjenje »ihanske cerkve« in še vrsto podrobnosti, ki so zahtevale od avtorja ogromno dela,
katerega pa mu ni bilo nikoli žal.
Jaslice g. Ignaca, o katerih v prijetnem pogovoru z. njegovimi sorodniki zveš veliko zanimivega o njihovi zgodovini, so vredne ogleda, so bile in so še znane daleč naokoli. Ostajajo delček zgodovine in velika hvaležnost g. Ignacu Hribarju, ki jih je izdelal.
Vera Vojska
Jaslice v dobski cerkvi letos malce drugače
Božični in novoletni prazniki so že mimo, s tem pa je konec tudi nenehnega pričakovanja in praznične mrzlice, ki nas je letos dodobra utrudila. V vsaki cerkvi in tudi v večini hiš so bile postavljene božično-novoletne jelke in jaslice. Letos oziroma lani sta jih malce na drugačen način in z veliko vloženega truda postavila Samo Mohar in Jože Kozjek.
Že pred dvema letoma so skavti nekaj večjih figur v celoti izdelali sami, ostale, manjše figurice pa so za letošnje jaslice pobarvale Mira, Tadeja in Mateja Stražar iz Studenca. Vse figure so bile, izdelane po postopku, ko so v posebne
kavčukove kalupe zlili zmes mavca in vroče vode, vse skupaj dobro pretresli, da na odlitkih niso ostale sledi in po desetih minutah strjevanja kalupe "slekli". Dobljeni mavčni odlitki so bili po nekajdnevnem sušenju pripravljeni
Maketa starega gradu Črnelo nad Turnšaml, o katerem danes ni več sledu (poskus rekonstrukcije). V ospredju Trije Sveti kralji .na poti proti Novorojenemu. (Foto: R. M.)
za barvanje. Posebnost letošnih jaslic je dejstvo, da predstavljajo tipično slovensko pokrajino, ki je razgibana, pokrita z. gozdovi, gradovi, jezerci in ribniki, nad katerimi se dvigajo mogočne gore. Gozdovi objemajo številne planine s planšarskimi kočami, polja in travniki pa so prepleteni z žuborečimi potoki ob katerih meljejo mlini. Pri jaslicah posebno pozornost zbujata maketa starega gradu Črnelo nad Turnšami in maketa Jašovčevega mlina v Radomljah, z vrtečim se vodnim kolesom. Za izdelavo makete sta se Samo in Jože posvetovala s profesorjem dr. Petrom Fistrom, preštudirala "srednjeveško arhitekturo" in opravila veliko terenskih "raziskav". To jima je v primerjavi s postavitvijo ostalih objektov, kot sta koči s slamnato streho, vzelo veliko časa. "Z maketo gradu Črnelo iz naše, dobske fare in mlinom iz sosednje fare sva poskušala simbolično prikazati, da novorojeni Jezus prihaja v naš prostor, naše okolje in naš čas", sta nam zaupala Samo in Jože.
Pri izdelavi maket sta imela v glavnem opravka z lesom, zato je potrebno omeniti tudi mizarja Marka Prašnikarja iz Krtine in Vinka Vlašiča iz Turnš, ki sta velikodušno pomagala pri razrezu. Pri montaži vode (potok) in elektrike (različne lučke), jima je pomagal Boštjan Lajevec iz Krtine, pri izdelavi struge pa Tomaž Kurmanšek z Gorjuše. Pri postavljanju jaslic sta se Samo in Jože držala enega načela: vsak prizor, vsaka figura, dejansko vsaka malenkost je morala biti postavljena miselno in čim bolj podobna situaciji v resničnem svetu. Na vprašanje o tem, ali so jaslice vredne njunega truda, sta odgovorila pritrdilno, kar potrjujejo tudi komentarji faranov, s postavitvijo jaslic pa sta dosegla vse tisto, kar sta si zadala.
Darja Jagarlnec
Izvirnost jaslic še izpopolnil
V predbožičnem času, času jaslic, se mnogi lotevajo izdelave in postavitve le teh.
Tako že vrsto desetletij kar najbolj izvirno izdeluje jaslice Janez Pavli iz.
Taborske ulice v Domžalah. Navdih za to je dobil od svojega pokojnega očeta,
Janez Pavli pred svojim Jaslicami, v katere Je vložil kar dva meseca trdega dela.
Sv.MJklavž na Rovah
Kot je adventni čas poln lepih želja in pričakovanj božjega razodetja, je tudi obisk Sv. Miklavža poln pričakovanj za naše najmlajše. Letos seje na Rovah, petič po vrsti, v spremstvu Sv. Petra, številnih angelov in parkeljnov, predstavil nekoliko drugače. V lepem zimskem ambientu smo bili obiskovalci nagovorjeni z doživeto odigrano in poučno igrico. Deklico in dečka, ki sta se pri iskanju Sv. Miklavža izgubila v gozdu, podobno se odrasli mnogokrat izgubimo v labirintu sodobnega sveta, je pred hudobnimi parkeljni rešila ljubezen angelov varuhov. Dobra angela staju pripeljala do Sv. Miklavža, ki ju je dobronamerno pokaral zaradi nepremišljenega dejanja, jima dal krščanski poduk o molitvi in pokorščini, ju tudi obdaril in napotil domov k zaskrbljenima staršema.
Nato je Sv. Miklavž obdaril vse otroke iz naših vasi do sedmega leta starosti. Prav zanimivo je bilo videti "korajžne" malčke, ki so prihajali na oder in Sv. Miklavžu odgovarjali na vprašanja. Tiste najmlajše so prinesli starši.
Na koncu je Sv. Miklavž obljubil darila tudi v prihodnje vsem, ki
so pridni in pravični, tisti pa, ki so polni hudobije in slabih del, pa
bodo slej ko prej postali plen teme in parkeljnov.
Lep Miklavžev večerje zaključil bogat ognjemet, ki je vse
prisotne, skupaj z utrinki slikovitih raket popeljal v ponovna
pričakovanja.
Za letošnji obisk, igrico in obdaritev se Sv. Miklavžu, spremstvu in organizatorjem iz srca zahvaljujemo in jih vabimo na ponovno snidenje.
Svet KS Rova
Božiček obiskal vadbeno vrsto
najmlajših
Na pisno povabilo vaditeljev mladih telovadcev Anice, Polone in Primoža se je Božiček res potrudil in jih obiskal kar na
njihovi vadbeni uri, v telovadnici OŠ Domžale.
Sredi njihove I marljive vadbe jih je presenetil, ko je prisopihal z darili na ogromnih saneh naravnost v telovadnico. Ko se je končno odahnil od dolgotrajne in naporne poti in ko je pospravil svoj velikanski zvonec, s katerim naznanja svoj prihod, je vaditelj vprašal, ali otroci ubogajo in si zaslužijo darila. Seveda so mu otroci kar sami povedali, kako so pridni in kako težko čakajo, da razdeli darila. Božiček pa jih je nagovoril, naj mu pokažejo kakšno telovadno mojstrovino in potem navdušen nad mladimi telovadci razgibal svoje stare kosti še sam. Na koncu pa so skupaj zapeli in zaplesali, tako daje Božiček skoraj pozabil, da ima še ogromno dela in da ga čakajo tudi drugi otroci. Ob koncu obiska jim je obljubil, da jih obišče tudi prihodnje leto.
Za pomoč pri izvedbi obiska Božička mladih telovadcev društva TVD Partizan Domžale se zahvaljujemo uredništvu revije DUHEC - Urši in Boštjanu Kokalj, in pa seveda BOŽIČKU! TVD PARTIZAN DOMŽALE
ki je kot njegov predhodnik v božičnem času vedno živel z jaslicami. Moram poudariti, daje Janez Pavli, sicer po poklicu strugar, vedno imel izvrstne zamisli in ideje. Tako se lahko pohvali z vrsto unikatnih izdelkov, raznih pokalov, izdelanih iz različnih materialov in še bi lahko naštevali. Svojo pozornost zadnja leta še posebej posveča izdelavi božičnih jaslic, v kar sem se prepričal tudi sam, ko sem ga obiskal. Povedati moram, da je za slednje velik del materiala dobil prav iz Betlehema, ki ga je vešče uporabil pri svojem delu. Slika njegovih jaslic v celoti ponazarja in
predstavlja mesto Betlehem. Vanj je vključenih vrsto posameznih strukturnih prikazov tega kraja, vse pa izrazito polepša globok vodnjak s plavajočimi ribicami. Ob prijetnih različicah svetlobnih žarkov, prilegajoč se jaslicam, pa daje poseben čar božičnega časa spremljajoči glasbeni utrinek zvonjenja in pritrkavanja zvonov ter ubrane božične pesmi. Prisrčno vabljeni k ogledu, pridite, ne bo vam žal, pravi Janez.
T. Habjanič
stran 1 3
V BESEDI IN SLIKI
Iskrene čestitke najstarejši Domžalčanki
Gospa Marija Ju van dopolnila 103 leta
Županja Cveta Zalokar (traženi je v okviru novoletnih obiskov tudi letos obiskala gospo Marijo Juvan, najstarejšo Domžalčanko, ki s svojo nečakinjo go. Majdo Majnik živi v našem mestu.
Življenje gospe Marije Juvan obsega kar tri stoletja, saj se je začelo v devetnajstem stoletju, rodila se je namreč 11. januarja 1899, trajalo vse dvajseto stoletje in še kar traja tudi v enaindvajsetem stoletju. Gospa Marija najraje govori o mladosti, o času, koje bilo najbolj luštno, saj je še lahko delala in kljub starosti jc delo tisto, katerega najstarejša Domžalčanka najbolj pogreša. Svojo lahko bi rekli kar pozno, jesen preživlja v svoji sobi, pridno pije čaje iz zdravilnih zelišč, za katere pravi, da so zelo dobri in da ji podaljšujejo življenje, ki pa »sem se ga že kar malo naveličala« pravi. Dogodke še vedno spremlja in kar
velikokrat pogleda večerni dnevnik, pa ne preveč rada, saj jo dogajanja, o katerih sliši, jezijo. Ne berem več, čeprav imam veliko očal, pa si z nobenimi kaj dosti ne pomagam, pravi in se s spomini spet vrne v otroštvo, v Domžale z. makadamskimi
Naj bo za vse 2002 srečno!
Županja Občine Domžale Cveta Zalokar Oražem se skupaj s sodelavci, zahvaljuje za številne čestitke in dobre želje za leto 2002. Se enkrat iskrena hvala in naj bo leto 2002 za vse srečno!
cestami, s prvimi avtomobili in slamniki, ki jih je tudi sama šivala.
Gospe Mariji Juvan tudi v imenu Uredništva iskrene čestitke ob 103.rojstnem dnevu in veliko zdravja tudi v prihodnje!
Vera Vojska
Študijski krožek v Dobu
Več kot le ročna dela
Vsak torek od 19. ure dalje v prostorih Krajevne skupnosti Dob deluje Studijski krožek Andragoškega centra Slovenije. To je projekt dela omenjenega centra, ki ga izvajajo v okviru lokalne skupnosti. Vsak torek se članice in člani zbirajo in po končanem posameznem projektu pripravijo razstavo in na njen ogled povabijo vse krajane in krajanke.
Tako so tudi v prazničnih dneh pred novim letom pripravili razstavo in na njej
Del udeležencev študijskega krožka
predstavili ročno izdelane čestitke, rute, robčke, blazine, prtičke, šale, slike vse iz svile, primemo za darilo ali le za ogled. Že prej pa srno si lahko ogledali izdelke iz keramike in bombaža ter risbe na steklo.
Vabijo vse, da se jim pridružite in skupaj z njimi preživite prijetne večere, hkrati pa z vsakomur lastno ustvarjalnostjo izrazite svoje ročne sposobnosti in z izdelki razveselite sebe in vaše najbližje.
Če nekje v vas še ostaja želja, da bi v sproščenem razgovoru in prijetnih srečanjih kaj ustvarili, vas vabijo, da se jim pridružite vsak torek v tednu po 19.uri v prostorih Krajevne skupnosti Dob. Hkrati pa vabijo vse krajane in krajanke KS Dob, da si rezultate njihovih ustvarjalnih projektov tudi ogledate - obvestilo o razstavah boste naši na oglasni deski ob trgovini Vele v Dobu.
Vera Vojska
Praznovanje Piruete
Sobota, 22.12., je bila za Kotalkarski klub PIRUETA veseli dan v pričakovanju prazničnih dni božiča in novega leta. Šotor v Športnem parku je bil veličastno okrašen, tako kot se to spodobi ob tem času. Člani kluba so ves dan pripravljali šotor in ga okrasili z najrazličnejšimi okraski in lučkami. Toda to še ni vse, pripraviti je bilo potrebno tudi pravi gledališki oder, saj je po nastopu kotalkarjev sledil tudi kulturno umetniški program. Že tradicionalna kotalkarska revija seje pričela z manjšim ognjemetom.
Preko 50 nastopajočih je prikazalo več skupinskih in posamičnih nastopov, kjer so imeli prav vsi priložnost pokazati, kaj so se do sedaj naučili. Prav tako so s tem okusili delo v skupini, saj se le ta precej razlikuje od posamičnih nastopov, kajti tuje najpomembnejša medsebojna uskladitev.
Po enoinpolurnem kotalkar-skem nastopu je sledila prava gledališka igrica z naslovom Naš maček Muri, ki so jo izvedli dijaki gledališkega krožka Srednje šole Domžale. Prepoln šotor, ki so ga poleg članov KK Piruete napolnili
tudi ostali gledalci, so bili presenečeni nad nadarjenostjo igralcev gledališke igrice in pohvale so kar deževale. Po končani igrici je sledil finale prazničnega večera, in sicer prihod Božička. Z baklo v roki in ob cingljanju zvončkov seje na vhodu le prikazal. Ker je bil bogato založen z darili, je potreboval kar veliko pomoči. Za obdaritev jc potreboval preko 150 prelepih daril, kajti vsak član KK Piruete (umetnostniki, hitrostniki, show kotalkarji in vsi trenerji) so prejeli uporabna darila namenjena kotalkanju. Božiček je tudi z vsakim
članom spregovoril par besed, zelo pa je bil presenečen, koje ugotovil, da znajo ti otroci poleg kotalkanja tudi kaj drugega, slišali smo nekaj prelepih pesmic, kar je zelo pohvalno in vzpodbudno. Vseskozi je bilo tudi preskrbljeno, da tako otroci kot odrasli niso bili žejni, saj je bil vroč čaj kot nalašč primeren za hladen sobotni večer. S to tradicionalno kotalkarsko revijo je Kotalkarski klub Pirueta zaključil leto 2001 in se je z veseljem lotil zahtevnega dela v letu 2002.
K. P.
Tudi letos le Uredništvo Slamnika obiskala skupina učencev Iz Osnovne šole Rodica. V prijetnem pogovoru so se seznanili z zgodovino In sedanjostjo našega SLAMNIKA, na obisk pa naj jih spominja tudi skupinska fotografija.
Citrarka Tanja Zaje Zupan ob jubileju in za dan žena
Tudi obisk koncerta je lahko darilo
Citrarka Tanja Zaje Zupan praznuje v letošnjem letu jubilej. Pred desetimi leti je namreč izdala prvo kaseto »Sanjarjenje«, hkrati pa je v tem letu tudi začela javno nastopati kot citrarka. Ker bi rada svoje veselje ob tem jubileju delila z ljubitelji njene glasbe in skupaj z njimi praznovala tudi dan žena, seje odločila, da pripravi
v petek, 9. marca 2002 ob 20. uri v hali Komunalnega centra v Domžalah
koncert
Njeni goste bodo: Tereza Kesovija, Edvin Fliser z operno pevko Dragico Kladnik - Dado, Sebastjan, Rudi Šantl (nekdanji pevec Štajerskih sedem) Pidži, Aleš Rod (Iz domače skrinje), Brina in Borno, Evita, Igor in zlati zvoki ter voditelj Boris Kopitar.
Vstopnice bo v Domžalah mogoče kupiti v trafiki Vele, na drugih običajnih mestih in pri sindikalnih poverjenikih v podjetjih, nekaj pa jih bomo razdelili tudi bralcem SLAMNIKA.
Novoletni obiski
Srečno gospa Minka in gospod Stane Habe!
Leto 2001 bo zakoncema Minki in Stanetu Habetu, našemu častnemu občanu, ostalo v prijetnem spominu, saj sta v družinskem krogu proslavila biserno poroko in se ob njej spominjala svojega prvega srečanja, mladosti in šest desetletij dolge skupne življenjske poti. Na njo je veliko lepih spominov, ki jih
obujata skupaj z uspešnima otrokoma Minči in Tomažem ter njunima družinama, obudili pa smo jih tudi ob obisku županje Cvete Zalokar Oražem, kije zakoncema voščila v imenu Občine Domžale. Tokratno presenečenje je pripravila gospa Minka, za katero sem vedela, da ob citrah igra tudi druge instrumente, tokrat pa je presenetila s petjem. Izpod njenih prstov so zazveneli
Pri Habetovlh
zvoki pesmi Mamica je kakor sonce, ki jo je gospa Minka tudi zapela in ko smo vsi skupaj prisluhnili še Sveti noči je bilo v prijetni sobi, kjer številne slike in priznanja kažejo na uspešno glasbeno pot častnega občana naše občine, pravo novoletno vzdušje, ki gaje gospa Minka zaključila z znano Larino pesmijo, županja pa z najboljšimi željami za zdravo in srečno 2002.
Gimnazijo smo v Domžalah že imeli, pravi prof. Milan Flerin
Obisk pri prof. Milanu Flerinu, častnemu občanu naše občine, smo pričeli s spomini na gimnazijo, ki je v Domžalah že bila. »Toje bilo leta 1945,« seje spomnil g. Flerin. 1.letnik gimnazije jc nastal iz meščanske šole in prav dobro se sogovornik spominja žigov GIMNAZIJA DOMŽALE, ki jo je obiskovalo 35 do 40 učencev, žal pa je ostala v naši občini le eno šolsko leto. Ker se je v Kamnik preselil tedanji občinski komite, seje kljub mnogim dogovorom in sestankom v Ljubljani, v Kamnik preselila tudi gimnazija. Profesor Flerin je bil novice o gimnaziji v Domžalah iskreno vesel. Manj
vesel je novic iz parlamenta, jezi pa ga tudi nesamozavestna politika naše države do ZDA in Evrope. »Preveč kompromisov je,« pravi in se strinja, da se Slovenija vključi v Evropsko unijo, pri tem pa pogreša bolj samozavestne nastope, manjšo odvisnost gospodarstva od bank, opozarja pa tudi, da smo kapitalsko vsako leto revnejši, zato mora kapital priti od zunaj. V pogovoru z županjo ga je zelo zanimalo delo Državnega zbora. Tudi od njega seje županja poslovila za iskrenimi željami za zdravo in srečno 2002.
Gospe Marija in Nežka, srečno
Mag. Milan Pirman, podžupan Občine Domžale, je obiskal gospe Marijo in Nežko Flerin, ki živita v prijazni hišici na Dobovljah. Gospa Marija je vse do upokojitve delala v tovarni Toko, kamor je vsakodnevno odhajala peš in kljub snegu in neprijetnim razmeram ni nikoli zamudila, S tem se lahko pohvali tudi
njena sestra Nežka, kije delala v Univer-zale. Obe sta radi hodili v službo in sta se kasneje, koje bila urejena cesta, v tovarni vozili s kolesoma. Obe sta v pokoju kar nekaj let in jima je bilo težko, ko sta ostali doma. Radi se pošalita, da sta obe skupaj za »eno slabo žensko«, saj ima ena probleme z. rokami, druga pa
Pri Flerinovlh
z nogami, vendar dokler bova kolikor toliko zdravi, »tacajt« še nič ne »jamrava« pravita in se radi spominjala, kako je bilo, ko sta bili mladi in sla ob delu v tovarni skrbeli tudi za dom. Danes sta veseli pomoči, v prijetno topli hišici pa tudi obljube, daju še obiščemo in njune spomine shranimo v Slamnik.
Boljše leto, kot je bilo 2001, ko je družina Kodra izgubila dobro ženo in skrbno mamico Kannen, smo zaželeli tudi Alešu Kodri in njegovima pridnima hčerkama, novoletnega darila pa je bil deležen tudi gospod Mato iz Radomelj, ki skuša zase in
za sina, ki je končal srednjo šolo, poskrbeti za lepšo bodočnost, ter gospa Emina, ki po smrti moža, ki je padel v bosanski vojni, lepo skrbi za otroka in upa, da bo v kratkem dobila državljanstvo.
Zadnji obisk podžupana je bil namenjen štiričlanski družini v Prelogu, kjer smo lahko spoznali, kako pestro je lahko življenje s štirimi otroki, ki vsak zase terjajo skrb staršev, ki nikoli ne odrečejo pomoči, pa naj gre za vožnjo v glasbeno šolo v Ljubljano oz. Domžale, na spremljanje otrok na celo vrsto interesnih dejavnosti, ali pa le za vsakodnevne obveznosti do šole. Prisluhnili smo pianistki Mojci, klarinetistu Tinetu, poslušali, kako sta Nejc in Janez delala drevešček in
m.
Srečno Mojca, Tine, In Nejc Nejc in Janez ter njihova mamical
jaslice ter kako jim pravzaprav kljub nizkim dohodkom nič ne manjka. Le tako naprej in naj vas spremlja sreča!
Vera Vojska
KULTURA
stran
14
Božični
koncert
Domžalskega
komornega
zbora
Jubilantu pritičejo jubilejni koncerti, Domžalčani si pojejo jubilej tudi z božičnim koncertom, ki ima -ne le zaradi petna jstosl i - nekakšno obredno vlogo za svoje poslušalsko zaledje.
Če so pevci, v sicer praznični Es ist ein Ros untsprungen še premagovali negotovost, še iskali zvočnost solističnega kvarteta in pot v vpletenost mističnega, a intonančno preveč negotovega prepletanja glasov mrmrajočega ozadja, je gotovo, daje ta strah poniknil z Bachovimi odlomki iz Božičnega oratorija. Zbori, oplemeniteni z, instrumentalnim ansamblom so bili polnozvočno veličastni in recitativ med njimi dovolj prepričljiv. Še v večji meri vokalno dovršeni so bili zbori iz Handlovega oratorija
Mesija, pri čemer bi zborovo suvereno petje kompozicijo lahko strnilo v bolj koherentno celoto z bolj soodvisnimi in sodelujočimi glasovi. Še bolj nas je v pravo navajeno božičnost zapeljal slovenski program z Arničevo Pastirci iz spanja, Cererjevo Počivaj milo detece - obe z muzikalno začutenimi zborovskimi in solističnimi vsebinami; slednjim bi človek želel več gotovosti. Nekajkrat
pogrešano celovitost je v svoje parte prevzela Slava Bogu na višavah in tako zaključila raznobarvnost prazničnega koncertnega programa; dodana mu jc bila ritmično izrazita Afričan Noel, drugačna, a prav s svojo drugačnostjo prijetno vpeta v zvočno veličastnost.
Urša Šlvic
srn
Modra galerija
Jožica Serafin: Kranjski
svet
Novo sezono slikarskih razstav leta 2002 v domžatski Modri galeriji so odprla slikarska dela umetnice Jožice Serafin z Iga pri Ljubljani. Do sedaj je sodelovala na 161 domačih in mednarodnih skupinskih razstavah in extem porih in imela 70 samostojnih razstav po Sloveniji, Italiji in Avstriji.
Slikarka kot mlado dekle ni uspela uresničiti svojih želja po študiju slikarstva. Ob delu si je v privatnih šolah priznanih akademikov pridobivala izkušnje na področju oljnega in akvarelnega slikarstva. Izredno jo privlači motivni svet krajin, neobvladljiva narava ji pomeni slikarski izziv: naj bodo to umirjeno tekoče ali divje reke, oblačno ali jasno nebo, sončni zahod na morju ali s snegom pokriti gorski vrhovi, od sonca obsijana žitna polja ali pomladno zeleni travniki... Pri vseh teh romantičnih motivih upodablja tudi resnični svet ob Muri ali Krki, v gorskem svetu med Triglavom in Bavškim Grintavcem ali med ljubljanskimi ulicami. Med najbolj osebno občutena platna sodijo motive iz njenega domačega okolja z Iga kot je npr. ljubljansko barje, motive z Ljubljanico itd. Poleg zelo dobrega podajanja barv, ki so tako značilne za njen krajinski opus slik, je v zadnjih delih občutiti nadih poetičnosti.
Novo osebno likovno izraznost je umetnica našla tudi v tehniki monotipije, kjer dela pripelje do abstraktnosti, ki jo dosega z močnejšimi kontrastnimi barvami, čeprav motivno ostaja zvesta krajinskim prizorom.
Katarina Rus
Kulturni poletni festival "STUDENEC 2002"
Po festivalu festival
Komaj seje dobro, lahko zapišemo kar odlično, končal Kulturni poletni festival "Studenec 2001", ko so se v Kulturnem društvu Miran Jarc Škocjan že začeli pripravljati na nov Kulturni poletni festival Studenec 2002.
Prireditve so že izbrane in vam jih predstavljajo ter upajo, da si boste vzeli nekaj časa in si katero izmed ponujenih tudi ogledali. Ob tem pa še zapišimo, da so ob zaključku lanskoletnega festivala zbrali vse medijske odmeve o njem in se prepričali, daje bil fes-
tival dobro sprejet tudi v različnih časopisih ter glasilih. Objavljeni članki vsi po vrsti hvalijo festival, njegovo kvaliteto ter prizadevanja vodstva društva, pa tudi pričakovanja ljubiteljev festivala, ki že komaj čakajo, da sc začne letošnji. Če ste tudi vi med njimi, prisrčno vabljeni v Poletno gledališče na Studencu tudi v letu 2002.
"KULTURNI POLETNI FESTIVAL STUDENEC 2002"			
25. maj	20.30	Koncert - Ljubljanski madrigalisti	Cerkev sv. Lenarta - Krtina
7. junij	19.30	Umetniški večer - Silvo Teršek z gosti	Poletno gledališče Studenec
15. junij	20.00	Koncert - Helena Blagne z. gosti	Poletno gledališče Studenec
22. junij	21.00	Opereta - Vesela vdova, SNG Opera	Poletno gledališče Studenec
19. julij	21.00	Premiera - Martin Krpan, KD M. Jarc, Krstna izvedba, dramatiziral Jože Kumar. Ponovitve: 20., 21., 26., 27. in 28. julij 2., 3. in 4. avgust	Poletno gledališče Studenec
31.avg.	21.00	Koncert - Glasba treh dežel	Poletno gledališče Studenec
28. sept.	20.00	Likovna razstava - Matjaž Stražar	Razstavni prostor KD
19. okt.	19.00	Likovna in kiparska razstava Jože Toenig in Janez Praprotnik	Razstavni prostor KD
Gledališko lutkovni ŽIV ŽAV na Močilniku v Dobu
Sončna zgodba o prijateljstvu
V nedeljo, 13. januarja je na odru Kulturnega doma Jožef Virk Dob zaživela ljubka zgodbica Kužek in sonček v izvedbi lutkovnega gledališča Maribor pod vodstvom idejnega snovalca - režiserja
Razstava slik v galeriji Beseda
VERA
TERSTENJAK: SLIKE
Po otvoritveni razstavi v Golf klubu Arboretum, v začetku decembra 2001, se akademska slikarka Vera Terstenjak - Jovičič predstavlja z novo serijo platen z naslovom Slike, v domžalski knjigarni Beseda.
V slikarkini predstavitvi monografije se poleg novih stvaritev pojavljajo že starejši motivi njenih psiholoških občutij, ko skuša doseči onstran realnosti, v samo osrčje neobstoječega in simbolnega. Verinc podobe so nasploh poživljajoče, že sama izbira barv in motivov nas postavi v svet kozmičnih sil in dinamičnega občutja. Poleg že ustaljenega prizora lebdeče krogle
kot simbola celovitosti in večnosti, se pojavijo še neskončne poljane s cvetlicami, kot slikarkin osebni, intimni svet, ki nam ni vedno poznan, a zato lahko vanj potujemo v sanjah ali meditaciji. Tu je lepo, v trenutku nas obsijejo topli sončni žarki nad nami žarečega sonca, ki se tam večno vrti, kot se vrti naše srečno in neskončno življenje v onostranstvu.
Katarina Rus
TinetaVarla. Mariborčanom je ponovno uspelo razvneti tankočutno, a ostrogledo in kritično otroško publiko.
"Sproščeno in razgibano" je moto ubrane igralske zasedbe v sestavi Petre Caserman, Davorina Krambergerja in Mirka Černica. Z nevsiljivo, a dinamično igro so kljub vsebinski razdrobljenosti in necelovitosti uspeli držati občinstvo v nenehnem pričakovanju. Še več, skoraj jim je uspelo povsem zabrisati nekoliko moteč prehod iz male cirkuške arene v zgodbo o sončku in kužku. S svojim igralskim šarmom in neposrednostjo so nas skoraj prepričali, da je cirkuška predstava del zgodbe Kužek in sonček, oz. da zgodbe o sončku ni brez predhodnih akrobacij, v celotni predstavi prav gotovo najbolj opažene, nevidne artistke - bolhe Mici... Skratka, v lutkovni igrici se prepletata dve navidezno nepovezani zgodbi, ki pa jih mora občinstvo samo sprejeti v duhu povezane celote. Vsem dobro poznana marketinška poteza "za ceno enega dobite dve"
Kužek in Sonček
zgodbi, seje tokrat po zaslugi izvrstnih pro-tagonistov obrestovala. Vodilni motiv predstave je v spoznanju, da je življenje mogoče graditi z ljubeznijo in prijateljstvom... "Še ena zgodba o prijateljstvu," boste rekli... In ne boste se zmotili... Kužek in sonček je resnično še ena, toda sončna in prijazna pravljica, ki je prepričala tako najmlajše kot tudi nekoliko starejše. Seveda to še zdaleč ni zadnja pripoved iz niza predstav otroškega gledališko-lutkov-
nega ŽIV-ŽAV-a. Že 27. januarja vas gledališčniki Kulturnega društva Jožef Virk Dob vabijo na premierno uprizoritev gledališke igre LEV IN MIŠ. Vstopnice lahko rezervirate na tel.: 041 420 610! Lev in miška s svojimi prijatelji Vas željno pričakujeta...
Se vidimo! Otroški pozdrav ŽIV ŽAVI
Bogastvo slovenskega jezika
Vsakdanje besede
V začetku lanskega decembra smo v Delu lahko prebrali prispevek z naslovom Ni denarja za vzpenjalec. Ta beseda se mi je "zataknila" v ušesih in nisem takoj razumel pomena besede oziroma smisla v naslovu. Le kaj naj bi bil ta VZPENJALEC? Je to človek - planinec, ki se vzpenja na goro, kot na primer plezalec? Jasno. Plezalec pleza, vzpenjalec pa se vzpenja. Te misli so prehitele nadaljnje branje, pri čemer sem seveda ugotovil, da gre za napravo, ki invalidu pomaga, da se lažje vzpenja po stopnicah. Tudi sam pisec ga v nadaljevanju poimenuje stopniščni vzpenjalec. Ko sem prebral, sem šel takoj iskat besedo vzpenjalec. Ne v SSKJ ne v novem Pravopisu ne v drugih slovarjih je nisem našel. Tudi v Tehniškem slovarju imamo le besede: vzpenjača, vzpenjalen, vzpenjavka, vzpenjanje, vzpenjati se, vzpet, vzpetina, vzpetost in dodatno geslo vzpon.
Kdorkoli že ustvarja nove besede (vsaka je dobrodošla), naj bi. sc le prej posvetoval z jezikoslovci. V tem primeru bi mu oni gotovo svetovali in obenem razložili, da ima slovenščina za pripomočke, stroje, strojčke in razne naprave res lepo obliko besed, ki se končujejo na -nik. Torej - vzpenjalnik. Zanimivo je, da v SSKJ najdete okrog 1800 besed s končnico na -nik, seveda s šetvilnimi in različnimi pomeni. Poglejmo stare besede. Mali kmetje so včasih imeli podajalnike. To so bile majhne vile z dvema rogljema in dolgim ročajem. Podajalec je na vozu nabadal snope in jih s tem "podajav'nkom" podajal skladaču v kozolcu. Z vejalnikom (tudi pajkeljnom) so odstranjevali pleve od žita. Z okopalnikom na vprego so okopavali, z osipaltiikom osipali. Na lojtrnik so naložili seno; danes to počno
glavnik, sušilnik za lase, ali za perilo, umivalnik, štedilnik, hladilnik, likalnik, radijski sprejemnik, kropilnik, računalnik, tiskalnik in še in še. Otroci imajo hranilnike. Včasih smo v šoli hodili z nahrbtniki, sedeli pa v klopeh, ki so imele vgrajene črnilnike. Nahrbtniki so postali spet moderni. Slovenščina je skozi stoletja ali po novem - skozi tri tisoč let - prav s pomočjo predpon, pripon, priponskih obrazil in končnic dozorela v moderen, preprost, praktičen in učinkovit evropski jezik. Z malo, predvsem pa s kratkimi besedami je veliko in obenem enako povedano ali zapisano. Poglejmo smo pridevnik DEBEL in videli bomo, koliko novih besed ali tvorjenk so iz njega ustvarili naši jezikoslovci.
Slika je vzeta iz Toporišičeve Slovenske slovnice (str. 117).
predebelo
Graf besedne družine debel
z nakladalnikom, ki je priključen na traktor, s puhalnikom pa seno spuhajo na podstrešne gospodarske prostore. Svojevrstne težke nakladalnike imajo gradbeniki za nakladanje in prekladanje zemeljskega materiala. Pri zidarjih mešalec v mešalniku priprvlja malto in beton. V koprskem pristanišču lahko vidimo gore zabojnikov in več vrst dvigalnikov ali žerjavov. Največji nakladalnik pa je v obliki mostu inje prevozen na tirnicah. Različnih strojev, strojčkov, pripomočkov in naprav imamo veliko tudi v vsakdanjem življenju. To so:
Čudno pa se zdi, da se je avtorju, Slovenske slovnice zapisala beseda GRAF. Slovenci imamo za to lepe besede: slika, preglednica, razpredelnica, podoba, videz, prikaz, risba in še bi se kaj našlo. Te besede so v knjigi potrebne, le kadar so zato, da je knjižno gradivo bolj pregledno, in so tudi oštevilčene.
V tem primeru torej "graf sploh ni potreben. Podpis BESEDNA DRUŽINA DEBEL vse pove.
France Cerar
Trikraljevska akcija 2002
■v
1 'Življenje je podarjeno1 f
V soboto, 5. januarja, je v domžalski župniji vse od poznega popoldneva do večera potekala trikraljevska akcija, letos imenovana Projekt 2002 -Madagaskar.
Kot so Sv. trije kralji v času Jezusovega rojstva sveti družini pomagali s svojimi darovi, tako tudi mi že nekaj let z zbiranjem darov pomagamo revnim vrstnikom. Vsako leto na predvečer praznika Sv. treh kraljev poskušamo obiskati čim več družin v našem mestu, jim voščimo vesele praznike in zbiramo darove za otroke iz revnih predelov sveta. Hkrati pa je trikraljevska akcija tudi obujanje starega običaja, ki so ga včasih poznali v Domžalah.
Letos je pri akciji sodelovalo 35 skavtov in mladih iz cele župnije ter 10 animatorjev.
Razdeljeni v devet skupin smo se odpravili po mestu in zbrali kar 223.000,00 tolarjev, tokrat namenjenih misijonu Mantanga na Madagaskarju. Tam delujeta slovenska misijonarja, Janez Krmelj in Janez Mesec. Z zbranimi sredstvi letošnje trikraljevske akcije bosta skupaj z Malgaši poskusila uresničiti svoje načrte o gradnji šoli. Zgrajena šola bo pomagala otrokom, da si pridobijo formalno izobrazbo in postanejo del
spremljajoče, naprednejše in privlačnejše malgaške družbe. Nemogoče je obiskati vse hiše. Tri ure so bile, glede na velikost Domžal, prekratke, za kolednike pa mrzla, a pozitivna izkušnja. Domžalčani so nas večinoma sprejeli s prijazno besedo in nasmehom na ustih. Zahvaljujemo se vsem, ki ste darovali svoj dar za otroke in ste nas kolednike med samo akcijo spodbujali. Naj vas blagoslov, ki smo ga podelili vaši hiši, spremlja vse leto. Želimo vam veselo ter pesmi in dobrote polno leto 2002.
Domžalski kolednlki
stran
KULTURA
mM i
Monografije je bila vesela tudi ga. Štefka Kučan.
Knjiga, kjer je zapisan svet, ki obkroža Vero Terstenjak-Jovičic...
Ob izidu njene monografije
V začetku decembra je v založbi Osminke&co izšla monografija o življenju in delu akademske slikarke - Vere Terstenjak-Jovičic. Knjiga, ki na nepopolnih KM) straneh velikega formata pomeni prerez skozi vse, kar se je zgodilo v siceršnjem in umetniškem življenju domžalske upodabljajoče umetnice, v obliki monografije prinaša množico biografskih podatkov o umetničinem dosedanjem življenju, v njej pa zvemo v sintetični obliki vse o njenih umetniških kreativnih likovnih rezultatih in prizadevanjih.
Očrta življenjske poti Vere Terstenjak Jovičič se je lotila Cveta Zalokar Oražem, njena prijateljica ter soustvarjalka v že nekaj dosedanjih skupnih projektih. V široko zastavljenem poskusu zapisati vse ključne trenutke Verinega življenja. V nenavadno obsežnem euniculum vilae je pokazala na velikanski delovni, že uresničeni opus, na veliko dogodkov, srečanj, razstav in odmevnih dejanj, v katerih je sodelovala. Predvsem pa iz njenega pisnega izdelka izsevajo mnogi dokazi o Verini vsakršni odprtosti v svet, med one ljudi, ki skušajo (svetovljansko neobremenjeni) v dobrem udejanjati trenutke zemeljske prisotnosti. Ta njena - torej Verina zemeljska prisotnost pa ni prepuščena samo usodi in naključjem, da ta samodejno uravnavajo njeno življenjsko pot. S svojim nenehnim izobraževanjem in izpopolnjevanjem duhovnega sveta skuša sama in s prijatelji enakih ezoteričnih prizadevanj izboljšati svojo človeško kakovost in nenehno povečevati svoje, že sicer v kozmičnost obrnjene duhovne razsežnosti. Očitno je prav to - združevanje na duhovnem področju in izpopolnjevanja tega področja tudi kriterij, na katerem Vera gradi osnove številnih prijateljstev. Pri tem izbiranju prijateljstev ne obstaja
zaprta v slovensko podalpsko majhnost. Svoje prijatelje je našla v svetu, ki jo je sprejel v njenih jnladih letih in oblikoval po človeški izkustveni strani, hkrati pa ji je dal tudi drugačna merila v presojah stvari, ljudi in dogodkov, kot bi jih ustvarila, če sc ne bi nikoli premaknila iz majhnosti slovenskega bivanjskega okolja.
Ta njena obrnjenost v svet ji je navrgla tudi človeško odprtost za vse, kar je zanimivega in vrednega, toplega, prijaznega, raz.iskujočega, obdala jo je z ljudmi, ki v naših razmerah delujejo ' včasih nekoliko amerikanizirano in holivudsko, ki pa niso nikoli obremenjeni z. vsem tistim, kar nelepega vlačimo mi Slovenci skozi svoje življenje in z njim obremenjujemo tiste, ki nam jih usoda nastavlja na pot kot sosede, prijatelje, življenjske sopotnike. Svoj delovni opus je Vera Terstenjak-Jovičic v monografiji predstavila v strnjeni obliki. V strokovnem pogleduje delovni opus umetnice opredelila Jadranka Šumi. V knjigi pogleduje na Verin ustvarjalni lok, ki se je začel s tihožitji in potem preko materializirane narave (krompirja) segel tudi v kozmos. Odtlej, ko seje vanj podala, je kozmos Verin prostor vsakršnih raziskovanj, razmislekov, interpretacij in poskusov najti v njegovih neverjetnih razsežnosti
potrditev svojih tez. Nije razočaral! Karkoli mu je ponudila, da s svojimi izjemnostmi potrdi, kar si je ustvarjalno zamislila, je tudi storil. Vrgla je vanj magmo! Ko je vanj zagnala, v te nebesne brezmejnosti zalučala tavajoče kamenje, seje ta neizmerljivi prostor - spet odzval! Ko jc vanj umestila svoje šopke in tihožitja pisanih rož z najrazličnej širni dinamičnimi dodatki, seje zgodilo enako. Vse je služilo potrditvi zasnov, spočetih v duhovnih razmislekih enako nastavljenega notranjega sveta Vere Terstenjak. Ko je naposled izčistila predmete v nekaj, kar ni nič in je hkrati vse, so se na njenih platnih znašle svetle, modrikaste, okrogle oblike nečesa, kar naj bi bila upodobljena czoterika sama.... Kot je neskončen prostor, kamor je segla, tako so neskončne možnosti, ki Veri Terstenjak še naprej potrjujejo pravilnost njenega umetniškega početja. Ob vsem tem, ko je zaradi omenjenih ustvarjalnih lastnosti ostala do konca človeško odprta, na številnih likovnih šolah razdajajoča se umetnica, ji je to navrglo še mnoga nova prijateljstva ljudi, ki jo obkrožajo na vseh njenih poteh in pogostih razstavah.
Monografija, ki jo je ustvarila v relativno zgodnji, nikakor ne pozni dobi svoje ustvarjalnosti, nakazuje, da je svoje dosedanje razdajajoče življenje ustvarjalno porabila v opombo nečesa dobrega, kar jo ožarja s posebno svetlobo priljubljenega domžalskega umetnika, ki se je iz belega sveta vrnil tja, od
koder je odšel v svet.....
Vera je tak umetnik! Ker ima ljudi rada. Ker ji jc med svojimi lepo, je ostala tu. Čeprav je spoznala in obhodila ves svet, je med domačimi najlepše....
M. Brojan
Novoletni koncert 2001
Simfonični orkester Domžale - Kamnik je pripravil že tradicionalni 31. koncert v soboto, 29.12.2001, v Hali komunalnega centra. Že nekaj let vodi neprofesionalni orkester Aleksander Spasič. Kot solista sta nastopila Urška Žižek - sopran in Jože Vidic - bariton. Poslušali smo Straussa: Friihlingsstimmen -valček, Na lovu in Annen - polki, Cajkovskega: arijo Onjegina iz opere »Jevgenij Onjegin«, Verdija: arijoVioletc iz opere »Traviata«, Mascagnija: Intermezzo sinfonico iz opere »Cavalleria rusticana«, Rossinija: Mačji duet, Donizzetija: arijo Malateste in Cavatina Norine iz opere »Don Pasquale« ter Leharja: duet Hanne in Danila iz operete »Vesela vdova«.
Povezovalka programa je bila Marta Starbek, za organizacijo pa je poskrbela predsednica Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik, Jana Gregorc Bogataj.
Slavnostni govornik je bil Simon Mavsar, podžupan Občine Domžale, ki je takole nagovoril tako poslušalce kot nastopajoče:
»V življenju obstajajo trenutki, ki v naših srcih in spominu puščajo globlje, nekateri med njimi celo trajne sledi. Ujete podobe preživetih trenutkov sestavljajo mozaik preteklosti, ki se neprestano dopolnjuje z novimi koščki doživetega na življenjskih poteh slehernega posameznika. Vsak od nas je avtor svojega mozaika, vsi pa ga bomo že čez nekaj dni dopolnili s podobami, ki nas bodo spominjale na poslavljajoče se leto. Imel sem možnost in priložnost, da sem vam tudi lani ob tem času in s tega mesta spregovoril nekaj besed in zdi sc, kot da so se takratni stiski rok ter podarjeni nasmehi zgodili nedolgo tega. Pa vendar je leto spet
naokoli in podobe trenutkov, ki smo jih doživeli v iztekajočem se letu, bodo kmalu postale del preteklosti, del mozaika, ki ga vsak od nas nosi v svojem srcu in spominu.
Nocoj bomo spet preživeli lep in prijeten večer. Novoletni koncert Simfoničnega orkestra Domžale - Kamnik je dogodek, ki ga vedno znova z veseljem pričakujemo in je postal stalnica dogajanja v času, ki je za marsikoga najlepši del koledarskega leta. Harmonija zvokov, ki jo pričarajo nastopajoči, je izjemna priložnost globljega in iskrenejšega doživljanja čarobnosti ter lepote božičnega in novoletnega obdobja, ko se naša srca odpirajo bolj kot sicer, misli in besede pa so namenjene izrekanju množice prijetnih, iskrenih ter najlepših želja. Izrečene želje pomenijo hvaležnost in priznanje za preživeto, predvsem pa upanje in hrepenenje za prihodnost, za nove korake na naših življenjskih poteh. V  teh dneh
Predstavljamo
Modra galerija Domžale
Najbrž večina naših bralcev in bralk že pozna MODRO GALERIJO, ki jo je družinsko podjetje PEVEC odprlo na Ljubljanski cesti 90 in vse bolj postaja prijeten kotiček za ljubitelje likovne umetnosti. Povpraševala sem gdč. Ines Pevc, koliko slikarjev in drugih umetnikov je že razstavljalo v njej?
MODRO GALERIJO Pevec s.p., ki je registrirana kot muzejska galerijska dejavnost na Pevec Ines s.p. "INES-FIPO", Ljubljanska 90, 1230 Domžale, smo odprli skupaj z novimi poslovnimi prostori, dne 31. maja 2001. Od tedaj smo imeli že 24 razstav, in sicer so razstavljali naslednji umetniki: Jurij Kravcov, Ljubau in Sergej Hahonin, Sašo Cerar, Božo Stupica, Nikola Pavasovič-Bigec, Nevenka Semeja, Rogaška d.d. - Kal d.o.o. Domžale, Danica Smrdelj, Luka in Inge Ivartnik, Vera Trstenjak Jovičič, V.M. Bosner, Gorazd Skender, Drago Šnajdar, Ana Kores, Vesna Črnivec, Jože Vajda, Romana Medvešček, Drago Jerman, Ida Rebula, Rigor Kubiak Rasmussen, Aviva Neeman, Leonida Goropevšek Kočar, Nina Dorič, Brane Cerar, Jože Tonig, Sonja Prah, Bojan Puklavec in Jožica Serafin.
Na kakšen način pridobite razstavljalcc in kdo vam pri tem pomaga?
Razstavljalci se prijavijo sami - na otvoritvah razstav ali pri ogledu. Sedaj delamo selekcijo prijav tako, da bomo ohranili kulturno raven razstavljacev. Umetnike iz tujine nam je pripeljala gospa Štein Nataša iz Radomelj.
Kako ocenjujete dosedanje delo Modre galerije?
Modra galerija jc že postala znana širši javnosti v Sloveniji in tudi izven nje. V začetku smo imeli malo obiskovalcev, sedaj pa je obisk razstav velik. Prvotno so mimoidoči gledali razstave skozi okna, sedaj pa se vse več obiskovalcev odloči za celotni ogled razstave. Pomembno je, da so oglede naših razstav vključili v svoj program vzgojitelji v vrtcih in šolah
(Osnovna šola Domžale in Osnovna šola Venclja Perka v Domžalah). Poleg slikarskih in kiparskih del smo na razstave uvrstili unikate kristalnih in zlatih izdelkov ter cvetličnih aranžmajev. Pri tem nam pomagata cvetlicami Slovnik iz Ihana in Joži Vesel iz Domžal. Ob vsaki otvoritvi razstave pripravimo krajši kulturni program in predstavitev umetnika ter pogostitev. Vse to pripravimo sami, brez udeležbe razstavljavca. Vse razstave najavljamo v medijih, zelo žal pa nam je, da se na naša vabila ne odzove Lokalna TV Domžale -Kamnik "IMPULZ", ki pokriva le občino Kamnik. Razstavo Avive Neeman je posnela tudi nacionalna TV in jo predvajala v nibriku Kultura. Do sedaj si je razstave v MODRI GALERIJI Pevec s.p. ogledalo ca 3500 obiskovalcev. Kam naj se obrne umetnik, ki želi razstavljati v vaši galeriji? Kdaj si je mogoče razstavljena umetniška dela ogledati? Jih je mogoče tudi kupiti?
Umetniki, kateri želijo razstavljati v MODRI GALERIJI, naj se oglasijo pri nas in s seboj naj prinesejo kakšen svoj umetniški izdelek, fotografije le-teh ali prospekt umetniških del. Na osnovi le-teh se odločamo o uvrstitvi v naš razstavni program.
MODRA GALERIJA Pevec s.p. je odprta od ponedeljka do petka od 7.00 do 12.00 in od 15.00 do 17.30. Velikokrat pa imamo galerijo odprto tudi ob sobotah od 9.00 do 12.00. V kolikor pa si kdo želi ogledati razstavo izven delovnega časa, lahko pokliče na telefon 01/7215 967. Vse razstavljene umetnine je možno kupiti po ceni, ki jo določi umetnik, saj pri prodaji le posredujemo in prodajamo v imenu umetnika.
Morda še kaj za konec?
Vse ljubitelje umetnosti vabimo na ogled razstav, saj so pri nas vedno dobrodošli. Še posebno se zahvaljujemo za moralno podporo gospe Alenki Kadivec in Občini Domžale ter vsem umetnikom, ki so nam zaupali in sodelovali z nami. Hvala.
V. Vojska
PROGRAM RAZSTAV "Modre galerije" v letu 2002
01.03.2002-29-03.2002
ljub. slikarka Perko Stante Asta Domžale
30.03.2002-27.04.2002
ljub. slikarka Tavčar Marjana Mengeš
28.04.2002-16.05.2002
ljub. slikar Todorovič Sašo Cmuče
17.05.2002-13.06.2002
ljub. slikarka Semeja Nevenka Dob
14.06.2002-11.07.2002
ljub. slikarka Moravec Ela Ljubljana
12.07.2002-15.08.2002
Horvat Štefan Višnja Gora
16.08.2002-12.09.2002
Stojan Ivan Koper
13.09.2002-26.09.2002
ljub. slikarka Zajec Bernarda Trzin
27.09.2002-24.10.2002
ljub. slikar Jerman Drago Brdo pri Lukovici
25.10.2002-14.11.2002
Pačnik Ljudmila Ljubljana
15.11.2002-28.11.2002
ljub. slikarka Smrdelj Danica Domžale
29.12.2002-05.01.2003
ak. slikarka Urša Žejdcla - Horvat Domžale
imamo posebno priložnost, da se bolj kot sicer posvetimo stvarem, dogodkom in ljudem, ki nam lepšajo vsakdan in nas vsestransko bogatijo. V teh dneh imamo možnost, da nas nevidne niti hrepenenj še izraziteje povežejo s tistimi vsebinami, ki napolnjujejo najgloblji in najlepši del našega zavedanja. V teh dneh iskreneje občutimo povezanost z ljudmi, brez. katerih bi bilo tudi nas veliko manj in, nenazadnje, v teh dneh naj človeška toplina postane in ostane vrednota, ki jo dajemo ter prejemamo, ki nas ohranja in vzpodbuja, ki rojeva smeh tudi takrat, ko bi najraje jokali.«
Sprehodil se je po minevajočem letu, kije po njegovem mnenju ponudilo mnogo priložnosti za ugotovitev in zavedanje, da živimo v sredini, kjer sledi svojih življenjskih poti puščate prizadevni, vztrajni, marljivi in pogumni ljudje. Predvsem pa dobri ljudje, ki jim razumevanje za težave in stiske, pogosto pa tudi želje sočloveka, niso tuji. Tudi zato smo opravili nadaljnje uspešne korake na naši skupni poti in z veseljem pričakujemo dni, ki prihajajo. Izrekam vam zahvalo za vsak vaš prispevek, ki je pripomogel k doseganju naših skupnih ciljev. Oblikovani cilji so merljiva oblika ocenjevanja uspešnosti in ob prehodu leta sc pač ne moremo izogniti vsakovrstnim analizam, ki precej neosebno opišejo preživeto ter začrtajo pot v prihodnost. Kakorkoli že, s skupnimi močmi nam je uspelo, doseženo pa predstavlja priznanje
in zavezo za prihajajoče leto, ki ga bomo čez nekaj dni tudi zares zaživeli. Svoj govor je zaključil z naslednjimi besedami:
Na nocojšnji koncert nas je pospremila množica lučk, ki krasijo podobo zimske pokrajine. S seboj prinašajo spon>čila. ki v svoji vsebini omogočajo okusiti občutke nostalgije, upanja, želja, topline in sreče. Prav te občutke predstavljajo izrečene besede in izrazi obrazov vseh. ki ste in smo nocoj prišli, da bi tudi v času letošnjih božičnih in novoletnih praznikov s svojo prisotnostjo na novoletnem koncertu Simfoničnega orkestra prisostvovali tradicionalnemu in enkratnemu dogodku, ki je obenem tudi priložnost, da članom or-keslra in vsem nastopajočim izrečemo priznanje za njihov trud in prizadevnost
Saša Kos
Kulturni dom Franca Bernika
Domžale
koledar prireditev
sreda 23
JANUAR 2002
torek 29
seminar za flavto
Emmanuel PA H U D, solist Berlinske filharmonije
Organizacija: Glasbena šola Domžale I4.IK)
petek 25
drama
Conor McPherson: JEZ
Slovensko narodno gledališče Drama
Ljubljana 20.00
abonma ZELENI
in IZVEN
sobota 26
lutkovna predstava
Marjan Pungartnik: PRIHAJA CIRKUS! Lutkovno gledališče Maribor 10.{X) IZVEN
ponedeljek 28
drama
Conor McPherson: JEZ
Slovensko narodno gledališče Drama
Ljubljana 20.00
IZVEN
drama
Conor McPherson: JEZ
Slovensko narodno gledališče Drama
Ljubljana 20.00
abonma RUMENI
in IZVEN
sreda 30
drama
Conor McPherson: JEZ
Slovensko narodno gledališče Drama
Ljubljana 20. 00
abonma RDEČI
in IZVEN
četrtek 31
zaprtje razstave- Galerija Domžale Aleksander KOZARSKI 18.00
FEBRUAR 2002
petek 1
sobota 16
otroška igrica
O. Preussler, H. Lentz, S Vilar: NRRODNA AVGUŠTINA
Studio Anima Medvode 10.00 ZAKLJUČENO
zborovski koncert
MEŠANI PEVSKI ZBOR »OBALA« KOPER
Organizacija: Domžalski komorni zbor 20.00 abonma DKZ in I/.VEN
torek 5
komedija
Janez Povše: LOČITEV
Slovensko ljudsko gledališče Celje 20.00
abonma RUMENI
in riVEN
sobota 23
lutkovna predstava
Jana Stržinar: ZAČARANE ROŽICE
PRUAZNE ČAROVNICE
Mavrično gledališče Jane Strzinar 10.00
IZVEN
sreda 6
komedija
Janez Povše: LOČITEV
Slovensko ljudsko gledališče Celje 20. (KI
abonma RDEČI
in IZVEN
ponedeljek 25
petek 8
proslava
80 LET NOGOMETNEGA KLUBA DOMŽALE
Organizacija: NK Domžale IZVEN
slavnostna akademija SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK ZKD in Občine Domžale 20.(X) rZVEN
sreda 27
sobota 9
plesna pravljica
PIKA GRE V CIRKUS
Plesni KLUB Latino Koper K).(K)
rZVEN
koncert
KOMORNI GODALNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE Slovensko narodno gledališče Drama Ljubljana 20. (K) abonma MODRI in IZVEN
četrtek 28
četrtek 14
odprtji' razstave- Galerija Domžale Franc NOVINC
razstava odprta do 31. februarja 2002 19.00 IZVEN
zaprtje razstave- Galerija Domžale
Eram NOVINC IH.VO
četrtek 2H komedija
Janez PovSe: LOČITEV
Slovensko ljudsko gledališče Celje 20.00
abonma ZELENI
in IZVEN
četrtek 14
etno-folk koncert
KONTRABANT  Z NOGAMI V ZRAK
20.00
IZVEN
stran 1 6
Ženski košarkarski klub Domžale
Druge na božičnem turnirju v Puli
Iz Pule, Hrvaška, smo dobili povabilo za sodelovanje na božičnem košarkarskem turnirju, ki so se ga udeležile še naslednje ekipe: Btc Legrand Sežana, Muggia, Italija, in domača ekipa - ZKK Pula. Turnirje bil organiziran v dveh dneh - 22. in 23. decembra, povabljene pa so bile igralke, rojene 1984 in mlajše.
Na pot smo se odpravili že zgodaj, saj smo morali med potjo zaviti še v Umag in prevzeli nove drese, ki jih je naš sponzor kupil za naslednjo sezono. Po prihodu v Pulo in namestitvi v hotelu Veli Joža, smo odšli na kosilo v pizzerijo, po vrnitvi v hotel pa smo se začeli pripravljati na tekmo. Žal je udeležbo zadnji hip odpovedala ekipa iz. Italije, zato smo igrali samo proti Sežani in Puli.
V dvorani Mirna seje turnir začel s krajšo uvodno slovesnostjo, nato pa seje
začelo zares. Prvo tekmo smo odigrali z domačini - s Pulo. Po začetnem otipavanju seje za nas končala dokaj klavrno s porazom za pet točk - ob izdatni pomoči sodnikov. V drugi tekmi lega dneva je Sežana visoko premagala utrujene domačinke, ki so se v tekmi proti nam že dodobra namučile in niso zmogle več tekanja po celotnem igrišču.
Po tekmah so domačini pripravili spoznavno večerjo v lokalu z. dobro glasbo, tako da so se dekleta tudi malce sprostila in poveselila.
Naslednji dan smo se pomerili s Sežano ter jo po vzponih in padcih s kolektivno igro uspele premagati za šest točk. Tako smo zaradi slabše razlike med danimi in prejetimi koši osvojili drugo mesto, v uteho pa nam je bil uspeh naše igralke -Anke Rihar, ki je dobila nagrado kot najboljša strelka na turnirju. Turnir v Puli je bil izjemno medijsko podprt, prisotni so bili številni novinarji, na koncu pa smo naredili tudi »gasilsko« sliko vseh udeležencev
turnirja, ki je bila objavljena tudi v hrvaškem časopisju.
Zahvaljujemo se Občini Domžale in Športni zvezi Domžale, ki sta nam finančno pomagala pri udeležbi na turnirju, prav tako tudi Zavarovalnici Triglav - Izpostavi Domžale-Kamnik za materialno pomoč pri zastopanju in predstavitvi občine Domžale ter generalnemu sponzorju Skinpak.
Karlo Šoper
Zimski počitniški tabor smučanja in bordanja
ŠD Fan Vit-As organizira že tradicionalni zimski tabor, ki bo letos ponovno v Kranjski Gori od 17. do 22 februarja. Namenjen je tako popolnim začetnikom kot tistim, ki želijo izpopolniti znanje smučanja in bordanja.
orentacije, športne igre - baseball in nogomet ter družabne igre...) in poletno taborjenje v Podbcli ob reki Nadiži (kopanje v toplih tolmunih reke Nadižc, učenje taborniških veščin, orientacija v naravi, jahanje, izdelovanje bivaka in indijanskih pripomočkov....). Se več informacije lahko dobite, če
pokličite Dušana na tel. 040/209-066 ali Marijano, tel. 040/240-100,724-92-03. Obiščite lahko našo spletno stran: www.fanvit-as.com, kjer si lahko ogledate, kaj še počnemo, arhiv slik vseh programov, lahko pa nam tudi pišete.
Dušan In Marijana
Spali bomo v Porentovem domu, smučanja in bordanja pa se bomo učili na smučiščih Kranjske Gore in v Podkorenu (nekaj bordov imamo tudi s seboj, za poskusno bordanje.) Vsak dan smučamo 4 do 5 ur. Po kosilu igramo nogomet ali teeball na snegu, iščemo skriti zaklad ali gremo na kopanje v prenovljeni pokriti bazen hotela Larix in žeje čas za večerjo. Sledijo zabavni večeri z. igrami, plesom (pižama party, ples v maskah) ali pa se z džipi odpeljemo na nočno sankanje, če snežne razmere to dopustijo. Zadnji dan pa ne zamudimo tekme v veleslalomu za medalje in razglasitev zmagovalcev v zimski olimpiadi (igre na snegu, športne igre, urejenost športne opreme in sob
....). Da poteka vse tako kot je treba, za to poskrbimo: Dušan (prof. športne vzgoje) - vodja in učitelj smučanja, Marijana (dipl. medicinska sestra) -skrbi za zdravje, čistočo otrok in večerni program, Robert - učitelj bordanja ter Marko (študent Fakultete za šport), ki je zadolžen za najmlajše, torej tiste, ki še niso najbolj vešči smučanja. Vabljeni ste vsi, ki radi smučate ali bordate, stari vsaj 6 ali več let.
Pripravljamo tudi nekaj novosti!
Skupaj z orentacijskim klubom iz. Nove Gorica bomo organizirali prvomajski pustolovski tabro v termah Čatež (kopanje, kolesarjenje, rolanje, učenje
Rekreacijska košarkarska liga 2001/2002
V Športni dvorani Komenda letos poteka rekreacijska liga v košarki in sicer po dolgem zatišju v Domžalah in v Kamniku, kjer pač nimajo posluha za rekreacijsko dejavnost ter se v preteklosti niso izkazali z organizacijo, saj je zanimanje iz leta v leto upadla. Upajmo le, da tako ne bo tudi v Komendi. Tekmovanje jc razdeljeno v dva dela, jesenski seje že končal, pričel pa seje že spomladanski del in sicer igra vsaka ekipa z vsako po dva krat. Tako je po jesenskem delu najboljša ekipa Sokolov - Bistro Orhideje, pred Študentskim klubom Kamnik in Avtohišo Moste - NLB-ja.
Tekmovanje bo predvidoma trajalo do 16. februarja, ko bo znan prvi prvak v Rekreacijski ligi v Komendi.
Urban Žnldarslč
Karate klub Domžale - za nami je uspešno leto
Leto je naokrog in v domžalski diskoteki Life je 20. decembra potekalo že tradicionalno božično-novoletno srečanje Sankukai karate zveze Slovenije. Člani so v spremstvu svojih domačih, prijateljev in privržencev hitro napolnili prijetno okrašene prostore diskoteke.
Za najmlajše je bilo poskrbljeno z zabavnim programom pod strokovnim vodstvom mentorjev posameznih klubov. Skupine so poskrbele za veselo razpoloženje s kratkimi humorističnimi točkami in prijetnimi tekmovanji s sladkimi nagradami. Predpraznični program je ob smehu in zabavi kar prehitro minil, vendar se je prijetno druženje nadaljevalo še dolgo v noč.
Za zaključek še povzetek dela v letu 2001 v Karate klubu Domžale. V klubu sta dve skupini predšolskih dečkov in deklic, ki sprejemajo prvo znanje karateja enkrat tedensko. Za ostale je med šolskim letom obvezni skupinski trening, dvakrat tedensko, in individualni po potrebi. Za dodatno intenzivno učenje je bilo poskrbljeno v 24. Poletni karate šoli v Umagu, Člane Karate kluba so lahko spremljali družinski člani ali prijatelji. Večina jc preizkuse znanja - ichihan in izpite za višje pasove uspešno opravila.
Atletski klub VELE Domžale
Marjan Gorza ostaja predsednik
Zadnje dni novega leta je Atletski klub VELE Domžale opravil občni zbor in na njem pregledal opravljeno delo, hkrati pa je bil to tudi volilni občni zbor, na katerem je bil za predsednika Atletskega kluba Domžale ponovno izvoljen Marjan GORZA.
	
k	
Stisk roke za dobro sodelovanja: Marjan Gorza, AK VELE Domžale, ter Darko Jenko, VELE, d.d. Domžale.
Občni zbor je bil namenjen tudi spremembi imena Atletskega kluba Domžale, kije že v letu 2001 dobil novega generalnega sponzorja VELE Domžale, s katerim je podpisana tudi pogodba, g. Darko Jenko, predstavnik VELE pa jc postal tudi član Izvršnega odbora AK Vele Domžale.
Na občnem zboru je bilo ugotovljeno, daje AK VELE Domžale v preteklih letih dosegel vrsto odličnih uvrstitev, saj se tekmovalci in tekmovalke uvrščajo v državno reprezentanco ter udeležujejo evropskih in svetovnih prvenstvo, uspešno pa dela tudi pionirska atletska šola. Člani in članice AK VELE Domžale so ob koncu občnega zbora sprejeli tudi program dela ter si zaželeli veliko športnih uspehov letu 2002.
Ob tem objavljamo še popravek, saj je med sodnike, ki so sodili več kot stokrat potrebno uvrstiti še Marjana Tancika, ki se mu za neljubo napako opravičujemo.
Svoje znanje so več kot uspešno prikazali tudi v praksi, saj so dosegli zavidljive rezultate na pokalnih kot tudi na državnih prvenstvih.
Začnimo pri najmlajših, ki so nas v novembru na Državnem prvenstvu za dečke v borbah in deklice v katah v močni konkurenci (164 tekmovalcev) razveselili kar s petimi naslovi državnih prvakov in šestimi podprvaki. Na stopničke za tretje mesto pa sta stopila še dva naša mlada tekmovalca. V mladinski in članski konkurenci se lahko pohvalimo z državnim prvakom, dvema drugima in enim tretjim mestom.
Da pa v klubu ni samo trening, trening in še enkrat trening, smo dokazali s skupinskim izletom v Gardaland. Kar štirje polni avtobusi so se v sončni in topli oktobrski soboti odpeljali adrenalinskim šokom in fantazijskim potovanjem naproti. Dan je bil prekratek za vsa doživetja in na poti domov je v avtobusih kmalu nastala tišina vse do Ljubljane.
Vas zanima še kaj več?
Pridite! Seznanite se z našim delom. Obiščite nas v prostorih stare OŠ Venclja Perka za Knjižnico Domžale. Oglejte si naš trening in morda bomo v času naslednjih vpisov med nami opazili tudi vaše ime. Pridružite sc nam. To lahko storite žc v februarju, ko bo potekal vpis za nove člane.
Opravičilo in čestitke!
V prejšnji številki so v tiskarni, kljub popravku, v članku o Sankukai državno prvenstvo za mlajše in starejše dečke in deklice, ki je bilo 18. novembra 2001 v Kamniku, napačno napisali uvrstitev Denisa Prepadnika (Domžale). Mladi uspešni tekmovalec Denis Prepadnik (Domžale) je na omenjenem prvenstvu v kategoriji starejših dečkov do 50 kg osvojil 2.mesto. Iskrene čestitke!
o. u.
Prednovoletno srečanje igralk
v
in članov ZKK Domžale
Začasni Upravni odbor Ženskega košarkarskega kluba Domžale je na svoji seji, 29,novembra 2001, ugotovil, da deluje že tri leta. V tem času ni nihče od prejšnjega redno izvoljenega predsedstva opravljal svojega dela, niti se ni pojavil na nobenem sestanku ali srečanju. Zaradi že omenjenih dejstev je odbor soglasno sklenil, da razreši dosedanje vodstvo in vse člane neaktivnega odbora.
Začasni odbor je sredi decembra 2001 sklical skupščino kluba, da bo svoje delo tudi uradno lahko opravljal v naslednjem mandatu. Soglasno je bilo izvoljeno novo predsedstvo kluba, ki je takoj začelo z delom. Sprejeli smo poročila in programe dela za navo sezono, ki se začne 30.marca 2002 za pionirke, zato je potreben takojšen dogovor o selekcioniranju in izvajanju vseh aktivnosti, ki so usmerjene k večji popularizaciji športa - ženske košarke v Domžalah. Za to nalogo je upravni odbor sklenil, da pošlje vabila na vse osnovne šole vsem mentorjem za košarko, da bi našli skupne interese in si medseboj pomagali Tako bo že konec januarja spet začela delovati košarkarska šola za najmlajše deklice, razmišljamo pa tudi o kratkem   seminarju   za trenerje
osnovnošolskih ekip.
Po končani skupščini smo v telovadnici Osnove šole Venclja Perka priredili majhno slovesnost ob koncu, pogostili vse udeležence skupščine in pristaše kluba, za vsa dekleta - članice našega kluba pa smo pripravili tudi priložnostna darila, odigrali pa smo tudi revijalno tekmo z veterankami kluba. Dekleta so si po veselem druženju zaželela vse dobro tudi v letu 2002.
Z obljubo, da bo še naprej zavzeto delal in si prizadeval za dobrobit kluba sc lepim željam pridružuje tudi Upravni odbor kluba.
Karlo Šoper, ZKK Domžale
Košarka v Domžalah
Košarkarji Heliosa nadaljujejo z odličnimi igrami v prvenstvu in pokalnem tckmovanju.vV 1. ligi so zmagali 8-krat in 4-krat izgubili - proti Triglavu, Loki kavi, Zagorju in Šentjurju. Zbrali so 20 točk in imajo koš razliko 923:884. V tekmah izstopajo nekateri posamezniki: Troha, l^eskevich, Žerak, Zalokar, Antonijevič in še kdo bi se našel, ki pripomore k temu, da so Domžalčani, ki jih odlikuje kolektivni duh kot tudi prijateljstvo izven igrišča, trenutno na mestu za ekipo Savinjskih Hopsov iz Polzele, ker omogoča sproščeno igro.
Med premorom prvenstva je Košarkarska zveza Slovenije pripravila Ali Star z nastopom najboljših košarkarjev, med njimi kar nekaj Domžalčanov. izpostavil bi Koširja, Bajramliča ter Močnika pri kadetih, ter Bursiča in Antonijcviča pri mladih terTroho pri članih. Helios seje po zmagi nad Bancxom, Slovenske Konjice, uvrstil tudi v nadaljevanje tekmovanja za pokalni naslov Slovenije, v četrtem krogu tega tekmovanja se bodo pomerili z ekipo 1 .b lige Krškim v Leskovcu. In kakšno povprečje velja za Helios v posameznih elementih igre? Met za 3 točke imajo 27-odstoten - povprečno na tekmo mečejo izza črte 6.25 metrov skoraj 17 krat, zadenejo pa 5 krat, proste mete mečejo povprečno 26 krat, zadenejo pa jih kar 20, kar pomeni 75 % realizacijo, za dve točke mečejo povprečno 41 krat, zadenejo pa 22 krat, kar pomeni 53 % realizacijo, skupni odstotek meta pa je 46 % - 58 metov na tekmo, zadetih pa je 26 metov. Skupno na tekmo dosežejo 77 točk, obramba pa jih prejme 74. Skokov v napadu imajo povprečno 9 na tekmo, v obrambi pa 18, kar pomeni kar 27 skokov na tekmo, asistirajo povprečno 6 krat na tekmo, blokirajo dva meta, osvojijo 9 žog, osebnih napak napravijo 25. izgubijo 12 žog, osebnih napak nad igralci pa njihovi nasprotniki napravijo 27 - vsi podatki so povprečje na tekmo.
Domžalski košarkarski klub Lastovka je v 3. ligi vzhod 2 na zadnjem mestu 8. mestu z eno samo zmago in devetimi porazi, zbrali so 11 točk, razlika v koških je 821:999.
Igre mladih košarkarjev
Mladinci KK Domžale so se uvrstili v nadaljne tekmovanje med šest najboljših ekip v državi, njihov cilj je uvrstitev na finalni turnir. Prav tako pa prvenstvo nadaljujejo v kadetskih ligah, kjer je prva ekipa KK Domžal še vedno brez poraza in napoveduje boj za naslov najboljše ekipe v državi, druga ekipa je v drugi ligi v svoji skupini prav tako prva in bo nadaljevala igranje v boljši skupini drugoligaških ekip, kadeti KK Lastovka pa so bili v svoji skupini drugi in bodo nadaljevali tekmovanje v boljši skupini dmgoligaških ekip.
ŽKK Domžale
Mladinke KK Domžale so v A 2 ligi še vedno prve, kadetinje so na 7. mestu brez možnosti za obstanek v prvi ligi in bodo morali v dodatne kvalifikacije za kadetsko ligo. Pionirke so na desetem oz. in 14. mestu. Prav tako pa so s tekmovanjem zaključili v šolski ligi - regijsko prvenstvo po osnovnih šolah domžalsko-kamniške regije.
Urban Žnldaršič
Šolska košarkarska liga
Pred koncem tekmovanja v šolski košarkarski ligi jc v ljubljanski skupini žc vse odločeno. Ekipa Osnovne šole Domžale je en krog pred koncem na 2. mestu z dvema porazoma proti ekipi Osnovne šole Toneta Čufarja iz Ljubljane in tremi zmagami proti Osnovni šoli Davorina Jenka iz Ccrkelj na Gorenjskem ter Osnovni šoli Log-Dragomer. Zbrali so
osem točk in imajo koš razliko 289:279. Dobro pa so se odrezale tudi predstavnice plesno-navijaške skupine, saj so po vseh tekmovanjih, ki so v okviru zavoda in ministrstva za šolstvo in šport ter znanost, pobrale najvišja priznanja med mladinskimi skupinami.
U.Ž.
Športno društvo Mgan se predstavi in vabi
Že več kot leto in pol člani Športnega društva Mgan v šotoru v Športnem parku Domžale zagnano treniramo in-line hokej. Ekipa šteje dvanajst članov iz Domžal in okolice ter Ljubljane. Ker imamo idealne pogoje za trening, smo v tem obdobju dosegli velik napredek tako pri rolanju kot pri sami tehniki. Igrali smo v Vodicah v ligi Kubu in se med desetimi ekipami uvrstili na peto mesto. Sodelovali smo tudi na turnirju v Renčah, kjer smo obe tekmi sicer izgubili z majhno razliko, vendar smo igrali z ekipama, ki igrata v 1 .državni ligi. Pa tudi izven igrišča smo fantje prava »klapa«. V bližnji prihodnosti
upamo, da bomo lahko kakšen turnir organizirali tudi v Domžalah ter tako ta šport še bolj približali prebivalcem.
Ob tej priložnosti bi se radi zahvalili vsem sponzorjem, še posebej pa Avtoservisu Pižem iz Male Loke za vso finančno podporo ter g. Ledenku, ki nam je omogočil pogoje za trening.
Za konec pa še povabilo; vsi, ki vas ta šport zanima in bi radi igrali z nami, lahko pokličete na telefonski številki 041/342 925 (Domen) ali 041/683 036. (Jure)
stran 1 7
Nekateri izmed dobitnikov priznanj Olimpijskega komiteja Slovenije
Priznanja prostovoljcem tudi iz naše občine
Olimpijski komite Slovenije je v letu 2001, ki ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za leto prostovoljcev, namenil posebno skrb ljudem, ki so svoje življenje v veliki meri namenili prostovoljnemu delu v športu, za ljudi, za svoje organizacije, v katerih delujejo, za uveljavitev športa v Sloveniji in še posebej za uveljavljanje Slovenije v mednarodnem športnem prošlom.
V postopek predlaganja seje vključila tudi Športna zveza Domžale ter nekateri športni klubi in društva, ki so iz svojih vrst predlagali športne aktiviste, ki so več desetletij s prostovoljnim in požrtvovalnim delom prispevali k razvoju športa v naši občini.
Na prijetni slovesnosti, ki jo je v Gostišču Carda v Radomljah tik pred koncem leta pripravila Športna zveza Domžale, so bila podeljena priznanja naslednjim športnim delavcem iz. naše občine: Eli Košir, Sašu Kabaju, Marjanu Štruklju, Jožetu Mlakarju, Franciju Martinčiču, Leonu Štiftarju, Mitji Šircelju, Franciju Košaku, Marjanu Gorzi ter Metodu Klemcncu. Vsi dobitniki so vsem nam zelo dobro znani kot požrtvovalni športni delavci, ki so se priznanja Olimpijskega komiteja Slovenije iskreno razveselili. Vsak na svojem področju, v svojem klubu, društvu ali športni organizaciji se že več desetletij razdajajo in s svojim prostovoljnim delom prispevajo k uspešnosti posamezne panoge. Njihova zasluga je, da so športni kolektivi, katerih člani so, uspešni organizatorji rekreacije in tekmovalnega športa, prireditev in
vrhunskih športnih srečanj, predvsem pa je vsak na svojem področju veliko naredil za mlade tekmovalce, ki stopajo po njihovih stopinjah in obetajo, da bo področje športa tudi v prihodnje v naši občini na zavidljivi ravni.
Vsem dobitnikom priznanj, ki jih je podpisal sam predsednik Mednarodnega olimpijskega komiteja, iskrene čestitke tudi v imenu uredništva.
Vera Vojska
Smučarski klub PIZEM IHAN
Odlični rezultati
l'o zapadli zadostni količini snega so prireditelji tekmovanj v smučarskem teku in biatlonu zelo pohiteli ter na dan samostojnosti, 26.12.2001, organizirali zaostali tek štafet za državno prvenstvo za sezono 2000/2001.
Tekači SK Pižem Ihan v postavi Klemen Baucr, Peter Doki in Aleš Gregorič, so po ogorčenem boju premagali vse tekmece in osvojili prvo mesto ter s tem postali državni prvaki v mladinski kategoriji. Uspehi naših tekmovalcev so se samo še stopnjevali in dosegli vrhunec starega leta dne 29.12.2001. ko je bilo na Pokljuki organizirano državno prvenstvo in Pokal R Slovenije v biatlonu.
V kategoriji mladincev na progi dolžine 10 km v t.i. skupinskem startu je slavil Klemen Bauer in tako osvojil svojo prvo lovoriko oziroma t.i. zvezdico za državno prvenstvo v biatlonu. Odlično sta mu sledila tudi Peter Doki in Aleš Gregorič, ki sta osvojila tretje oziroma četrto mesto. Uspešno smo se predstavili tudi v najmlajši kategoriji, dečki, kjer je Grega Pogačnik osvojil prvo, Anže Gregorič pa tretje mesto. Tekmovalci SK Pižem Ihan so svojo formo oziroma pripravljenost obdržali tudi v nadaljevanju in zelo uspešno startali v letošnjem ietu. Ponovno so se preiskusili na Pokljuki in sicer v soboto dne, 05.01.2002, kjer seje odvijala tretja tekma za Pokal R Slovenije v biatlonu in državno prvenstvo za članice ter člane, prav tako v biatlonu.
Tekmovanje smo organizirali člani SK Pižem Ihan, kar je bilo za nas veliko priznanje oziroma izkazano zaupanje.
saj smo gostili naše trenutno najboljše tekmovalce v biatlonu, ki sc sedaj pospešeno pripravljajo na višinskih pripravah v Antcrselvi v Italiji, cilj priprav je jasen, Olimpijske igre v ZDA.
Tekmovalci so se zopet pomerili v t.i. skupinskem startu, v najbolj zanimivi in pregledni zvrsti tekmovanja, kjer sta po pričakovanjih zmagala Andreja Grašič, SK Tržič in Tomas Globočnik, SK Merkur Kranj.
V kategoriji mladincev je bil zopet nepremagljiv Klemen Bauer, kije z odličnim tekom in dobrim streljanjem
TIMING liMMM« '
Kegljanje
Prva ekipa kegljaškega kluba Domžale-Kamnik je v prvi ligi še vedno brez zmage, v posameznih dvobojih na tekmah pa so kegljači osvojili devet iger, izgubili pa so jih kar 63. Upamo, da bo drugi uspešnejši in da bodo vsaj enkrat odšli domžalsko kamniški kegljači veselih nasmehov iz kegljaškega igrišča.
V tretji ligi zahod so prav tako pri dnu
lestvice - na 9.mestu z tremi zmagami in šestimi porazi ter osvojenimi 31 igrami ter izgubljenimi 41 igrami v posameznih dvobojih ter šestimi točkami.
V prvi ljubljanski ligi pa je tretja ekipa sedaj na I .mestu z petimi zmagami in brez. poraza ter osvojenimi 17 igrami in izgubljenimi 7 igrami ter 10-imi točkami.
Upamo, da se bo prva ekipa pobrala, druga obdržala v tretji ligi, tretja ekipa pa naj bi se, po sedaj videnem, brez vsakega napora uvrstila v tretjo ligo.
Urban Žnidaršič
premagal tudi vse starejše tekmece v kategoriji juniorji. Na tretjo stopničko seje povzpel Aleš Gregorič in tako za las premagal klubskega kolega Petra Dokla, na koncu kot četrti. Zopet smo imeli na stopničkah tudi tekmovalca v kategoriji dečkov, kjer je bil kot drugo uvrščeni na cilju 5 km proge Grega Pogačnik, četrto mesto pa je osvojil Anže Gregorič, ki uspešno sledi tekmovalni poti svojega starejšega brata Aleša.
Odlični rezultati naših mladincev, Klemen Bauer, Aleš Gregorič in Peter Doki, so prepričali tudi vodstvene delavce v biatlonu, ki so prižgali zeleno luč za odhod na tekmovanja in sicer v R Češko, Jablonc ter v času od 28.01. do 03.02.2002 na Svetovno mladinsko prvenstvo v Italijo. Več o rezultatih s svetovnega prvenstva, pa v našem naslednjem članku!
Vsem bralcem športni pozdrav in veliko zimskih užitkov!!
SK PIŽEM IHAN, Matjaž PAVOVEC
Na črnobelih poljih
Hitropotezni Velovi turnirji
Novembra prva Boris in Igor, decembra Boris
Na novembrskih hitropoteznih turnirjih sta si prvo mesto delila Ljubljančan Igor Bahnik in Boris Skok. Oba sta dosegla pot tri zmage na tedenskih turnirjih, s tem da sta si na enem od teh turnirjev prvo mesto delila. Ker se štejejo trije najboljši turnirji izmed petih, sta oba dosegla najvišje možno število točk, to je 45. Tretji je bil novembra Janjič 30, četrti Komendčan Sitar 27, peti pa prvokalegornik Anton Jerina 25 in šesti Franc Košir 23.
Na decembrskih hitropoteznih turnirjih, odigrali so jih štiri, je prepričljivo slavil Boris Skok, kije zmagal na dveh turnirjih, na enem pa je bil drugi. Eno tedensko zmago je zabeležila tudi Petra Grošelj. Vrstni red za december: B.Skok 42, Bogdan Osolin 31, Janjič 27, P.Grošelj 27, Babnik 25, Zupančič 20 itd.
Zmagovalec za leto 2001 Bogdan Osolin
Kot je bilo pričakovati glede na potek turnirjev preko vsega leta, je končni zmagovalec Velovih hitropoteznih turnirjev za minulo leto mojstrski kandidat Bogdan Osolin. Zmagal je prepričljivo, 47 točk izpred drugo uvrščenega, prav tako MK Vitomira Janjiča. Tretje mesto je pripadalo Borisu Skoku, ki je zbral 249 točk, četrto pa Luki Leniču, zbral je deset točk manj kot Boris. Moravčan Alojz Cerar se je uvrstil na peto mesto, Ljubljančan Igor Babnik na šesto mesto, na sedmem pa je pristal domačin, prvokategornik Artur Jack, osmi pa je bil najstarejši udeleženec in hkrati vodja hitropoteznih turnirjev prvokategornik Peter Zupančič.
Sicer pa so hitropotezni turnirji potekali prek celega leta, na njih pa je z
večjo ali manjšo srečo nastopalo vsega skupaj 53 šahistk in šahistov iz ljubljanskega, kamniškega in domžalskega območja. Škoda le, da so se turnirjev večinoma udeleževali izkušeni igralci. Vsaj za hitro potezni šah pa z. izjemo Luke Leniča, vsaj kar zadeva udeležbo, najmlajši igralci niso bili pretirano navdušeni.
Končni vrstni red za leto 2001: Bogdan Osolin 317, Janjič 268, Boris Skok 249, Luka Lenič 139, Cerar 215, Babnik 211, Jack 201, Zupančič 192, Petra Grošelj 181, Sitar 161, Franci Košir 157, Grčar 148, Štrajhcr l33.Šemrl 114. Ob vrstnem redu je treba še poudariti, da so se nekateri igralci zelo pogosto udeleževali turnirjev, nekaterih pač manj pogosto, kar je mogoče razbrati tudi iz. vrstnega reda.
Turnir Nove Ljubljanske banke - skupni zmagovalec Tratili; na finalnem turnirju Mohr
Na finalnem turnirju NLB je prepričljivo zmagal velemojster Georg Mohr 9,5 pred Zlatkom Bašagičem 8,5, Mcštrovičem in Šolnom 8 in Mazijem 7. Odličen je bil tudi mladi, še osnovnošolec. Jure Zorko 6,5, na sedmem mestu. Med Velovci sta se turnirja udeležila tudi Boris Skok, kije bil s šestim točkami enajsti, Janjič pa je s štiri in pol točkami pristal na 18. mestu. Finalnega turnirja seje udeležilo manj šahistov kot je bilo pričakovati in sicer le 26.
Skupni zmagovalec turnirjev NLB je bil mednarodni mojster Marko Tratar 100, pred Pavasovičem 92, sledijo Podlesnik, Meštrovič, Srebrnič itd.
Velovi turnirji v aktivnem šahu - Vavpetič skupni in decembrski zmagovalec
Decembrskega turnirju Vcleja v aktivnem šahu seje udeležilo kar 41 šahistk in šahistov. Na decembrskem turnirju je v močni zasedbi zmagal Vide
Vavpetič pred Karnarjem in Ivačičcm, tesno za petami jim je bil na četrtem mestu Luka Lenič. Tokrat seje turnirja udeležil tudi, sicer ljubitelj hitropoteznih turnirjev, Ljubljančan Marjan Rogale in dosegel odlično peto mesto.
Vrstni red: Vavpetič 6, Karnar 5, Ivačič, Lenič 5, Rogale, Šemrl, Piber, Vojko Srebrnič 5, Bogdan Osolin, Zupančič, Boris Skok, Jerina 4,5 itd.
Na zadnjem lanskem turnirju je sodelovalo kar 41 udeležencev. Še posebej ker je bilo to srečanje šahovskih prijateljev, ob katerem so si zaželeli vse najboljše v novem letu. Vide Vavpetič, ki je poleg številnih organizacijskih nalog v izvršnem odboru društva, zadolžen tudi za tekmovalni šah članskih ekip, je v nekaterih številkah ekip povzel tekmovalno dejavnost društva, ki je bila v letu 2001 uspešna. Ob tej priložnosti jc predsednik šahovskega društva Vele Domžale Bojan Osolin vsem navzočim zaželel srečno novo leto 2002 in hkrati dejal, da si želi, da bi bilo leto 2002, vsaj glede šahovskih uspehov društva vsaj takšno kol leto 2001.
Leto 2001 v aktivnem šahu Vavpetiču
Vide Vavpetič je letošnje uspešno igranje na različnih ravneh kronal še z skupno zmago za minulo leto. Pred Vladom Ivačičem je imel prednost 11 točk, pred tretje uvrščenim kamniškim mojstrom Kragljem pa 24 točk. Sicer pa si je Vide prvo mesto praktično zagotovil že novembra, saj bi mu edino le zelo slaba igra na zadnjem turnirju odvzela vodstvo turnirjev v aktivnem šahu. Turnirji so se z nekaterimi izjemami odigrali vsako drugo soboto v mesecu, igralni čas je bil 15 minut na igralca. Seveda tudi v tem primeru velja, da se igralci niso udeleževali vseh turnirjev ali pa so jih tudi več izpustili, saj čas pač vsem ni dopuščal, da bi lahko redno igrali prav na vseh tekmovanjih. Vseh turnirjev v aktivnem šahu seje v minulem letu udeležilo 50 ljubiteljev igre na štiriinšestdesetih črnobelih poljih.
Končni vrstni za leto 2001: Vavpetič 111, Ivačič 100, Boris Skok 87, Luka Lenič 83, Janjič 52, Zupane 45,
Zupančič 42, Šemrl 33, Petra Grošelj 32 itd.
Seniorsko državno prvenstvo v Lescah
Na državnem prvenstvu seniorjev. starejših od 6o let, je zmagal Domžalačan Vlado Ivačič, sicer član SK Griže, pred Videtom Vavpetič - Vele Domžale. Tretji je bil Rudi Florjančič iz Slovenskih Konjic, četrti Stanko Nikolič. ki tekmuje za ŠD Loška dolina, peti pa Štefan Režnoja. član ŠD Radenska Pomgrad iz Murske Sobote. Letos jc na prvenstvu seniorjev sodelovalo 28 šahistk in šahistov, odigrali so sedem krogov, vsak igralec je ime pol ure časa za razmislek. Vide Vavpetič tokrat ni uspel ohraniti naslova prvenstva seniorjev iz. leta 2000, usoden zanj je bil poraz, proti Florjančiču v predzadnjem krogu. Zanimivo je, da je da je zmagovalec Ivačič izgubil proti Vavpetiču v petem krogu, vse ostale partije pa jc zmagal.
Vrsti red: Ivačič 6, Vavpetič, Florjančič 5,5, Nikolič 5, Režnoja, Milinkovič, Kraševec. Prestrl, Tavčar, Kodela4,5ild.
Domžalčani hitrejših rok kot Kamničani
Na tradicionalnem vsakoletnem dvoboju ob koncu leta so se tudi letos v Kamniku pomerili Domžalčani in Kamničani v hitropoteznem šahu v krožnem dvoboju na osmih deskah. Gre za Memorial Ivana Zike, profesorja in šahovskega organizatorja, ki je v času svojega življenja v mnogo čem obogatil šahovsko življenje zlasti na kamniškem območju. Na decembrskem dvoboju so bili Domžalčani veliko bolj razpoloženi kot gostitelji in so zmagali prepričljivo 94,5: 33.5. Med Domžalčani je zbral največ točk Jože Skok in sicer 14, Janjič si je priboril 12 točk, Bojan Osolin in Boris Skok 11,5 točke, Bogdan Osolin in Cerar Alojz. 11, Anton Jerina pa 9,5 točke. Pri Kamničanih je bil najboljši Karnar 10,5 točke, Petra Grošelj je svoji ekipi priborila 8,5 točke, preostali Kamničani pa so žal bili močno pod možno polovico doseženih točk.
Jože Skok
Stoje od leve proti desni: Vuk, Štih, Vučkič, Emil Ledenko trener. Kutnjak, Kos, Rahne. Cepijo od leve proti desni: Bizilj, Kovjenič, Lazarevič, Mandelj In Huth.
NK Domžale
Novice iz mladinskega nogometnega centra
Mlajši dečki NK Domžale (letnik 1989 in 1990) so pod vodstvom odličnega mladega strokovnjaka in pedagoga Emila Ledenka sodelovali na dveh velikih mednarodnih turnirjih in sicer v Portorožu in St. Veitu (Avstrija). V Portorožu so v konkurenci ekip, kot so Olimpija, Triglav, Koper, Slovan, Rudar V., Hajduk Split, Neretva Metković, Željezničar Sarajevo, Reka... osvojili odlično 2. mesto. V finalu so po hudem boju po 7-metrovkah izgubili z legendarnim splitskim Hajdukom, v rednem delu seje tekma končala 0:0. Še večji uspeh pa so dosegli na turnirju v Avstriji, največjem turnirju te kategorije v tem delu Evrope, kjer je sodelovalo 136 ekip, med drugimi Rapid, Avstrija,
Admira Wacker z Dunaja, Reka, Hrvatski Dragovoljce, Karnten, Dravograd, Sturm EC St. Veit, SAK, FC Nitra Slovaška, SK Treibach, SC Ebental, NK Maribor... V devet tekem so dosegli vseh 9 zmag in prepričljivo osvojili I. mesto. Imena kot so: Tomič, Mohar. Hozjan, Lazarevič, Strahinič, Kutnjak, Đafič, Kovjenič, Zupančič, Mandelj, Cerar, Huth, Bizilj, Vrankar, Štih, Kos in Rahnc vam sedaj ne povedo skoraj nič, vendar bodite prepričani, da so to ob odličnem delu Emila Ledenko novi biseri domžalskega in slovenskega nogometa, ki prav sedaj ob uspehih naše reprezentance doživlja najlepše trenutke v svoji zgodovini.
Povabilo ljubiteljem zimskih športov
Urejena smučišča in tekaške proge
Letos je sneg prizanesljivejši, zato smo ob pomoči teptalca snega lahko že uredili smučišči Postovka in Trzin, kjer smo pripravili tudi dovolj umetnega snega. Tudi tekaške proge so urejene, zato vas vabimo, da tečete, se smučate in sankate na naslednjih območjih: Postovka - smučišče in tekališče; Veliki vrh -smučišče; skakalnica: tekališče ob Kamniški Bistrici; Lipce - tekališče; območje ob radijski postaji tekališče; Blatnica Trzin tekališče; Jable, Dobeno smučišča in tekališča; Tumše - smučišče; Turnše.Blata tekališče; Vrbičcv hrib Radomlje-smučišč a; Radomlje-Dole - tekališča: Rova   -   smučišča in
tekališča; Kolovec - smučišča in tekališča; Vir - tenis center - sankališč, tekališče; Ihan tekališče (tekmovalno).
Vabimo vas na tekališča in smučišča!
Smučarski klub Domžale
Dobre igre Domžalčanov v tujini
Boris Gorenc in Rado Trifunovič, domžalska košarkarja, ki igrata letos v tujini, sta z dobrimi igrami opozorila nase ter selektorju Subotiču dala odločen odgovor na to, da ju ni povabil v reprezentanco.
Tako Boris Gorenc ostaja vodilni igralec svoje ekipe Sicne, saj je v skoraj vseh elementih igre med boljšimi v svoji ekipi, kot tudi na splošno v italijanskem prvenstvu, ko se ekipa Sienc trenutno uvršča med 4. in 6. mestom.
Rado Trifunovič pa ima z igranjem v portugalskem prvenstvu bolj malo izkušenj, saj mu tako prejšnji kot tudi zdajšnji trener v Lcriji nista naklonjena. V tekmah, ki jih jc odigral, pa je bil med boljšimi, a to očitno ne prepriča njegovega trenerja, ki se zanaša na nekatere domače portugalske igralce in očitno tujcev v svoji ekipi ne mara.
Upajmo le, da bosta s takimi igram nadaljevala.
Urban Žnidaršič
Atletski klub Domžale vabi
Vse ljubitelje kraljice športov atletike, vabimo, da sc pridružijo Atletskemu klubu Vele Domžale. Če želite postati dober tekač, skakalec ali metalec, ali pa se z atletiko ukvarjati le za boljše počutje, vas vabimo v atletsko pionirsko šolo ter tudi treninge, ki so:
ob torkih od 17. do 1830 ure ter ob sredah od 16. do 1730 ure v Osnovni šoli Jarše ob torkih od 19. do 21. ure v Osnovni šoli Rodica ob petkih od 1430 do 16. ure na Osnovni šoli Roje
Dobrodošli!
Dobitniki
novoletnih
nagrad
Vsem, ki ste nam poslali raznovrstne čestitke, voščila in dobre želje, hvala lepa. Tudi mi vsem želimo srečno, zdravo in uspešno 2002, še posebno pa nasledil jim izžrebancem bralcem in bralkam, ki prejmejo:
Nagrade Frizerskega salona Blu, Domžale, Savska cesta 1:
Sadija Mulalič, Krumperška 13 (fen frizura)
Roman Faganel, Ljubljanska 22, p. Domžale (moško striženje) Marija Černivec, Nova ulica 1, p. Domžale (fen frizura) Nagrajenci nagradne kupone dobite v Uredništvu.
Nagrade Slaščičarne Oger Trzin, Mengeška 26 (keksi):
Milka Dimec, Loka, Gasilska 39, p. Mengeš
Mojca Vilar, C. talcev, p. Domžale Terezija Kos, Krtina 39, p. Dob Jožica Kuštrin, Vir, Papirniška 3, p. Domžale
Davorin Koprevec, Miklošičeva 17, p. Domžale
Nagrajenci pokličite 7564 2050 in se dogovorite za prevzem.
Potice VELE Domžale:
Joži Sršen, Volčji potok 39, p. Radomlje
Marija Iglic, Nožice, p. Radomlje Urška Kovač, Potočnikova 16, p. Domžale
Cirila Koprivec, Miklošičeva 7, p. Domžale
Grega Gorjup, Nožice, Bolkova 3 a, p. Domžale
Nagrajenci pokličite Slaščičarno-prodajo VELE 7218 342 in se dogovorite za prevzem.
Nahrbtnike Likar Domžale, Savska 38 b:
Andrej Kerec, Hribarjeva 37. p. Mengeš
Katarin;! Grajzer, Brezje 28, p. Dob Kupone prevzemite v Uredništvu.
Jamarski dom Gorjuša:
Danica Ribič, Miklošičeva 1 c,
p. Domžale (sladoled)
Barbara Pevec, Homec, VII/18
(sladoled)
Jelka Prijol, Goričica pri Ihanu 2 a, p. Domžale (sladoled) Rok Grašič, Češenik 13, p. Dob Kupone prevzemite v Uredništvu.
Brezplačno bodo v letu 2002 SLAMNIK prejemali:
Sonja Kodcrman, Črnuče. Gladek Anica, Kamnik, Brvar Terezija, Trojane, Janja Požun, Ljubljana, Janez. Kralj, Portorož, Dušan Osolin, Prevoje, Barbka Klopčič, Rafolče, Zvonka Slapar, Rafolče, Fornazarič Stanka, Kamnik, Igor Lipovšek, Ljubljana; Matjaž Bizjak, Kamnik
Tokrat nagrajuje FRIZERSKI SALON
Domžale, Savska cesta 1. Izžrebani trije bralci oz. bralke, ki bodo pravilno odgovorili na spodnje vprašanje, se bodo lahko
ostrigli v omenjenem salonu (moški) oz. si uredili fen frizuro (ženske).
Pravilne odgovore na naslov SLAMNIK, Domžale, Ljubljanska 69, 1230 Domžale "NAGRADE" pričakujemo do 31.01.2002. Veliko sreče!
Kateri rojstni dan v letu 2002 praznuje SLAMNIK?
A) 50
B) 40
C) 30
IM1
1,-j;, I 'd
Pustni karneval na Mru ■2002
PREDPUSTNI PETEK, 08.02.2002
Ob 20. uri vas bo zabaval DAVOR RADOLFI in RITMO LOCO
PUSTNA SOBOTA, 09.02.2002
Športni park Vir ob 20. uri, pustovanje s skupino POP DESIGN z Viljem Resnikom Ob 24. uri izbor in nagraditev 5 najlepših mask
PUSTNA NEDELJA, 10.02.2002
Športni park Vir ob 10. uri, pustni živ-žav. Otroke bo zabaval ČAROVNIK GREGA Generalni pokrovitelj Mc'Donald's Domžale
Tradicionalni 12. karneval:
Pričetek karnevala TOČNO ob 14. uri in 12 sekund.
Zbor pri Papirnici Količevo; Sprevod bo potekal po Bukovčevi ulici do
spomenika v Športni park Vir.
Karnevalski program bo povezoval PEČO.
Ob 16. uri veselica z NATALIJO VERBOTEN z bendom.
PUSTNI TOREK, 12.02.2002
Ob 16. uri prihod krste s Pustom v Športni park Vir Od 16. do 18. ure žalne svečanosti Ob 18. uri mašna slovesnost in sežig Pus kresu
Od 16. ure Vas bo zabaval SEBASTIAN plesalkami
Ob 17. uri pa skupina GAMSI
Vse zabavne prireditve se bodo odvijale v Športnem parku Vir, pod ogromnim ogrevanim šotorom. Pijače, jedače in pustnih krofov ne bo zmanjkalo.
MLADE DOMŽALE
v sodelovanju s KNJIŽNICO DOMŽALE
vabi v
v štirih delih v Knjižnici Domžale.
Srečanja se bodo odvijala ob torkih od 18.00 do 20.00 in sicer.
29. januarja, DRUŽINA, KAJ JE TO? Lili Jazbec, prof. 26. ferbruarja, KOMUNIKACIJA V DRUŽINI, Pavla Klinar, prof. 26. marca, TEŽAVE OTROKA IN MLADOSTNIKA, Bojana Mirtič, spec. ped.
24. aprila 2002, NAPORNA LETA ODRAŠČANJA, Lili Jazbec, prof. Obisk je brezplačen. Projekt podpirata Občina Domžale in Urad RS za mladino.
Druga številka Slamnika v letu 2002 bo izšla 14.februarja, zato vaše prispevke in fotografije pričakujemo do vključujemo 4. februarja do 12.ure na naslov Slamnik, Domžale, Ljubljanska
69, lahko pa tudi po elektronski pošti vera.vojska@domzale. si. Vse dopisnike prosimo, da, če je le mogoče, svoje prispevke pošiljajo na disketah oz. po elektronski pošti. Hvala!
KOŠARKARSKI KLUB DOMŽALE
vabi na tradicionalno
PUSTOVANJE,
ki bo v soboto, 9.2.2002, ob 20.00 v Dvorani Komunalnega centra. Tudi letos vas bo zabaval ansambel PTUJSKIH PET, najboljše maske bodo bogato nagrajene, manjkal pa ne bo tudi srečolov.
Informacije in prodaja kart: Pisarna kluba v Dvorani KC, tel. 7241-015 vsak dan od 9.00 do 12.00 in od 16.00 do 19.00
Ljubitelji
vabljeni na ogled prvega kola državnega prvenstva v tajskem boksu, ki bo
1 6.2.2002 v Hali komunalnega centra v Domžalah!
Vabljeni!
Društvo za biodinamično gospodarjenje domžalsko-kamniškega območja
AJDA DOMŽALE
na predavanje »CELOSTNA PREHRANA IN BIODINAMIČNI PRIDELKI«, ki bo
13. februarja 2002 ob 19. uri v Knjižnici v Domžalah. Vabljeni!
OTROKE IN STARŠE vabimo dne
06. februarja 2002 ob 19.00 v KNJIGARNO BESEDA, Domžale, Kajuhova 5, kjer vam bomo predstavili slikanice
KAPLJA POTEPINKA SE OČISTI VRTNICA IN OBLAČEK TIKICA IN TOKA NA POTEPU PO PODZEMLJU
Predstavitev izobraževalno-pravl jičnih slikanic za
otroke bo prava priložnost, da se srečate s
projektom VODNI DETEKTIV, ki se že pet let druži z radovednimi in ustvarjalnimi osnovnošolci cele Slovenije. Prek slikanic otroci spoznavajo VODO in ji sledijo na njeni poti, obenem pa izvedo marsikaj zanimivega. Slikanice je ilustrirala naša domžalska slikarka Mojce Vilar. Čaka vas prijeten in zabaven program!
ICRO Domžale
Sporočilo
Dne, 21.12.2001, sem občini Domžale vrnila srebrno plaketo občine Domžale.
Breda Smolnikar
pravnik svetuje §   pravnik svetuje   §   pravnik svetuje   §    pravnik svetuje
Kaj storiti, ko postaneš brezposeln?
VPRAŠANJE: Stara 38 let, 15 let delovne dobe, izgubila zaposlitev, kaj storiti?
ODGOVOR:
Področje brezposelnosti pri nas ureja Zakon o zavarovanju za primer brezposelnosti (ZZZPB), ki določa kot temeljno pravico brezposelne osebe vključitev v programe aktivne politike zaposlovanja z namenom povečanja zaposlitvenih možnosti, hkrati pa brezposelni osebi daje možnost uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila, denarne pomoči, povračila prevoznih in selitvenih stroškov in pravico do zdravstvenega varstva in do pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Brezposelna oseba je oseba, ki ni v delovnem razmerju ali samozaposlena inje zmožna zadelo, prijavljena na zavodu za zaposlovanje, na razpolago za zaposlitev ter je aktivni iskalec zaposlitve. Na podlagi tega je najbolj pomembno, da se takoj po tem, ko ostanete brez zaposlitve, prijavite na Zavodu za zaposlovanje, najkasneje pa v 30 dneh po prenehanju delovnega razmerja. Če rok zamudite, vam pravice iz naslova brezposelnosti še vedno pripadajo, vendar se čas trajanja upravičenosti skrajša za toliko, kolikor ste rok za prijavo zamudili. Ob prijavi na Zavodu za zaposlovanje morate predlož.iti zadnjo pogodbo o zaposlitvi, sklep o prenehanju delovnega razmerja, fotokopijo bančne kartice, davčno številko, pri zadnjem delodajalcu zaključeno delovno knjižico ter osebni dokument. Poleg tega boste morali izpolniti še
prijavo za evidenco brezposelnih oseb, podpisati izjavo, da ne pridobivate drugih dohodkov, se seznaniti z zaposlitvenim načrtom ter izpolniti zahtevo za denarno nadomestilo, kateri boste morali predložiti potrdilo o povprečni plači v zadnjih 12 mesecih pred prenehanjem zaposlitve.
Poleg naštetega ste upravičeni do denarnega nadomestila le, če ste bili v zadnjih 18 mesecih vsaj 12 mesecev v delovnem razmerju pri enem ali več delodajalcih, če ste bili pred nastankom brezposelnosti zavarovani za primer brezposelnosti (kar je za vse osebe v delovnem razmerju obvezno) in če za vas ni ustrezne zaposlitve. Ustrezna zaposlitev predstavlja zaposlitev za določen ali nedoločen čas, ustreza razvrstitvi delovnega mesta v tarifni razred ustrezne kolektivne pogodbe, na katerega ste bili razporejeni večino časa zadnjih dvanajst mesecev pred nastankom brezposelnosti, ustreza vaši stopnji in vrsti izobrazbe in če gre za delovno mesto, ki od kraja vašega prebivališča ni oddaljeno, več kot eno uro v eno smer.
Osnova za odmero denarnega nadomestila je povprečna mesečna plača zavarovanca v zadnjih 12 mesecih pred nastankom brezposelnosti. V prvih 3 mesecih bo višina nadomestila znašala 70 % osnove, v vseh naslednjih pa 60 %. V nobenem primeru pa višina nadomestila ne sme biti nižja od 100 % zajamčene plače ter ne presegati trikratnika te vsote. Čas trajanja pravice do nadomestila je v vašem primeru odvisen le od dolžine delovne dobe in sicer 9 mesecev od dneva prijave na Zavod. V času, ko prejemate nadomestilo, pa so za vas določene tudi nekatere obveznosti. Ne smete skleniti pogodbe o zaposlitvi, postati samozaposlena oseba, odkloniti zaposlitve (če pa jo, se vam nadomestilo zniža ali celo odvzame), morate aktivno iskali zaposlitev, kar pomeni, da pismeno prijavljanje na objavljena delovna mesta, ki ustrezajo vaši izobrazbi (o tem morate mesečno poročati zavodu, oni vam povrnejo stroške prevoza in priporočene pošet!!!), vsak delovnik morate biti tri ure dosegljiva na naslovu prebivališča, obvezno je sodelovanje v programih aktivne politike zaposlovanja, prepoved dela na črno ipd. V času brezposelnosti ste tudi zdravstveno
in pokojninsko zavarovani (čas se šteje v zavarovalno dobo), prispevke pa plačuje zavod za zaposlovanje.
Po preteku časa trajanja pravice do nadomestila, lahko v roku: 30 dni uveljavljate pravico do denarne pomoči. Pravice do denarne pomoči pridobite, če vaši dohodki skupaj z dohodki družinskih članov na osebo v zadnjih treh mesecih pred uveljavitvijo denarne pomoči v povprečju ne presegajo 80 % zajamčene plače. V dohodke se vštejejo dediščine, darila, ne vštejejo pa ^-štipendije, dodatek za pomoč in postežnino, otroški dodatek ipd. Vendar pa se zahtevek za denarno pomoč zavrne, če kljub nizkemu izkazanemu dohodku ni ogrožena socialna varnost zavarovanca (npr. ima veliko premičnega in nepremičnega premoženja). Višina denarne pomoči je enaka 80 % zajamčene plače, izplačuje pa se največ 15 mesecev. Upravičenec do denarne pomoči ni invalidsko in pokojninsko zavarovan.
Potem, ko so izčrpane pravice brezposelne osebe po ZZZPB, vam ostane na voljo še uveljavljanje pravic po Zakonu o socialnem varstvu (ZSV). Upravičenec do denarnih dajatev po ZSV je oseba, ki si začasno ne more zagotoviti sredstev za preživetje - je brezposelna, iz razlogov, na katere ne more vplivati. Posameznik je upravičen do denarnega dodatka, če mesečni dohodek na družinskega člana ne doseže višine, ki znaša:
1. za otroke do dopolnjenega 6. leta starosti 29 % zajamčene plače;
2. za otroke od 7. leta starosti do dopolnjenega 14. leta 34 % zajamčene plače;
3. za otroke od 15. leta starosti do zaključka rednega šolanja 42 % zajamčene plače;
4. za odrasle osebe 52 % zajamčene plače.
Višina nadomestila se določi v višini razlike med cenzusom in dejanskimi dohodki. Denarni dodatek se dodeli za določen čas, največ za obdobje šestih mesecev. Lahko pa se dodeli ponovno, če se okoliščine, ki so bile podlaga za dodelitev in določitev višine denarnega dodatka, niso spremenile.
Luka Podjed Mentor: Jurij Žurej
stran 19 PISMA BRALCEV
Gimnazija v Domžalah, trn v peti - komu?
Gimnazija v Domžalah, da ali ne; kar nekaj let že vem, da so se domžalske občinske žene in možje pogovarjali in modrovali, da bi v Domžalah imeli gimnazijo. "Gimnazija je ponovno završala" proti koneu lanskega koledarskega leta. Vzrok tem dogajanjem je tudi ugotovitev, daje na Srednji šoli v Domžalah prostor za gimnazijski razred, prav tako pa ima šola tudi profesorje, ki imajo izpolnjene vse pogoje za poučevanje na gimnaziji. Zakaj torej ne bi ponudili možnosti, da otroei iz naše občine pridobivajo znanje, ki ga ponuja splošen gimnazijski program v njim znanem okolju? Je to, kar navajajo nekateri svetniki - bližina Ljubljane ali Kamnika kvaliteten razlog, zaradi katerega bomo opustili misel na obliko srednje šole, ki je od nekdaj zagotavljala mladim ljudem pridobivanje kvalitetne in široke srednje šolske izobrazbe. Starši velikokrat pomislimo na to. da morajo srednješolci, zlasti tisti, ki so doma v bolj odročnih vaseh naše občine, s slabimi prometnimi povezavami v zgodnjih jutranjih urah od doma, da prisostvujejo pouku v prvi šolski uri. Kako premišljujejo o tem naši občinski svetniki ne vem; predvidevam, da različno, glede na to koliko so stari njihovi otroci. Sama ne bom nikoli pozabila svojih deklet, ki so se drenjale na prepolnih avtobusih v zgodnjih jutranjih urah, da so prispele do srednje šole, ki so jo obiskovale pravočasno. Dijaki se še vedno vračajo kar pozno popoldne domov, opraviti morajo še vse učno delo, vezano na izdelavo domačih nalog in osvajanja učne snovi, kar se ob koncu ocenjevalnega obdobja lahko zavleče pozno v noč.
Poglejmo še spremembe, ki jih ob vpisu v srednje šoli doživljajo odrasli člani dnižine - dijakovi starši. Za dobro delo naših otrok je potrebno, da starši navežemo z novimi otrokovimi učitelji tudi osebni stik. Marsikomu odraslemu odhod v njemu bolj neznan kraj ni prijeten, mogoče ga odloži za nekaj časa, kar je pa včasih lahko za otroka, ki jc iz "šolarja" prestopil v "dijaka" lahko tudi usodno. Verjetno se bo čez čas izkazalo, daje trud ljudi, vložen v oblikovanje gimnazijskega oddelka na Srednji šoli v Domžalah obrodil sad. Obiskovati gimnazijo v domačem kraju je kvaliteta, ki jo bo otrok zaznal verjetno precej kasneje, vendar bo nanj vplivala ugodno. Pomislimo na otroke, ki bodo svojim otrokom razlagali, kam so hodili v srednjo šolo, kdo jih je učil, kaj so med šolanjem ušpičili, pa še in še. Lepo je, če si v šoli domač in ne prišlek, sama sem to, da sem stara Domžalčanka občutila na svoji koži v gimnaziji v Kamniku. Strahu, da oddelek ne bi imel dovolj učencev, mislim, da ni potrebno podžigati; prepričana sem, da so profesorji na Srednji šoli v Domžalah vešči svojih pedagoških nalog in da se bodo skupaj z otroci, vpisanimi v prvi letnik gimnazijskega programa takoj, že v prvem letniku pričeli pripravljati tudi na zahtevna maturitetna vprašanja, ki jih morajo dijaki rešiti in si tako pridobiti čim več točk za vstop na visoko ali višje šolsko izobraževanje. Ne vem pa, čemu so te točke za sprejem na srednjo šolo ali univerzo, tako vztrajno držijo v politiki našega šolskega ministrstva? Tudi o delu na tem ministrstvu bi bilo potrebno še kaj reči v sredstvih javnega obveščanja. Če začnemo kar v začetnem delu izobraževanja pri vrtcih, je še cela vrsta nedorečenega. Zakon za vrtce je napisan, občina mora vrtec financirat, Pravilnika o metodologiji za izračun cene programa ni od nikoder; lokalne skupnosti se dosedanjemu načinu financiranja predšolskih zavodov na vse mogoče načine upirajo; hkrati pa gospe svetnice in gospodje svetniki pozabljajo, daje življenje in delovanje današnjih družin močno vezano na pomoč pri vzgoji otrok na izven družinske oblike zagotavljanja varstva predšolskih otrok. Bo gimnazija v Domžalah plačilo LDS-a naši županji za njena prizadevanja v pomladanskem delu lanskega leta, ki pa niso obrodila sadu? Bo to zasluga skupine ljudi, ki iščejo boljše možnosti za naše mlade prebivalce? Vse to prav za prav ni pomembno, kakor tudi ni pomembno razmišljanje nekaterih Kamničanov, da bo to bolj politična šola. Bodo Domžale v tretjem županjinem mandatu postale mestna občina tudi s pomočjo gimnazijskega oddelka? Kdo ve, kaj bo pokazal čas? Otrokom, staršem in vsem, ki se in se bodo še trudili, da bo na Srednji šoli v Domžalah tudi državni gimnazijski oddelek, želim veliko dobre volje in tesnega sodelovanja.
M i ca Kavka
Dekriminalizacija drog je za Slovenijo (še) neprimeren ukrep
Ideja o dekriminalizaciji drog, predvsem marihuane, seje v zadnjih mesecih iz grafitov in bolj ali manj ilegalnih skupin preselila v javno sfero. O njej debatirajo mladi navdušenci, stroka in službe, ki se ukvarjajo s problematiko drog ter seveda tudi politika.
Mnenja so, razumljivo, zelo različna. Zagovorniki trdijo, da bi dekriminalizacija (kar v praksi pomeni, da uživanje in gojenje marihuane za lastne potrebe ni prekršek oz. kaznivo dejanje) skupaj s kontrolirano prodajo v stilu nizozemskih »kofišopov« občutno zmanjšala t.i. »črni trg« in s tem prekinila stik uporabnikov s kriminalnim podzemljem, uveden bi bil tudi državni nadzor nad prodajo, hkrati pa bi se z davki pri tein tudi pridobilo nekaj novih sredstev. Nasprotniki dekriminalizacije na drugi strani opozarjamo na očitno premalo poznano škodljivosti drog, tudi marihuane, opozarjamo na zaskrbljujoče dejstvo, da bi se ob sprostitvi marihuane z liste prepovedanih drog število uporabnikov zagotovo povečalo, hkrati pa dekriminalizacija ne prinaša nobenih pozitivnih sprememb za mladino pod 18 let.
Nizozemska ima več desetletne izkušnje z dekriminalizacijo marihuane in njihovi strokovnjaki navajajo, da so po problematiki enaki državam, kjer ohranjajo prohibicijo; navajajo celo izboljšanje na področju zelo nevarnih drog. kot je heroin.
Žal pa Slovenija ni Nizozemska. Pri nas si še vedno zatiskamo oči pred iz leta v leto bolj zaskrbljujočo razširjenostjo vseh vrst drog med mladimi in celo zelo mladimi. Problematika drog je še vedno tabu, prišli nismo niti do konsenza glede boja za zmanjšanje rabe in posledic drog, kaj šele, da bi sprejeli nacionalni program glede tega. Ni celovite primarne preventive z začetkom izobraževanja tako otrok kot njihovih staršev že v osnovni šoli. Obstajajo posamezni poskusi manjših skupin, ki ne morejo imeti vpliva na celotno populacijo mladih. Prehiteva se s t.i. sekundarno preventivo, pri kateri se ciljano obračamo na tiste, ki so že v svetu zlorabe drog. Na ta neobvladan »požar« drog pa želimo »naliti še olje dekriminalizacije«.
Preprosto je naša mladina, skupaj s svojimi starši, premalo osveščena, država pa ima oz. namenja premalo sredstev temu, da bi si lahko privoščili take sprostitve. Ne gre za nezaupanje do državljank in državljanov, ampak za realno in trezno oceno. Kako bomo ob dekriminalizaciji onemogočali dostop mladini do marihuane? Še pri cigaretih in alkoholu smo popolnoma neuspešni! Raje si lepimo nalepke v stilu »spoštujem zakon«, kot da bi zahtevali osebne izkaznice. Inšpekcijske službe niso niti malo kos vsakodnevnim kršitvam na tem področju, pa si bomo privoščili še dekriminalizacijo marihuane!? Ob tem, da komaj začenjamo z aktivnostmi za zmanjševanje rabe cigaret in alkohola, ki v celoti zares povzročita največ škode v Sloveniji. Če želimo stabilno stanje, ne smemo odpirati več »ventilov«, kot jih uspemo zapirati.
V boj za zmanjševanje zlorabe drog in njihovih škodljivih posledic bomo morali stopati še bolj odločno, s še več energije in sredstvi, predvsem pa z več upanja na uspeh. Dekriminalizacija je v prihodnosti lahko eden izmed možnih korakov na tej poti, zagotovo pa ne sme in ne more biti prvi.
Rok Ravnikar
Kaj pa pločniki?!
Letošnja zima pešcem ni naklonjena. Polovica pločnikov sploh ni očiščena. Veliko vprašanje pa je, kako priti do čistega oziroma očiščenega pločnika. Slaba polovica pločnike redno čisti. Potem pa prihrumi cestni plug in na pločniku je naenkrat debelejša plast snega in brozge, kot je bila pred odmetavanjem. Zgodi se, da vse to ponoči zmrzne in "ta pridni" imajo ogromno dela, da vsaj za silo počistijo.
Sneg pa tudi večkrat zapade, [mamo še drugo polovico zavezancev za čiščenje pločnikov, ki pa se jih sploh ne dotakne. To se dogaja tudi velikin tovarnam, priznanim restavracijam in različnim javnim ustanovam. Pločniki z debelo plastjo ledu pa včasih ostane celo do pomladi, kar je še najhuje za šolarje. Ker hodijo pol po pločnikih, pol pa po cesti, je tudi za promet zelo nevarno. Zato sprašujem pristojne, ki so odgovorni (in plačani!) za te zimske službe, kako bi se vsaj za silo približali bolj očiščenim pločnikom. Menim, daje to veliko ceneje, kot zdraviti in plačevati polomljene kosti.
France Cerar
Širitve odlagališča v Dobu ne bo!
Decembra lani sem dobil informacijo, da je občinski svet sprejel investicijski program za sanacijo in razširitev obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu, ki je po podatkih ministrstva za okolje in prostor edino izmed odlagališč gorenjske regije, ki ima povsem zapolnjenirne kapacitete. Ta informacija meje razočarala, ker sem kot bližnji sosed deponije živel v veri. da bo odlagališče do konca leta 2003 zaprto in v nadaljnjih dveh letih dokončno sanirano v skladu s pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS 5/2000) in s strokovnim elaboratom, sprejetim na občinskem svetu leta 1997.
Kmalu zatem pa sem izvedel, da je svet krajevne skupnosti (KS) Dob sprejel sklep, da širitvi odlagališča »načelno ne nasprotuje«. Svet KS je torej prostodušno soglašal s širitvijo ekološke rane v našem kraju. In ne samo to - ta sklep je sprejel, ne da bi opravil posvet s krogom najbolj prizadetih krajanov. Ob tem nedemokratičnem ravnanju sem bil zgrožen! Poleg tega je svet KS predlagal občinskemu svetu, da »se preuči upravičenost dodeljevanja individualnih rent in na novih strokovnih osnovah določi osnove za morebitno izplačilo rent zaradi posledic deponije«. Sporočilo, ki ga s temi sklepi pošiljajo svojim krajanom krajevni svetniki, je nedvoumno: - dodatno ekološko breme, ki ga prinaša širitev deponije, je Dob prostodušno pripravljen sprejeti na svoja pleča; denar, ki ga krajevna skupnost (ne prizadeti posamezniki) prejema na račun deponije, je vreden več kot lepota našega kraja in njegove narave;
tisti, ki so najbolj prizadeti, niso vredni niti toliko, da se jih povpraša za mnenje;
od vsega je najbolj bistveno, da ne bi kak posameznik dobil kakšnega tolarja preveč.
V začetku januarja sem se sestal s podžupanoma g. Mavsarjem in g. Pirmanom ter direktorjem občinske uprave g. Ješelnikom. Razložili SO mi, da je občina zaradi prenapolnjenosli dobske deponije v hudi stiski. Projekt CERO, v katerem je občino Domžale uspešno predstavljal podžupan g. Kurmanšek.jc pred časom obetal najti ustrezno regijsko rešitev, sedaj pa je zaradi nesporazuma o lokaciji zašel v slepo ulico. Odlaganje na deponije v drugih občinah ni možno, ker občine tega bodisi ne dovolijo ali pa pogojujejo z. nenormalno visokimi cenami. Iz razgovora sem razbral, da občina vidi širitev dobske deponije kot izhod v sili, a edino možni izhod. Poudarjeno je bilo tudi, da bo občina poskusila problem rešiti v sporazumu s prizadetimi krajani.
Takoj za tem sem se sestal z državnim sekretarjem za okolje g. Tavzesom in njegovimi sodelavci ter pridobil informacije o stanju odlagališč v regiji. Pogovarjali smo se tudi o možnih scenarijih rešitve problema dopskega odlagališča.
Odlagališča gorenjskih občin, vključenih v konzorcij CERO, imajo po podatkih ministrstva za okolje in prostor skupaj en milijon kubičnih metrov prostih kapacitet, kar zadošča za odlaganje do leta 2008, ko bo nedvomno prišlo do rešitve na regijski ravni. Na dlani je, da je širjenje posameznih deponij kratkovidna in nesmiselna naložba, ki bo povečala neenakomerno razporeditev prostih kapacitet za odlaganje, finančno izčrpala sklade, namenjene infrastrukturi za ravnanje z odpadki, in tako otežila pot do regijskega centra za ravnanje z odpadki. Parcialne lokalne rešitve so v neskladju z državno strategijo ravnanja z odpadki in jih ministrstvo za okolje in prostor zagotovo ne bo podprlo, predvsem pa lahko pričakujemo, da bo to ministrstvo nasprotovalo uporabi sredstev, zbranih iz taks za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, za takšne rešitve. To ministrstvo bo moralo v kratkem aktivno poseči v reševanje problematike in potegniti odločne korake za začasno rešitev problema odlaganja odpadkov do vzpostavitve (gorenjskega) regijskega središča za ravnanje z odpadki, za katerega so »v igri« tri strokovno podprte lokacije, med katerimi dobske seveda ni. Država bo morala v reševanje tega problema vstopiti subsidiarno namesto občin in določiti lokacijo regijskega odlagališča oziroma vsaj regulirati začasno reševanje tega problema v medobčinskem okviru (v okviru občin članic konzorcija CERO) tako, da bo občinam, katerih odlagališča bodo zapolnjena, omogočila uporabo drugih odlagališč v regiji po normalnih cenah.
Vsaka drugačna rešitev bi bila povsem sprta z. zdravo pametjo! Občina mora torej sedaj z vso močjo zahtevati od države, da ji priskrbi rešitev za problem, ki presega občinske zmogljivosti. Krajani Doba pa se
moramo zavedati, da z nasprotovanjem širitvi deponije ne bomo zavarovali samo interesov našega kraja, temveč tudi širše interese, saj bomo preprečili investicijo, ki je zgrešena z. vidika občine, regije in države.
Ker širitev dobskega odlagališča ni edina možna rešitev, temveč je za kraj, občino, regijo in državo nespametna rešitev, tej širitvi nasprotujem. Renta, ki jo prejemamo krajani iz. najožjega vplivnega kroga odlagališča, niti pribjižno ne odtehta ekološke rane, ki jo čutimo v svojem neposrednem okolju. Ta renta nam je psihološko celo v breme, saj je iz razlogov, kijih težko razumem, povzročila veliko hude krvi v lokalni skupnosti. Naj ob tej priložnosti poudarim, da nam je bila dodeljena na podlagi strokovne študije, na katero ne politika ne mi sami nismo imeli niti najmanjšega vpliva, in da je tovrstno nadomestilo za zmanjšanje vrednosti nepremičnin oziroma za razvrednotenje bivalnega okolja zaradi javnopravnih imisij v modemih državah nekaj povsem normalnega.
Občinskemu svetu predlagam hitro ustavitev aktivnosti na tem področju ter preusmeritev energije v sanacijo odlagališča do konca leta 2003 in v zahtevo državi, da najde ustrezno rešitev vsaj za prehodno obdobje. Članom sveta krajevne skupnosti, ki so glasovali za citirana sklepa, pa sporočam, da so njihove odločitve nečastne, še posebej nečasten pa je bil način njihovega sprejemanja.
Dr. Gregor Vlrant Ulica 7. avgusta 33 Dob
Predstavimo se
Je že res, da če bomo dobro sejali, bomo dobro želi, kakor piše ena izmed študentk turistice v prejšnji številki Slamnika. Zal pa je poleg setve potrebna tudi priprava zemljišča in gnojenje, kar vem, čeprav nisem obiskoval kmetijske šole. Sicer pa to ve vsak kmet, pravijo. Mogoče pa vse le ni tako slabo, da slabše ne bi moglo biti. Že leta mladi hodijo na srečanja tezejskih bratov po celem svetu. Letošnje leto bo veliko srečanje mladih v Kanadi in tu so možnosti za promocijo. Če jim sedaj predstavimo našo deželo, nas bodo, ko bodo prišli naokoli, zagotovo obiskali. Pa ni potrebno veliko, le malce turističnih prospektov ter kakšna malenkost, značilna za domači kraj.
Pri nas imamo po zaslugi posameznikov na čebeljih izdelkih Marjane in Hcnota Omahna napisano, "iz Črnega grabna" in to je že promocija kraja, če znamo pravilno združiti tako turizem kakor samo proizvodnjo. Ličen majhen slamnik bi bil pravo darilo za promocijo Domžal ter veliko zagnanih turističnih delavcev.
DJD
Občinska sramota
Nedelja, 6. januarja 2002. Že tretji dan je Kamniška Bistrica motno siva, zapacana s celuloznimi odplakami, ki prekrivajo dno struge, življenja v vodi ni videti. Pri tako nizkem vodostaju, kot je letos pozimi, je onesnaženje še izrazitejše. Reka je zastrupljena. Edina reka v domžalski občini.
Policisti, gasilci, ribiči in mimoidoči sprehajalci, zbrani ob izlivu industrijskega kanala iz Papirnice Količevo v Kamniško Bistrico so lahko samo ugotovili, daje onesnaženje vode zelo hudo in da se ponavlja skoraj vedno ali ob koncu tedna ali pa med prazniki, ko "pristojni" niso dosegljivi. Ob vsem tem dogajanju pa se sprašujem: "Kako je mogoče, da papirnica tako brezvestno onesnažuje reko, ko pa je v rokah za naše pojme urejenih Avstrijcev? Ali so za tem nam nepoznane ugodnosti, ki jih iz določenih razlogov ofoinske oblasti dajejo papirnici, ko pa bi morale že zdavnaj nekaj ukreniti proti onesnaževalcem. Kaj je narobe s tako drago čistilno napravo, zgrajeno tudi z denarjem davkoplačevalcev, da so izpusti neprečiščeni. Morda je nekaj narobe z. ljudmi, ki bi morali skrbeti za pravilno delovanje čistilne naprave. V svetu namreč velja pravilo, da mora porabnik tehnološke vode svoje odplake spuščati v vode oz. reke pred svojim odvzemimo. Zakaj se dopušča izpust v naravni vodotok, ko pa je
zraven zgrajen kanalizacijski kolektor, priključen na centralno čistilno napravo v Studi. Pa ne samo zato, da se Papirnica kot eden večjih obremenjevalcev okolja lahko izogne plačilu taks za čiščenje odplak?" Vprašanja brez odgovorov. Tistih odgovorov, ki bi morali biti zapisani v pravkar sprejeti strategiji varslva okolja Občine Domžale, v razvojnem načrtu Občine Domžale, v planskih dokumentih. Nič od tega! Kamniška Bistrica bo še naprej vsake toliko časa mrtva reka, kljub lepim obljubam, dajo bodo vrnili v najmanj drugi kakovostni razred. Zal, obljube so eno. (ne) dejanja tistih, ki so odgovorni za okolje in imajo moč nekaj storiti, pa drugo.
JOŽE NEMEC DVO Domžale-Kamnlk
Narejeno iz smeti
Kot vodja projekta »ločenega zbiranja odpadkov v Občini Domžale«, sem dolžan v zvezi vprašanjem gospe Tanje Klopčič dati naslednja pojasnila: Za izvedbo projekta ločenega zbiranja odpadkov je bila na občini ustanovljena projektna skupina z nalogo, da izvede projekt ločenega zbiranja odpadkov, (oblikovanje ekološkega otoka, izbor lokacij, logotip, potrebno dokumentacijo za pridobitev dovoljenj za postavitev, izbor najugodnejšega ponudnika za prevzem ločeno zbranih odpadkov...). Otvoritev prvega ekološkega otoka je bila v maju 2000, do julija meseca je bilo postavljenih okrog 45 otokov, od skupnega števila 105 in pridobljenih še 18 zemljišč od strani zasebnih lastnikov. Po spremembi oblasti (Bajukova vlada), je bila skupina ukinjena, sklep p prenehanju pa je bil poslan pred volitvami v začetku oktobra. V obrazložitvi je zapisano, daje projekt v smislu načrtovanja in organizacije končan, nadaljevati bo potrebno samo še z rutinskim postavljanjem ekoloških otokov, v okviru podjetja Prodnik. Skupina, katero sem vodil, je zares naredila vse, da bi sc dokončanje projekta lahko izvajalo rutinsko z večjim in stalnim poudarkom na osveščanju občanov. Za vse te aktivnosti osveščanja smo naredili ves potrebni propagandni material (zgibanke, čez cestne transparente, plakate, tekste za objave na radiu Hit, svinčnike, majice, vrečke itd.) Za oblikovanje smo na natečaju izbrali najugodnejšega izvajalca in seveda porabili tudi določena sredstva.
V nadaljevanju izvedbe projekta bi bilo potrebno zadevo samo večkrat ponoviti z že izdelanimi materiali. Na novo upodabljanje projekta je po mojem videnju stran metanje denarja, lahko pride do zavajanja občanov, saj projekt ni končan. Končan bo, ko bo postavljenih vseh 105 predvidenih ekoloških otokov. Koliko stanejo jumbo plakati »narejeno iz smeti« in ostale aktivnosti v zvezi z novim pristopom oglaševanja, ne vem, povprašati bo potrebno izvajalca projekta Prodnik. Za oglaševanje in promoviranje projekta kot je Ločeno zbiranje odpadkov, ki posega v potrebo po spremembi naših navad, ne sme biti nikoli preveč aktivnosti, biti morajo le logične in smiselne, v smislu vizualizacije celotnega projekta.
Roman Kurmanšek
V čigavem imenu
Svetniki KS Dob so sprejeli sklep, da ne nasprotujejo nadaljevanjem aktivnosti v zvezi  z  širitvijo  in nadvišanjem
obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov v Dobu za občine Domžale, Mengeš, Moravče in Lukovica. Stališče sveta so poslali Občinskemu svetu 08. 12.2001.
Sprašujem se, v čigavem imenu? Mar niso bili svetniki izvoljeni na demokratični način po večinski volji ljudi, ki smo jih volili. Volilci smo jim zaupali svoje glasove in pričakovali, da nas bodo o tako pomembnih in usodnih odločitvah za kraj in okolico infonnirali in povprašali za naše mnenje.
Ali se vračamo v čas pred letom 1990? Širitev odlagališča je po idejnem projektu predvidena v večih fazah. V prvi fazi bi se nadvišalo obstoječe odlagališče za cca 14 m in podaljšalo v zahodni smeri, kar bi zadostovalo za približno petnajst letni dovoz odpadkov na deponijo, oz. pridobitev za 330.000 m3 depo prostora. Na delu nadvišanja je predviden center za ravnanje z odpadki, med drugim tudi kompostama. Vpliv smradu se predvideva, predvsem v času pihanja vetrov. Prva faza nadvišanja in širitve deponije predvideva 3.5 ha površine na severozahodnem delu lokacije (vpliv na celotno KS, tudi na Podrečje in širše). Druga faza predvideva širitev deponije proti jugu z koristnim volumnom 267.000 m.3 in aganžirane tlorisne površine 2.5 ha, s trajanjem cea 13 let.
Podaljšanje z nadvišanjem bo imelo zelo katastrofalne posledice za vse nas in tudi za naše zanamce. Kakšno pravico si lastimo, da tako mačevsko pristopamo k ohranitvi okolja in puščamo vse to zanamcem? Še posebej velja za prostor obstoječe deponije, ki je od vseh študij, ki so bile do sedaj opravljene veljal, kot izključujoči, predvsem zaradi preobremenjenosti,kateri je botroval nekontroliran dovoz vseh mogočih kemikalij in ostalih odpadkov na nepripravljeni teren.
Ali smo o vsem tem infonnirali prebivalec v KS Dob? Že sedanja kota odlagališča je v primerjavi z projektom sanacije močno prekoračena.
Občina Domžale je vključena v konzorcij Cero, v katerem je 22 občin z namenom, da pristopi k skupnemu reševanju problema odpadkov. Po najnovejših podatkih je za potrebe 22 občin na razpolago 1.000.000 ni' deponijskega prostora, kar pomeni odlaganje do leta 2008. Pri tem je dobsko odlagališče računano, kot polno brez kapacitet za odlaganje.
Po letu 2008, ko bodo odlagališča v celoti zapolnjena, bo država poskrbela za sežig odpadkov, ki jih ne bo moč več ločeno zbrati. V primeru, da bi se ponovila napaka izpred 20 let, koje padla odločitev za dobsko odlagališče, bi lahko dobsko odlagališče postalo odlagališče za ostanek ostanka, to je za pepel po sežigu za občine v konzorciju Cero.
Po novi zakonodaji bo država zahtevala regijsko reševanje problematike odpadkov in ne lokalnega.
Upam, da bodo državni organi toliko razsodni, da bodo zahtevali zapolnitev še prostih kapacitet obstoječih depo prostorov in ne odpiranja novih ekoloških ran.
V kolikor bi nora ideja uspela, bi dobsko odlagališče lahko postalo skupno odlagališče za občine gorenjske regije. Volilci pa bomo razmislili, komu bomo v bodoče zaupali svoje glasove.
Roman Kurmanšek
Obvestilo o brezplačni pravni pomoči
Na podlagi Pravilnika o zagotavljanju brezplačne pravne pomoči socialno ogroženim je Občina Domžale socialno šibkim nudila brezplačno pravno pomoč, kije obsegala pomoč v obliki razgovora, pravnega svetovanja, izdelavo enostavnih vlog in vložitev zahtevkov za začetek postopka. Dne 29.8.2001 je začel veljati Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. I. RS. št. 48/2001). Glede na navedeno, se osebe, ki so se do sedaj za storitev brezplačne pravne pomoči na podlagi zgoraj navedenega pravilnika obračale na Občino, po uveljavitvi zakona lahko obrnejo na Okrožno sodišče v Ljubljani v zadevah, za katere so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo; na delovno in socialno sodišče v Ljubljani, v zadevah individualnih in kolektivnih delovnih sporov ter socialnih sporov, ali na upravno sodišče v zadevah upravnih sporov. Prošnja se lahko vloži tudi pri okrajnem sodišču, na območju katerega ima prosilec stalno ali začasno prebivališče, in jo to posreduje pristojnemu sodišču.
Prvi pravni nasvet jc brezplačen, sicer pa sc pri odločanju o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči ugotavlja finančni položaj prosilca. Sam zakon določa postopek in pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, kot tudi oblike pravne pomoči in obseg odobritve le-te.
Glede na navedeno, sc od 1. 1.2002 upravičenci namesto na Občino Domžale lahko za brezplačno pravno pomoč obračajo na pristojno sodišče.
Občina Domžale Oddelek za družbene dejavnosti
OBČINA DOMŽALE Oddelek za prostor in varstvo okolja
objavlja
JAVNI RAZPIS
ZA ODDAJO POSLOVNIH PROSTOROV V NAJEM
Predmet ra/.pisa so poslovni prostori v SPB-I, Domžale, Ljubljanska 76, II. nadstropje:
pisarna v površini 28,23 m2 s souporabo sanitarij v korigirani površini 2,39 m2,
pisarna v površini 18,50 m2 s souporabo sanitarij v korigirani površini 2,39 m2,
•   pisarna v površini 18,44 m2 s souporabo sanitarij v korigirani površini 2,39 m2.
Poslovni prostori se lahko oddajajo ločeno ali skupaj. Izklicna višina najemnine za poslovne prostore znaša 2.300,00 SIT/m2. Poslovni prostori se oddajajo za nedoločen čas.
Ponudbe interesentov morajo vsebovati naslednje dokumente:
1. Izpisek iz. sodnega registra za opravljanje dejavnosti oz. dokazilo o strokovni usposobljenosti za opravljanje dejavnosti.
2. Bonitetno poročilo Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje oz. dokazilo o rednem plačevanju dajatev in prispevkov.
3. Program oz. vrsto dejavnosti, ki se bo izvajala v najetih prostorih.
4. Višino najemnine za m2, ki jo je ponudnik pripravljen plačati (izraženo v absolutnih številkah).
Ponudbe z. označenimi dokazili od 1 do 4 naj interesenti pošljejo priporočeno na naslov:
Občina Domžale, Ljubljanska 69, Domžale s pripisom: "za javni razpis P.P. Ljubljanska 76 - NE ODPIRAJ".
Rok za oddajo ponudb je 15 dni od objave. Ponudbe bodo po preteku razpisnega roka komisijsko odprte. Nepopolnih vlog komisija ne bo obravnavala. Pri odločitvi o oddaji poslovnih prostorov bo komisija upoštevala predloženi program dejavnost ter ponudbeno višino najemnine. Pred prevzemom poslovnega prostora je izbrani ponudnik dolžan plačati varščino za čas uporabe poslovnega prostora. Varščina znaša šest mesečnih najemnin za poslovni prostor, ki bo oddan v najem.
Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom dobite po telefonu št. 724 20 22 in 721 36 86. Udeleženci razpisa bodo o njegovem izidu obveščeni v 15 dneh po izbiri.
POVABILO
Sporočamo vam, daje decembra 2001 Agencija RS za regionalni razvoj objavila na svoji spletni strani (www.gov.si/arr) predlog dokumenta Državni razvojni program 2001-2006 v slovenskem in angleškem jeziku, skupaj s Predhodno oceno in Strateško presojo vplivov na okolje in zdravje.
Hkrati vas obveščamo, da bo ARR zbirala pripombe v zvezi z. DRP do vključno 18. februarja 2002. S tem namenom smo na naši spletni strani za vas odprli posebno okno za zbiranje pripomb, kamor lahko pošljete svoje komentarje in predloge za izboljšanje dokumenta. Pripombe komentarje in predloge bomo preučili v okviru ARR in drugih v pripravo DRP vključenih ustanov in posameznikov ter predlagali njihovo vključevanje v pogajanja za pripravo Skupnega programskega dokumenta ali pa bomo - v primeru neustreznosti - pripravili utemeljitev, zakaj predloga ne moremo upoštevati.
AGENCIJA RS za regionalni razvoj
V spomin
Anton Peterka
"V življenju nisem iskal zaklada, vedno pa sem si želel najti dobro knjigo," je za SLAMNIK ob življenjskem jubileju povedal Anton Peterka s Kokošenj. Za naše bralce je razpredel številne spomine, ki so kazali na klenega moža, ki se ni nikoli uklonil inje vedno rad pomagal ljudem. Ti so ga spoštovali in ga imeli radi ter mu to dokazali tudi na njegovi poslednji poti na pokopališče na Sv. Trojici v januarju 2002.
Pokojni Anton Peterka se je rodil v    sprejemali nasvete iz njegovih bogatih številni Jamškovi družini in že v izkušenj, mladosti spoznaval krivice.
proti katerim se je vse življenje boril. Že v stari Jugoslaviji seje boril proti krivicam, zato so v drugi svetovni vojni aktivisti v njem našli predanega sodelavca, ki je zaradi nevarnosti delo na terenu opustil in odšel v partizane, v boj za svobodo slovenskega naroda. Bilje borec Kamniško zasavskega odreda, Slandrove brigade, po vojni pa človek, h kateremu so se po pomoč zatekali številni. Nikoli ni odrekel, pa naj je šlo za sestavo vloge na posamezno institucijo ali pa drugo pomoč, ki sojo ljudje vedno potrebovali. Nikoli ni zahteval plačila, plačilo je bila ugodno rešena vloga in zadovoljni sokrajani, ki so mu zaupali številne funkcije v tedanjih družbeno-političnih organizacijah in občini. Nikoli ni pozabil svoje Moravske doline, svojih sokrajanov, vedno je zastopal njihove interes in bil vesel uspehov, ki so tudi Moravsko dolino pripeljali med razvita območja. Njegova velika želja po izobrazbi se ni uresničila. V zakonu z ženo Ivanko se jima je rodilo pet otrok, preko katerih je uresničeval veliko željo po izobrazbi. V posebno veselje so mu bili številni vnuki, na katere je bil ponosen, tudi zato, ker uresničujejo njegovo željo po čimvečjem znanju, oni pa so radi
I
Posebej ga bomo pogrešali njegovi soborci, saj je bil od vsega začetka požrtvovalni član borčevske organizacije, več deset let pa tudi njen predsednik in tajnik. Nepozabno pa je tudi njegovo sodelovanje v kmetijski zadrugi, krajevni skupnosti ter nekdanji SZDL. Soborca, aktivista, prijatelja in znanca ter tovariša Antona Peterka, ki je znal v življenju vedno kritično spregovoriti o posameznih področjih, ne glede na oblast, bomo pogrešali vsi. Tudi njegovi časopisi in knjige, katere je zbiral in prebiral vse svoje življenje, predvsem pa domači, katerih skrben mož, oče in dedek je bil. Z odhodom Antona Peterka smo izgubili moža, ki je v vseh obdobjih svojega življenja ostal zvest svojim načelom in vodilu, daje treba ljudem pomagati, pa tudi aktivista, katerega delo je za vedno vgrajeno v različna področja življenja in dela Moravske doline, nekdanje KS Vrhpolje-Zalog, pa tudi Občine Domžale. Hvala, tovariš Anton Peterka. Ženi Ivanki, sinovim ter hčerkam in številnim vnukom pa izrekamo iskreno sožalje!
Soborci in prijatelji
n
Cvetje bujno .se razpleta, ptice pesem polni gaj. tebe pa v pomlad zelenja, nikdar več ne bo nazaj.
v SPOMIN
Devetnajstega januarja mineva leto dni, odkar nas je zapustil dragi mož, oče. stari ata, brat in stric
FRANC LOZAR
iz Stude
Hvala vsem. ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob. Vsi njegovi
Ljubezen božja dušo zxt molitev je izbrala, v molitvi z bogom večno bo ostala...
ZAHVALA
Sedmega decembra 2001 smo se z žalostjo v srcu poslovili od naše drage mame
IVANKE HERIC
roj. Jereb
Srčna zahvala vsem in vsakemu posebej, sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom za darove, namenjene cerkvi, za sv. maše, za izrečena sožalja, besede, misli in darovane sveče, ki bodo gorele, da bo spomin na mamo živel in nas v srcih grel.
Iskrena hvala gospodu župniku za lep obred, gospodu Janezu za -besede slovesa - in ne nazadnje zahvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti tega življenja.
Vsi njeni
SPOROČILO
Dopisnikom in dopisnicam se opravičujemo, ker
zaradi številnih prispevkov ni bilo mogoče v tej številki objaviti prav vseh. Hvala za razumevanje. Uredništvo
V spomin
Franc Prislan
/17.05.1939-13.12.2001/
V petek, 14. decembra 2001, smo obnemeli ob sporočilu, da je prejšnje popoldne doma nenadoma umrl g. Franc PRISLAN, aktivni član domžalskega združenja šoferjev in avtomehanikov, v katerem je prizadevno delal več kot štiri desetletja.
G. Franc seje rodil pred 65 leti v pol kmečki družini in kot otrok izkusil gorje druge svetovne vojne. Po končani osnovni šoli seje priključil očetu, ki seje ukvarjal s prevozniško dejavnostjo. Pri svojem deluje imel zelo veliko stikov s šoferji. To delo mu je bilo všeč in odločil se je, da bo
tudi sam opravil šoferski
izpit. Uspešno gaje opravil in kot voznik služil vojaški rok v sedaj porušenem Vukovarju. Po vrnitvi s služenja vojaškega roka je njegov oče prenehal s prevozniško dejavnostjo, g. Franc pa seje kot šofer zaposlil v Heliosu. V novi sredini je bil zelo lepo sprejet, saj so ga delavci Heliosa že prej poznali kot pridnega in marljivega fanta, ki je bil vedno pripravljen pomagati sodelavcem in tudi drugim ljudem. Zaradi takih odnosov do ljudi je bil tudi v združenju šoferjev in avtomehanikov, katerega član je bil od
prvega aprila 1962, eden od najbolj priljubljenih članov. Opravljal je funkcijo člana izvršnega odbora in bil eno mandatno obdobje tudi podpredsednik združenja. Bil je spoštovan in ugleden član, ki smo ga imeli zelo radi. Koje postal eden od prvih samostojnih avtoprevoznikov v Domžalah, je ostal aktiven član združenja, saj ni bilo akcije, v kateri ne bi aktivno sodeloval. Za svoje neutrudno in prizadevno ter požrtvovalno delo je prejel vrsto priznanj, ki jih jc združenje podeljevalo najbolj zaslužnim in prizadevnim članom. Združenje šoferjev in avtomehanikov bo spoštovanega gospoda Franca, stanovskega tovariša in iskrenega prijatelja, zelo pogrešalo, pri tem pa nikoli pozabilo na njegovo veliko delo, ki bo trajno vgrajeno v zgodovino, sedanjost in prihodnost združenja. Njegovim najbližjim izrekamo iskreno sožalje.
Janez Jeglič, Združenje šoferjev in avtomehanikov Domžale
V spomin jamarju in raziskovalcu
Alešu Vidicu
V soboto, 15.12.2001 se je v izvirni jami Divje jezero pri Idriji utopil dolgoletni član in odbornik Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, Aleš Vidic.
Aleš je bil član DZRJ Domžale že od leta 1981. V srednji šoli sva bila sošolca in dobra prijatelja. Očitno sva si želela najti nek miren kotiček, kar jame prav gotovo so. Še sedaj se spominjam, kako naju je Stane Stražar vodil po jamah Javorščice in Komovca. Velikokrat v večji skupini, kmalu pa sva začela jantari i i sama. V večjih akcijah sva sama prebila ožino do potoka v Tonetovi jami. Ob spominu na to odkrijte človek pozabi ves napor in žrtve, ki sva jih vložila v upanje, daje za razpoko jama. Do konca srednje šole sva bila v društvu redna člana raziskovalnih ekskurzij, čeprav še rahlo neizkušena.
Vojaški rok naju je ločil za dobro leto. Skoraj si nisva
dopisovala, verjetno zato, ker sva bila bolj človeka
dejanj, kot velikih načrtov.
Kmalu zatem seje Aleš preselil v Ljubljano in se
tam vpisal v jamarsko društvo. Sele uporaba
interneta gaje zopet pripeljala k domžalskim
jamarjem.
Poklical meje nekega večera, da bi šel z. nami v jamo. Kmalu je postal nepogrešljiv člen skoraj pri vsaki akciji. Skupaj smo čistili jame, odkrili nadaljevanje v Majčevem breznu in ga raziskali. Raziskovali smo vodne jame: Savico pod Komno,
Aleš Vidic pred potopom na tečaju jamskega potapljanja leta 1999
turistično Jamo Pekel in Suhadolco. Omenili sem samo-najpomembnejše, ki po dimenzijah presegajo kilometer. Aleš je bil prvi domžalski jamar potapljač, kije preplaval sifon v jami Vodni kevder, kar je bila osnova za odkritje preko 600 m dolge jame pri Turjaku.
Od leta 1997 naprej je intenzivno deloval na jamarskem področju in hitro napredoval v Jamarski reševalni službi in Enoti za reševanje iz jam pri CZ Domžale. Sprva kot pripravnik JRS, nato pa dve leti kot Operativni jamar reševalec in specialist Jamski potapljač. V Sloveniji je le 53 operativnih reševalcev, od tega samo 8 specialistov potapljačev. Nesebično in požrtvovalno je pomagal pri obeh večjih reševanjih v letu 2001, ko smo na Kaninu iz. 200 m globokega brezna dvignili ponesrečenega smučarja in v jami Buhde, ko se je poškodovala Avstrijka. Pri obeh akcijah jc nase prevzel velik del odgovornosti in vedno smo se jamarji lahko zanesli
nanj.
Potapljanje je bil najin skupen hobi. Prve tečaje sva opravila pri Tomu Vrbovcu že leta 1997. Alešu je šlo potapljanje zelo dobro in hitro je napredoval. Leta 1999 je opravil tečaj za potapljanje v kavernah. Nekaj sifonov je preplaval z. Matejem in Markom Krašovcem, ki sta domžalska jamarja in prekaljena jamska potapljača. Kadar koli sva šla skupaj v vodo, v jezero ali v jamo, je vedno malo popazil name, ker sem imel premalo potopov. Čehi 2 so bili skupni projekt Jamarske zveze Slovenije. Ob 40 letnici društva smo domžalski jamarji vložili veliko truda v ta projekt, Aleš je veliko pomagal pri opremljanju jame do 900 m. Zaradi službenih obveznosti je bil prikrajšan za izjemno akcijo, ko smo konec novembra 2001 Slovenci prvič dosegli dno najgoblje jame v Sloveniji (- 1380 m). Bilje med pobudniki organizacije raziskovanja jame za februar 2002.
Usodnega dne, v soboto, 15.12.2001, je pomagal pri postavitvi dekompresijske postaje za globinski potop v Divje jezero na -105 m. To je bil načrtovan potop za vse sodelujoče, zanj je bil njegov potop na globino 50 m rutinski. Domneva se, da sta mu na poti v globino zamrznila oba regulatorja. Kolegi so ga našli na globini 21 m brez zraka. To so podatki, ki so mi znani, ostaja pa dejstvo, da se s težkim srcem poslavljam od človeka, ki mi je bil vsaj pol življenja "brat" z. istim imenom in različnim priimkom, z. istim ciljem in različno potjo. Domžalski jamarji smo z Alešovo nesrečo izgubili velikega jamarja in kolega. Bil je bolj jamar in bolj predan našim ciljem, kot marsikdo, ki ga je po formalni jamarski izobrazbi prekašal. Zlasti v pridnosti in nesebični pomoči so jamarjem na akciji ali pri reševanju. Kot človek nam mora ostati trajen vzornik.
Aleš Stražar
stran 2 1
		
		ZAHVALA
	'I	Ob slovesu našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, brata, tasta, strica, svaka in prijatelja
		IVANA KRAŠOVCA
	■ £m	z Vira
se iskreno zahvaljujemo vsem za sožalja, tolažilne besede, cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se g. župniku z Vira za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem, negovalkam, osebnemu zdravniku, Karton Količevu ter slovenskemu društvu Hospic. Hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti.		
		Vsi njegovi
ZAHVALA
V mrzlem decembrskem popoldnevu smo se na radomeljskem pokopališču poslovili od naše
LJUDMILE CEGLAR
s Škrjančevega
Hvala vsem, ki ste jo z nami pospremili v poslednji dom, ji posvetite lepo misel in prižgete svečko v njen spomin.
Vsi njeni
SPOROČILA
Mnogim si v slovo govoril, hkrati zanje tiho molil, zato pot nas vodi tja, kjer tvoja duša je doma.
ZAHVALA
V šestinoscmdesetem letu starosti je svojo zemeljsko, življenjsko pot sklenil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek
ANTON PETERKA
Jamškov ata iz Kokošenj
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh zadnjih trenutkih stali ob strani in nam izrekli sožalja. Najlepša hvala sovaščanom za pomoč pri pogrebni svečanosti. Hvala g. Judežu in g. Čampu za lepo opravljen cerkveni obred. Prav tako sc najlepše zahvaljujemo vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in dar za svete maše, pevcem Zupan, govorniku g. Jožetu Kvedru in g. Milanu Brodarju za napisane besede ob slovesu in organizaciji ZB-NOB za častno spremstvo s prapori, dr. Zajc-Pogačar za skrbno lajšanje njegovih bolečin. Hvala tudi vsem, ki ste ga v tako lepem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Minilo je pel let od tistega mrzlega, zimskega dne,
ka obstalo je Tvaje plemenito zlato srce.
Ko gruda ledena Tvoj grob je zakrila,
solza ga naša je napojila.
Če ludi v grobu preranem spavaš zdaj Ti,
pa vendar si z nami vsak dan,
kot zvezda neskončna - tja do konca naših dni.
Tebi v lep spomin naš predragi mož in oče
FELIKS PETERKA
Stegne
Tvoji: Minka, Ncni, Robi
Pomlad se na zemljo vrne, petje slavcev se zbudi, v cvetju zemlja se zagrne, zame pa pomladi ni.
V spomin
Mineva žalostno leto, odkar si nas zapustil - naš dragi mož, ati, ata in tast
STANKO KOVAČ
Kebrov ata
Hvala vsem, ki prižigate sveče, hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in vsem, ki sc kakorkoli spomnite nanj !
Žalujoči vsi njegovi
Že leto dni naš dom je prazen, odkar nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela, da tebe nam je vzela. Tvoj večni dom le mie zdaj krasijo in svečke ti v spomin uorijo.
V SPOMIN
5. januarja mineva žalostno leto. odkar si za vedno odšla od nas naša ljuba draga žena, mami, sestra in babica
MARIJA REMS
Iz Doba pri Domžalah
Hvala vsem, ki seje spominjate, prinašate sveče in /, lepimi mislimi postojite ob njenem preranem grobu.
Vsi tvoji
S solzami v očeh te iščemo, s solzami v očeh se sprašujemo, zakaj zgodilo seje to. Te kruta usoda vzela je, pustila nedokončana dela je, le kaj brez tebe bomo mi, hi vendar radi te imamo vsi. .
V 36. letuje zaključil mnogo prezgodaj svojo življenjsko pot naš dragi mož, očka, sin, brat in stric
PETER KOČAR ml.
iz Doba
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili v njegov mnogo prerani grob. Posebna zahvala gospodu župniku Slavku Judežu za lep obred, oktetu Tosama za zapete žalostinke in Otonu Krizmanu za lep govor. Hvala tudi vsem prijateljem, ki ste nam stali ob strani. Zahvala tudi vsem, ki ste darovali cvetje in sveče. Vsem iskrena hvala.
Njegovi najdražji
....
KM
ZAHVALA
V štiriinsedenidesetem letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi ati, stari ata, brat in stric
ANTON MARINČIČ st
iz Depale vasi 31, Domžale
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za i/rečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče, dar za maše in spnemslvo na njegovi zadnji poli. Posebna zahvala velja Gasilskemu društvu Slob - Depala vas in praporščakoma gasilskega društva in Društva upokojencev Domžale. Vsem in vsakemu posebej hvala.
Njegovi: hčerki Cilka in Stanka ter sin Tone z družinami
Domžale, 24.12..2(X)1
Srce je omagalo, dih je zastal,
a spomin nate. draga mama. ho vedno ostal.
ZAHVALA
Ob slovesu naše drage mame, stare mame, prababice, sestre in tašče
JOŽEFE VES
roj. Pestotnik
sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše.
Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Domžale, dr. Mojci Zaje, negovalkam Centra za socialno delo Domžale za večletno pomoč pri negi.
Posebna zahvala gospe Irmi, hvala g. župniku Janezu Kvaterniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem iz Tosame.
Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
ZAHVALA
Po težki bolezni je odšel od nas naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
MARTIN KOVACIC
iz Štude
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za ustno in pisno izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Zahvaljujemo se dr. Mirjam Pogačar-Zajc in patronažni sestri Marjani Pavlic za njuno požrtvovalnost. Iskrena hvala tudi osebju Oddelka za urologijo Kliničnega centra v Ljubljani, posebno dr. Mirjani Žumer-Pregelj.
Hvala g. Luki Zidanšku za lep poslovilni obred, pevcem za sočutno zapete pesmi in trobentaču za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo sc tudi sodelavcem iz. kolektiva Mlinostroj.
Vsem iskrena hvala.
Njegovi najdražji
Oj tetka pot. oj tozna pot. ko od srca srce sc loči. saj ti na veke greš od tod. oj solzila pol. oj zgodnja pol. (S. Gregorčič}
V petinšestdesetem letu starosti nas jc nenadoma zapustil naš dragi mož, oče in sttiri oče
FRANC PRISLAN
avtoprevoznik iz Domžal
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje, darove za sv. maše, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti.
Lepa hvala članom ZSAM Domžale, gospodu Janezu Jegliču za poslovilni govor ter gospodu župniku Štefanu Pavliju, ki je našemu očetu namenil ganljive poslovilne besede.
Hvala tudi družini Gostič ter zdravstvenemu osebju ZD Domžale za nuđenje prve pomoči.
Vsi njegovi
Trinajstega decembra 2(K)1 je nehalo biti srce našega dragega
STANISLAVA GUSTINA
univ.dipl.inž.
Zahvaljujemo sc vsem, ki z nami delile žalost, ki ste pisno ali ustno izrazih sožalje ter poklonili cvetje in sveče.
Gospodu Urošu Slavincu, predsedniku Uprave Hclios Domžale, sc zahvaljujemo za ganljivo slovo od Staneta. Naša posebna zahvala njegovim nekdanjim sodelavcem, gasilcem, prijateljem, sorodnikom in sostanovalcem, ki ste prišli v Metliko in ga pospremili v njegov prerani grob.
Zahvalo smo dolžni zdravnikoma, dr. Ažmanovi in dr. Mušiču, ter sopotniku na vlaku, g. Juretu, ki ste mu nudili zdravniško pomoč.
Žena Zora in hči Jelena z družino
.SV zapustil vse na svetu, v svojem najlepšem letu. nikdar več ne bodeš z nama. v snu ostala je le rana.
ZAHVALA
Ob boleči in prezgodnji izgubi našega dragega sina, bratii, vnuka, nečaka in bratranca
GREGORJA KORDEZA
iz Markovega pri Kamniku
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena ustna in pisna sožalja, za darovano cvetje, sveče
in denarno pomoč. Posebna zahvala njegovim prijateljem in sodelavcem trgovske datžbc VELE ter g. župniku Tonetu Komparctu. Hvala tudi predstavniku trg. družbe VELE za poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vsi njegovi
Kako je prazen dom, dvorišče, naše oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih n>k, za vedno nam (/staja.
ZAHVALA
Ob nenadni in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, starega očeta, brala, strica, svaka in zeta
FRANCIJA RADKOVICA
se iskreno zahvaljujemo vsem: sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem, s(xlelavcem in sindikatu podjetja Hclios d.o.o. Količevo Icr Tosama d.d. Vir, za denarno pomoč, podarjeno cvetje, sveče in sv. maše. Zahvala pa tudi vsem, ki ste ga tako številno pospremili na njegovo
zadnjo pot večnega slovesa. Hvala g. župniku za lepo opravljeno pogrebno slovesnost, pevcem za sočutno zapete pesmi in trobentaču za Tišino.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat, iskrena hvala.
Žalujoči: Vsi njegovi
Vir, Dob, Količevo, Izola
STREHOVEC dr. Jagoda
Potočnikova 15, 1230 Domžale telefon: 01/721-29-90
Ordinacijski čas:
Ponedeljek od 13. -18. ure
Torek od 9.-12. ure
Sreda od 13. -18. ure
Četrtek od 13. -18. ure
Petek od 9. -12. ure
Kmetijska svetovalna
služba Slovenije
Obveščamo vas, da tudi v tem letu v sodelovanju s Srednjo Biotehniško šolo v Kranju organiziramo tečaje na osnovi zadostnega št. prijav:
Predelava mleka v mlečne izdelke I, trajanje 3 dni po 5 ur, cena 20.000 SIT
Predelava mleka v mlečne izdelke II, trajanje 3 dni po 5 ur, cena 24.000 SIT Predviden termin 21., 25., 26. februarja v času od 16.00 do 20.00 ure
Za kmetice in kmetije z direktno prodajo na domu in zlasti ekološke kmetije organiziramo še tečaje na temo: konzerviranje zelenjave, priprava testenin, peka kruha in testenin, pridobitev izobrazbe statusa kmeta. Vse dodatne informacije v zvezi s tečaji, pokrivanjem stroškov za izobraževanje in same prijave sprejemamo preko celega leta na tel: 8343557. Svetovalka za kmečko družino in dopol. dejavnosti na kmetijah:
univ.dipl.ing. kmet. Marta Kos Srečno in uspešno v letu 2002 vam želim.
BODICA
ŽALOSTNA BILANCA
Za državni praznik ni zastav, ki bi plapolale vsem v pozdrav, daje slovenski narod - vstal.
France Cerar
OPTIK Martina Škofic
Ljubljanska 87, Domžale 01/721-40-06
Slovenska 24, P.E. Mengeš tel.: 01/723-89-80
Glej naprej, Hvunnm izkoristi popust za nazaj.
210.000 sit popusta
do 360.000 sit popusta
ELANTRA
do 400.000 sit popusta
MATRIK
__150.000 sit popusta
do 300.000 sit popusta
SONATA
180.000 sit popusta
TRfDET
do 470.000 sit popusta
SANTA F£fe
_______150.000 sit popusta
Hi
200.000 sit popusta
Ponudba vozil letnik 2001
Avto    center d i H ri ? /   / *
.. \:.J J  J. f li.....J
Obrtniška 8,1230 DOMŽALE PRODAJA: tel.: 01/72-16-221 SERVIS: tel./fax: 01/72-15-666
¥VSAKI)ASJBMZIVLJL.Nil!
0t
3r
JOGA je sistem vadbe, ki je zaradi svoje postopnosti, enostavnosti in učinkovitosti priznan in sprejet v celem svetu. Zajema poučevanje vseh glavnih vej joge (RAJA, GYANA, BHAKTI, KARMA), prilagojenih razumevanju in potrebam zahodnjakov.
Izoblikoval gaje indijski učitelj
Paramhans Swami Maheshvvarananda na podlagi izvornih indijskih učenj ter praktičnih izkušenj v dolgoletnem delu z učenci po svetu. Vadba po sistemu "Joga v vsakdanjem življenju" vam tako omogoča postopen in zanesljiv razvoj, ne glede na to, kateri aspekti joge vas zanimajo.
REZULTATI REDNE VADBE SO:
- sposobnost, da si pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah
- izboljšanje zdravja in počutja
- poveča sposobnost koncentracije
- samozavest in spokojnost
- osvoboditev nezaželenih navad in vezanosti
- samospoznanje
V začetni stopnji je vadba preprosta in enostavna, primerna za vse generacije in priporočljiva za vse tiste, ki imajo težave s hrbtenico ali se težje zberejo. Zato vse, ki se nam želite pridružiti.
VABIMO K VPISU od 28. januarja do 6. februarja 2002
DOMŽALE: STARA OSNOVNA ŠOLA VENCLJA PERKA (za knjižnico)
PONEDELJEK IN SREDA OD 18. DO 20. URE KAMNIK: OŠ 27. JULIJ (pri policiji), Tomšičeva uL 9
PONEDELJEK IN SREDA OD 19. DO 21. URE
Povabilo
"Slovenski večer"
OPRAVIČILO
V decembrski številki Slamnika je tiskarski škrat grobo posegel v prispevek dopisnika Franceta Cerarja, in to pod naslovom Slovenska pesem, str. 19. Zadnji odstavek bi se moral pravilno začeti: Omenjeni dečvi. Zato se učenki Osnovne šole Ihan, ki je pela na srečanju gasilcev-veteranov v Žejah, opravičujemo.
Uredništvo Slamnika
SIMAX - DOMŽALE
Masljeva ul. 11
KUMH0-SAVA MICHELIN - KLEBER CENTR. MONTAŽA AVTO DELI - OPREMA MEH. IN ELEKTR0 SERVIS VSE ZA VAŠ AVTO
tel.: 01/7241-656
Kulturno društvo Groblje prireja v petek, 25. 1.2002 ob 19.30 zabavno glasbeno prireditev z naslovom "SLOVENSKI VEČER". Na prireditvi bodo sodelovali: Ivan
Hudnik, Franc Juvan, otroški pevski zbor župnije Jarše in tamburaška skupina Bisernica iz Reteč.
Lepo vabljeni.
Vabilo na prodajno razstavo
Kulturno društvo GROBLJE prireja EX-TEMPORE 2002.
RENAULT
Popusti za vozila letnik 2001 od 200.000 do 550.000 SIT
&2fogg> letnik 2001 že za OUo letnik 2001 že za thallGL letnik 2001 že za _ MSgane letnik 2001 že za
* Cena že vlrJJuftijV pripust Pbnudba vdja do raiprodajr zalog.
1.454.000 SIT
1.683.000 SIT
1.520.000 SIT
2.630.000 SIT
SALON: od 8. do 18. ure,
RENAULT AVTO SET d.o.o.
Dragomelj 26, Domžale
DELOVNI ČAS:
od 8. do 17. ure, SOBOTA: od 8. do 13. ure
Prodaja novih vozil: 01 / 68 27 111 Prodaja rabljenih vozil: 01/6027 111 Servis: 01/5627 333
Nadomestni deli: 01 / H 27 222 Fax: 01/5027 444
E-rnail: toiWH.setniliar.avtoset@ikaler.renault.si
Obvestilo in vabilo lastnikom psov
Obveščamo vas, da Kinološko društvo Domžale tudi letos organizira tečaj za šolanje psov. To je prilika, da pod vodstvom inštruktorja za šolanje psov izšolate svojega psa.
Tečaj se bo pričel v drugi polovici februarja ali v začetku marca odvisno od snežnih razmer in bo trajal do 6. julija 2002. Šolanje bo potekalo v popoldanskem času na društvenem vadbišču za Sumberkom. Po zaključku šolanja bodo organizirani izpiti, kjer bodo vodniki s svojimi psi lahko opravili delovni izpit, če bodo v času tečaja osvojili ustrezno stopnjo znanja. Šolanje poteka po naslednjih programih:
1. PROGRAM:
- poslušnostne vaje -priprava psa za izpit ISP -B
4. PROGRAM:
- AGILITY - program - je namenjen vsem, ki se rekreativno, kasneje pa lahko tudi tekmovalno ukvarjajo s svojim psom. Ta športna panoga je zelo primerna za mlade ljudi, ki so sposobni obvladati svojega psa, ta pa mora biti ubogljiv in prosto vodljiv. VPIS v navedene tečaje bo v ponedeljek 4. februarja 2002 od 16 -18 ure v domu društva za Sumberkom, kjer boste dobili vse ostale informacije. (Dom se nahaja ob cesti ki poteka od Vira do vstopa na avto cesto. Dostop do domaje po obstoječi stari cesti za Sumberkom.
V kolikor želite izšolati svojega psa za svoje namene v našem društvu, vas vljudno vabimo na vpis 4. februarja 2002.
Informactie: tel. 721-10-37 GSM: 041-579-089 KD Domžale Komisija za šolanje
Otvoritev razstave bo v soboto, 19.1. 2002 ob 16. uri, ko se bo začel kulturni program.
Prodajna razstava bo odprta do vključno 29. 1. 2002, od 16. do 19. ure v Kulturnem domu Groblje. Slike ne bodo okvirjene in bodo po zmerni ceni.
Dohodek bonamenjen za ureditev društvenih prostorov.
Dobrodošli!
STEKLARSTVO IRMI HOMEC-DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
- ALU in PVC okna in vrata
- izdelava termopan stekla
- brušenje stekla in ogledal
- izdelava izbočenih stekel
- peskanje stekel
- fuzije - vitraži
- uokvirjanje slik
KpifUf IVIIVI
2. PROGRAM:
- poslušnostne vaje isto kot v prvem programu, dodani sta vaji sledenje in napad in obramba - priprava psa za izpit ISP - C
3. PROGRAM:
- R - program - šolanje reševalnih psov za iskanje pogrešanih in zasutih oseb.
m
ckctia
Razprodaje se ni konec.
Pridite in se prepričajte o ugodnih cenah in kvalitetni ponudbi!
Prodajalna KRIM, Domžale, Karantanska 2, tel.: 01 72 95 720
Delovni čas: vsak dan med 9.00 do 19.30 uro, ob sobotah med 8.00 in 13.00 uro
stran
Mali oglasi
INSTRUIRAM MATEMATIKO.
Tel.: (01) 72-13-410 (Andreja).
KEMIJO IN
(031)215-738
SERVIS šivalnih strojev, s.p., Kajuhova 15, Preserje (v bližini Kemisa). Delovni čas: od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure. V soboto od 9 do 12. ure. Tel.: 01/7227-897.
URMAR, s.p. - STROJNI OMETI,
notranjih sten in stropov, hitro in po ugodni ceni. Tel.: 832-71-90, 041/642-097.
OPRAVLJAM prevozne usluge do 3 tone ter kupim starejši osebni avto z malo prevoženih km in traktor IMT s priključki. Avtoprevozništvo Cvjelkovič Milan s.p.. Mob: 041/617-349, zvečer 01 /721 39 14.
KUPIM delnice družbe LIP RADOMLJE. Nudim takojšnje plačilo. Tel.: 04/25 95 421 po 16. uri.
ROGLA - apartma za 4 osebe v turističnem naselju za hotelom PLANJA oddamo, Sprejemamo rezervacije; Apartmaji Brinovec Franc s.p. Tel.: 01/ 7214-309, mob.: 041/844-557
RAČUNOVODSKI SERVIS
nudi strokovno vodenje poslovnih knjig po sistemu enostavnega in dvostavnega knjigovodstva, obračun plač in amortizacije, DDV, trgovske evidence, izdelavo davčnih napovedi in zaključnih računov ter svetovanje po ugodnih cenah. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja.
Informacije Tel7fax 01/724 25 52, GSM: 041/897-307.
SLAŠČIČARNA OGER
stari Trzin, Mengeška 26
Nudimo vam veliko izbiro poročnih in otroških tort po tujih katalogih, domačo potico, ročno izdelane domače piškote in ostale slaščice.
Stalno na zalogi: torta za DIABETIKE
NOVO: torte TELEBAJSKI!
Odprto vsak dan od 7. do 21.30 ure
ISCG - IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, d.o.o., DOMŽALE 1230 Domžale, Cesta talcev 10
ISCG      tel" 01/7211"°82'te,-/fax: 01/7212-278
VPIS V POMLADANSKI SEMESTER
1. TRGOVSKA ŠOLA (IV. stopnja)
2. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA (V. stopnja)
3. EKONOMSKO-KOMERCIALNA ŠOLA -3 + 2
4. USPOSABLJANJE KNJIGOVODSTVA Z RAČUNALNIŠKO PODPORO
TEČAJI:
- računalništvo
■ higienski minimum
■ varstvo pri delu
■ tečaj za voznike viličarjev
■ krojno šiviljski tečaj
Prijave sprejemamo na ISCG, Izobraževalno svetovalni center in grafične dejavnosti d.o.o., na novi lokaciji v Domžalah, Cesta talcev 10, ob ponedeljkih in sredah od 7. do 16. ure, ob torkih in četrtkih od 7. do 15. ure in ob petkih od 7. do 14. ure ter na tel. št. 01/721-10-82 in 01/721-22-78.
PLESNA SOLA MIKI
vas v letu 2002 vabita v nove prostore v Kulturni dom na Viru, Šaranovičeva ulica 19
TEČAJI DRUŽABNIH PLESOV ZA ODRASLE
- začetna stopnja: torek 5. februarja ob 21. uri - nadaljevalna stopnja: petek 1. februarja ob 20. uri
HIP-HOP
začetni tečaj za mladino od 8. leta dalje - petek od 16.-17.30 ure
JAZZ BALET
od 11. leta dalje -četrtek od 18.-19. ure
AERO MIX
- ponedeljek in sreda ob 19. in 20. uri
THAIBOX
-sreda ob 21. uri -petek ob 19.30 uri
AEROBIKA
- torek in četrtek
b 19.30 uri
TELOVADBA ZA NOSEČNICE
- torek in četrtek ob 20.30 uri
Infomiacije na telefonu: 01 724 25 85 od ponedeljka do petka od 19.-21. ure
SPOROČILA
Mesnica
Rape Jože s.p.
Pot za Bistrico 14, Domžale
tel.: 01/721 63 63
Pestra izbira svežega mesa. Ugodne cene svinjskih polovic in ostalega mesa. Sprejemam telefonska naročila in dostavim na dom.
INFORMACIJE PO TELEFONU
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o.
Ulica padlih borcev 23 v Ljubljani
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila in nujne primere sprejemamo na novo telefonsko številko
01/5655 120
OPTIKA BRIGITA'
Bukovčeva 30, Vir pri Domžalah, 01/7211-890
Nudimo kompletno oskrbo vida:
- okulistični pregled
- veliko izbiro okvirjev
kakovostnih stekel ' .
Delovni čas od 8. do 19. ure, sobota od 8.30 do 12. ure
^Jg FILTRI Zfl PITNO VODO
kvaliteta ustekleničene vode za 10 X nižjo ceno
TRRMONTRNR
Tesovnikova 88, Ljubljana Tel./fax: (01) 568-3732 uuujuj.slog.net/tromontana/
SLIKOPLESKARSTVO Grudniik, s.p.
Pleskanje fasad, napuščev, oken in notranja dela
Češminova 12,1230 Domžale, tel.: 01/72 43 523, gsitl: 041/679 523
£kopfahdW'fawAer$tw
Breznikova 61a, Ihan, 1230 Domžale
GSM: 041/637-210
• pleskanje napuščev
- baivanje fasad
- izdelava toplotnih fasad in ostala
slikopleskarska
dela
Prodamo stanovanje
Občina Mengeš proda stanovanje v velikosti 68.21 m2, v H. nadstropju na Ljubljanski cesti 110 v Domžalah. Izklicna cena je 21.786.200,00 SIT. Dodatne informacije o razpisnih pogojih dobite na tel.: 724-71-06
Frizerski salon
Irena Mihelič s.p.
Savska cesta 1,1230 Domžale
Delovni čas od ponedeljka do petka: 7.00 do 19.00, sobota: 7.00 do 12.00
01/72-42-778
SKUPAJ NAREDIMO POHIŠTVO PO VAŠI MERI IN UGODNI CENI!
ML DELAVNICI
- plošče razrežemo ■ zarobimo
- izvrtamo potrebne izvrtine
•TRGOVINI
dodamo material za montažo
- in vse skupaj hitro izdobavimo
DOMA
VI«
IZ KUPLJENEGA
SAMI
SESTAVITE POHIŠTVO
Slovenijales Vižmarje, Plemljeva 86,1210, Ljubljana-Šentvid, Tel.: (01) 512 52 32 Siovenijales Črnuče, Brncičeva 45,1231, Ljubljano, Tel.: (01) 561 35 66 Slovenijales Domžale, Antona Skoka 20/a, 1230 Domžale, Tel.: (01) 724 13 97
PEDIKURA
01/71 45 106
Vlasta PANČUR, Mestni trg 2, Domžale (v kleti zdravstvenega doma)
Popoldne: ponedeljek, sreda Dopoldne: torek, četrtek, petek
MIZARSKE STORITVE IZDELAVA - MONTAŽA -OBNOVA KUHINJE IN OSTALO POHIŠTVO
SE PRIPOROČAM!
Avbelj Milan, s.p. Stegne 1, Moravče tel: 01/7231-476 gsm: 041/641-446
Liiz Karantania Pohištvo
	...........	
		
Nakup brez posrednikov
40 novih modelov v Sloveniji
• generalno zastopstvo
- izdelava po merah V januarju brezplačna prevoz in montaža
• v ponudbi: sedežna garnitura, regali, postelje, itd.
Miele
[ Bela tehnika:   & ARISTON Cwpy
V Domžalah, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20
Velika izbira pustnih oblačil in dodatkov v BLAGOVNIC
OMZALE!
Vetrovi in valovi so vedno na strani spretnih mornarjev in krmarjev
Spoštovane občanke in občani
Občinski svet Občine Domžale je na 32. seji 19.12.2(301 sprejel Razvojni program Občine Domžale do leta 2(X)5. Osnovni namen tega programa je, da Občina Domžale izbere svoje cilje in določi poti, kako jih bo dosegla.
V fazi priprave razvojnega programa si je občina postavila dve temeljni vprašanji: "Kje smo?" in "Kam gremo?". Ob odgovoru na prvo vprašanje je občina vzpostavila vpogled v doseženo stopnjo razvoja na posameznih področjih. V odgovorih na drugo vprašanje pa je opredelila svoje poslanstvo, dolgoročne in srednjeročne cilje z opredelitvijo ustreznih resursov.
Občina Domžale je s tem programom razvoja, med prvimi občinami v Sloveniji, stopila na pota dolgoročnega oziroma strateškega načrtovanja svoje prihodnosti.
S programom razvoja, ki bo v naslednjih letih doživljal svoje vrednotenje, spremembe oziroma dopolnitve, naj bi se Občina Domžale izvila iz trditve starega pregovora, ki pravi: Če ne veš, kam greš, kako boš vedel, da si tja tudi prispel?
Spoštovane občanke in občani, verjamemo in prepričani smo, da smo storili pravilen korak, ki naj bi Občino Domžale ohranil in celo povzdignil v družbi najuspešnejših slovenskih občin.
mag. Milan PIRMAN Cveta ZALOKAR ORAŽEM
PODŽUPAN in vodja priprave razvojnega programa ŽUPANJA
KJE SMO?
1. Osnovne razvojne značilnosti Občine Domžale
Občina Domžale meri 72,3 km2 površine. Leži v osrednjem delu Republike Slovenije, ki povezuje mariborsko, celjsko in ljubljansko regijo.
V geografskem smislu takšna lega predstavlja najugodnejši komunikacijski koridor, ki je z ekonomskega vidika tudi najcenejši. Preko tega prostora potekajo pomembni infrastrukturni objekti in naprave, kot so: glavni slovenski energetski daljnovod, slovenski magistralni plinovod, slovenski mednarodni in medkrajevni telefonski kabel, državna cesta G-10 in avtocesta.
V ožjem območju ljubljanske kotline predstavlja to območje, skupaj z območji sosednjih občin Kamnik, Komenda, Mengeš, Lukovica, Moravče in Trzin, njen severovzhodni del. Poleg že omenjenega mednarodnega prometnega koridorja v smeri Maribor - Koper potekata preko tega območja še regijska koridorja Ljubljana - Brnik - Kranj oziroma Ljubljana - Kamnik in Ljubljana - Moravče -Zagorje. Poleg omenjenih cestnih povezav je pomembna tudi enotirna železniška proga Ljubljana - Domžale - Kamnik.
2. Demografski razvoj
Občina Domžale spada po številu prebivalstva (29.131 v začetku leta 1999) med večje slovenske občine. V slovenskem merilu predstavlja domžalsko prebivalstvo 1,47% delež. Povprečna gostota poselitve je bila leta 1999 410,3 prebivalcev na kvadratni kilometer, kar za več kot štiri krat presega slovensko povprečje.
V začetku leta 2001 se je število prebivalcev povzpelo na 29.684 prebivalcev, od tega 14.321 moških in 15.363 žensk. Po dostopnih podatkih, ki segajo v leto 1869, in so stari preko 130 let, je možno ugotoviti, da seje prebivalstvo Občine Domžale močno povečalo.
V jedru porasta prebivalstva je izstopalo naselje Vir, kjer seje prebivalstvo povečalo kar za 20-krat. Domžale so se povečale za 11-krat, Spodnje Jarše, Preserje, Nožice za 8-krat. Za več kot 3-krat so se razširila naslednja naselja: Podrečje, Prelog, Rodica, Srednje Jarše, Turnše, Zgornje Jarše, Homec, Radomlje in Škrjančevo.
Več kot razpolovilo seje prebivalstvo v naseljih: Brezovica, Sv. Trojica.
V nekaj naseljih prebivalstvo stagnira. Med temi so: Kolovec, Želodnik, Brezje, Rača, Laze.
Večina prebivalcev živi v osrednjem, razvitem delu občine, kjer so tudi glavna krajevna zaposlitvena središča; Domžale, Vir, Jarše, Količevo, Radomlje, Preserje pri Radomljah.
Krajevna skupnost	1971	1981	1991	1.6.1996	IND 91/71
Dob	1470	1441	1835	2041	124,83
Simona Jenka		2256	2486	2587	
Slavka Šlandra	7197	5794	6135	6646	167,24*
Venclja Perka		2565	3415	3385	
Dragomelj-Pšata	530	601	727	807	137,17
Homec-Nožice	928	1079	1118	1254	120,47
Ihan	1468	1654	1887	2063	128,54
Jarše-Rodica	1403	1812	1751	1865	124,80
Krtina	603	759	705	729	116,92
Preserje	961	1175	1142	1262	116,83
Radomlje	1166	1460	1712	1826	146,83
Rova	330	355	415	457	125,76
Vir	2675	3281	3449	3623	128,93
SKUPAJ	18731	24230	26777	28345	142,96
Tabela: Gibanje števila prebivalcev po krajevnih skupnostih
* - Indeks rasti prebivalstva vsebuje rast prebivalstva v vseh treh krajevnih skupnostih skupaj
Občina	Površina	Štev. preb.	Delež starih	Delež starih	Delež starih	IND rasti
	v km2	31.3.1999	0-24 let	25 - 60 let	nad 60 let	preb. 99/91
Domžale	72	29.131	31,9	51,3	16,7	108
Kamnik	266	25.831	32,2	49,5	18,3	104
Komenda	24	4.276	34,4	50,1	15,5	106
Lukovica	7 5	4.742	34,6	47,9	17,4	109
Mengeš	22	6.531	32,6	51,5	15,8	105
Moravče	61	4.278	35,7	48,2	16,1	106
Trzin	9	2.996	31,0	55,6	13,5	112
Vodice	31	3.771	32,5	49,7	17,8	108
SLOVENIJA	20.270	1.979.680	30,0	50,3	19,7	101
Tabela: Površina in prebivalstvo po občinah na dan 31.3.1999
DOMŽALE	Skupaj	Moški	Ženske
Skupaj	29.721	14.295	15.426
0-4 leta	1.539	806	733
5 - 9 let	1.723	870	853
10 - 14 let	2.040	1.076	964
15 - 19 let	2.028	1.042	986
20 - 24 let	2.169	1.076	1.093
25 - 29 let	2.324	1.114	1.210
30 - 34 let	2.491	1.232	1.259
35 - 39 let	2.376	1.132	1.244
40 - 44 let	2.151	1.051	1.100
45 - 49 let	2.168	1.048	1.120
DOMŽALE	Skupaj	Moški	Ženske
50 - 54 let	2.000	909	1.091
55 - 59 let	1.740	856	884
60 - 64 let	1.523	748	775
65 - 69 let	1.357	626	731
70 - 74 let	1.001	411	590
75 - 79 let	620	172	448
80 - 84 let	247	67	1 80
85 - 89 let	169	47	122
90 - 95 let	49	1 1	38
95 - 99 let	5	1	4
100 in več	1	-	1
Tabela: Število državljanov po starostnih skupinah od 31.1.1999 - 31.3.2001
3000
Prebivalstvo Občine Domžale po starostnih skupinah od 31.1. 1999 do 31. 3. 2001
Občina	Živorojeni	Umrli	' Naravni prirast
Domžale	339	214	125
Kamnik	267	254	1 3
Komenda			
Lukovica	57	47	10
Mengeš	59	39	20
			
Moravče	63	47	16
Trzin			
Vodice	49	27	22
SLOVENIJA	18.165	18.928	- 763
Tabela: Naravni prirast prebivalstva v letu 1997
Občina	Priselitve skupaj	Priselitve iz drugih občin	Priselitve iz držav na ozemlju eks. Jug.	Priselitve iz drugih držav	Odselitve skupaj	Odselitve v druge občine Slovenije	Odselitve i države na prostoru eks. Jug.	Odselitve v druge države	Selitveni prirast
Domžale	577	570	6	1	395	391	1	3	182
Lukovica	80	79	1	-	49	49	-	-	31
Moravče	60	58	2	-	55	55	-	-	5
Trzin									
Mengeš	118	1 16	1	1	160	157	-	3	-42
Kamnik	342	326	10	6	273	248	13	12	69
Komenda									
Vodice	62	61	1	-	36	35	1	-	26
Ljubljana	1978	1789	156	33	3593	3476	48	69	-1615
Slovenija	19122	18029	772	321	18836	18029	278	529	286
Tabela: Selitve prebivalstva po tipu selitve in selitveni prirast v letu 1997
3. Gospodarstvo
Domžalsko gospodarstvo je usmerjeno v obrtno-industrijsko dejavnost.
Takšna usmerjenost ima določene prednosti, kot so:
• raznovrstna sestava industrije (kemična, papirniška, tekstilna, kovinarska, usnjarska,...),
• prevlada večjih obratov,
• uveljavljenost določene industrije na mednarodnih trgih (kemična, papirniška).
Prednost je bila tudi načrtno zgrajena obrtno industrijska cona s spremljajočo infrastrukturo, ki pa je z ustanovitvijo nove Občine Trzin ostala izven območja domžalske občine.
Potrebno pa je opozoriti tudi na določene probleme, s katerimi se danes srečujemo ne samo v Občini Domžale, ampak tudi drugod po Sloveniji:
• prevladovanje nekaterih industrijskih panog, ki so v krizi (npr. tekstilna),
• nekateri industrijski obrati so veliki onesnaževalci okolja,
• v določenih industrijskih panogah (tekstilna, kovinarska) je pričakovati še dodatno odpuščanje delavcev,
• pomanjkanje novih delovnih mest za zahtevnejše profile, zlasti v terciarnih in kvartarnih dejavnostih.
V Občini Domžale je opazno pomanjkanje delovnih mest, kar je eden izmed ključnih vzrokov za močno dnevno migracijo v Ljubljano, kjer obstaja presežek delovnih mest.
V Občini Domžale je registriranih 2.530 poslovnih subjektov, kar v slovenskem prostoru predstavlja 1,74 %.
Občina	Poslovni subjekti
Domžale	2.530
Kamnik	1.841
Komenda	350
Lukovica	253
Mengeš	643
Moravče	189
Trzin	526
Vodice	247
SLOVENIJA	145.602
Ljubljana	29.797
Tabela: Poslovni subjekti
V Občini Domžale je 10.503 delovno aktivnih prebivalcev, od tega 9.337 v kategoriji zaposlenih in 1.166 v kategoriji samozaposlenih.
Občina	Povpr. neto plača	Delovno aktivno preb.	Zaposleni	Samozaposleni
Domžale	129.995	10.503	9.337	1.166
Kamnik	116.397	7.819	6.863	956
Komenda	106.150	820	620	200
Lukovica	117.734	805	577	228
Mengeš	149.201	2.694	2.432	262
Moravče	135.627	474	320	154
Trzin	117.763	3.039	2.936	103
Vodice	126.494	518	395	123
SLOVENIJA	135.731	782.121	697.063	85.058
Tabela: Podatki o plačah, aktivnem prebivalstvu in statusu zaposlitve (maj 2000, povprečna plača 1999)
Občina	Skupaj	Ženske	Moški	Stopnja
Domžale	1.037	536	501	7,7
Kamnik	1.183	594	589	9,5
Komenda	134	74	60	6,5
Lukovica	130	80	50	6,4
Mengeš	205	106	99	6,7
Moravče	1 10	57	53	5,7
Trzin	119	58	61	6,9
Vodice	90	49	41	5,1
SLOVENIJA	99.834	51.346	48.488	11,3
Tabela: Podatki o registrirani brezposelnosti v juliju 2001
V nadaljevanju je podrobneje razčlenjeno delovno aktivno prebivalstvo.
Občina	Delovno aktivno preb.	Zaposlene osebe			Samozaposlene osebe			Kmetje
		Skupaj	V podjetjih, družbah in organizac.	Pri samozap. osebah	Skupaj	Samozaposl. podjetniki posamezniki	Osebe, ki opravljajo poklicno dejavnost	
Domžale	10.503	9.337	7.935	1.402	1.166	916	140	1 10
Kamnik	7.819	6.863	6.259	604	956	645	46	265
Komenda	820	620	374	246	200	153	2	45
Lukovica	805	577	435	142	228	98	0	130
Mengeš	2.694	2.432	2.121	311	262	236	6	20
Moravče	474	320	245	75	154	61	0	93
Trzin	3.039	2.936	2.769	167	103	96	0	7
Vodice	518	395	277	118	123	87	1	35
SLOVENIJA	782.121	697.063	628.205	68.858	85.058	44.656	6.024	34.378
Tabela: Aktivno prebivalstvo (maj 2000)
Občina Domžale se srečuje z dokaj visoko delovno migracijo. Visoke so tako migracije prebivalcev iz občine, kot tudi obratne migracije v občino. Glede na indeks dnevne
migracije, ki znaša 88, spada Občina Domžale v tip šibko bivalne občine.
Občina	Vsi zaposleni iz občine	Število delovnih mest v občini	Zaposleni v občini stalnega bivališča	Migracije iz občine	Migracije v občino	Delež zaposlenih in samozaposlenih v občini stalnega bivališča	Indeks dnevne migracije
Domžale	12.214	10.795	5.713	6.501	5.082	46,8	88
Kamnik	10.204	7.821	5.653	4.551	2.168	55,4	77
Komenda	1.773	933	427	1.346	506	24,1	53
Lukovica	1.824	552	300	1.542	252	16,3	30
Mengeš	2.742	2.309	704	2.038	1.605	25,7	84
Moravče	1.767	363	268	1.499	95	15,2	21
Trzin	1.313	2.618	292	1.021	2.326	22,2	199
Vodice	1.496	485	261	1.235	224	17,4	32
SLOVENIJA	722.890	722.890	442.944	279.946	279.946	61,3	100
Tabela: Medobčinski delovni migranti in indeks dnevne migracije (31. december 1999)
Glede na indeks dnevne migracije ločimo naslednje tipe občin: 116 in več - izrazito delovne, 96 do 115 - zmerno delovne, 76 do 95 - šibko bivalne, 56 do 75 - zmerno
bivalne, 36 do 55 - pretežno bivalne, 35 in manj - izrazito bivalne.
Občina	Skupaj	Doktorji	Magistri	Visoka šola	Višja šola	Srednja šola	Nižja sr.šola	VKV	KV	PKV	NKV	nn
Slovenija	279946	723	1788	26380	21647	80045	1846	3744	87688	9100 i	4713	2272
												
Domžale	5082	10	29	412	291	1253	30	76	1544	100	1274	63
Kamnik	2168	-	3	228	179	524	1	12	632	88	486	15
■Komenda	506	-	1	21	22	81	2	-	128	1	247	3
Lukovica	252	-	-	6	20	51	-	4	109	6	54	2
Mengeš	1605	3	8	85	77	345	1	17	738	65	254	1 2
Moravče	95	-	-	10	1 I	25	-	1	37	-	1 1	-
Trzin	2326	-	6	153	155	768	3	29	637	37	531	7
Vodice	224	-	-	12	16	56	-	-	98	6	36	-
Tabela: Izobrazbena struktura delovnih migrantov (31. december 1999)
4. Proračun
Prihodki proračuna Občine Domžale so v posameznih letih, brez transfernih sredstev in skladov, znašali (v protivrednosti SIT):
1992- 19.242.150 DEM,
1993- 20.918.060 DEM,
1994 - 23.773.757 DEM,
1995 - 21.166.425 DEM, 1996-20.828.688 DEM,
1997 - 24.808.690 DEM,
1998 - 31.322.212 DEM, 1999-32.482.922 DEM, 2000 - 30.966.410 DEM.
Glede na to, da pretežni del prihodkov občine predstavljajo prihodki iz naslova dohodnine, so v nadaljevanju prikazani podatki o bruto osnovi za dohodnino na prebivalca.
Občina	Bruto osnova za dohodnino
	na prebivalca v letu 1997
Domžale	787.416
Kamnik	665.779
Komenda	717.105
Lukovica	612.531
Mengeš	769.585
Moravče	593.642
Trzin	1.045.213
Vodice	693.456
SLOVENIJA	762.978
Ljubljana	966.061
Tabela: Ekonomska moč prebivalstva glede na dohodnino
Zgornji podatki kažejo na zaostajanje domžalske občine glede povprečnega dohodka na prebivalca za nekaterimi sosednjimi občinami (Trzin, Ljubljana). ,
5. Prostor
Območje Občine Domžale je uvrščeno v srednjegorski svet s kotlastimi dolinami. Znotraj občine prevladuje pretežno ravninski del. Ravninski del se razprostira po dolini Kamniške Bistrice, kjer je tudi najnižja nadmorska višina 276 m.
Na pretekli razvoj širšega območja Domžal sta bistveno vplivala struga Kamniške Bistrice in industrijska kanala obeh Mlinščic, ki so predstavljali osnovni energetski potencial in leta 1891 zgrajena enotirna železniška proga Ljubljana - Domžale - Kamnik.
Od naravnih danosti velja poleg kmetijskih zemljišč in gozdov omeniti še zaloge ilovice pri Radomljah ter zaloge pitne vode na severozahodnem delu občine.
Kljub temu, da ima mesto Domžale preko 11.000 prebivalcev, še nima podobe pravega mesta, ampak ustvarja podobo tranzitnega mesta, saj se v centru mesta srečajo cestne povezave iz vseh možnih strani: Kamnika, Ljubljane, zaledja občine ali direktno iz državne ceste G-10 Ljubljana -Maribor. V mestu se, poleg vtisa tranzitnega mesta, pojavljajo še nekatere druge slabosti, kot so:
• slaba urbanistična zasnova mestnega jedra,
• neenotne fasade,
• moteči industrijski objekti v mestu,
premalo prostora za dejavnost mladih (Maier, 1994).
Pri posegih v prostor je potrebno omeniti v letu 1990 sprejete Spremembe in dopolnitve Dolgoročnega družbenega plana občine Domžale za obdobje 1986 - 2000. S tem dokumentom je bilo nedvoumno opredeljeno
celotno območje kmetijskih zemljišč. Ustrezno so bile določene tudi ostale namenske rabe prostora (območja kmetijskih površin in gozdov, območja za pridobivanje rudnin, območja zavarovanja vodnih virov, območja naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, območja za poselitev in za proizvodne dejavnosti, območja za turizem in rekreacijo, ogrožena območja, odlagališča odpadkov, pomembnejše vodnogospodarske ureditve, varovanje in razvoj krajinskih vrednot).
Naslednje Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Občine Domžale za obdobje 1986 - 2000 in prostorskih sestavin Družbenega plana za obdobje 1986 -1990 je Občina Domžale sprejela konec leta 1997, zadnje pa v letu 2001.
Bilanca površin se po zadnjih spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana spreminja in znaša 3298,1 ha kmetijskih površin, 2363,2 ha gozdnih površin in 1572,6 ha ostalih površin.
Obseg celotne občine znaša 7233,84 ha, od tega:
3298.1 ha kmetijskih površin,
2363.2 ha gozdnih površin, 81,5 ha vodnih površin, 1490,1 ha stavbnih površin in 1,02 ha ostalih površin Ocamnolomi).
Skupni posegi na prvo območje kmetijskih zemljišč predstavljajo 51,7 ha, 14,8 ha na druga kmetijska zemljišča in 9,2 ha na gozdna zemljišča. Sprememba v gozdna zemljišča vključuje 178 m2 iz najboljših kmetijskih zemljišč, 56,3 ha iz drugih kmetijskih zemljišč in 34,8 ha iz vodnih zemljišč.
6. Stanovanjska gradnja
Obdobje najintenzivnejše rasti števila stanovanj, ki neposredno vpliva tudi na rast naselij, je bilo najintenzivnejše v obdobju 1961 - 1981. To je bilo obdobje neke vrste aglomeracije manjših in večjih naselij, ki so se ob glavnih cestnih povezavah med seboj že stikala ali pa je bilo med njimi že zanemarljivo malo nepozidanega prostora. Ta aglomeracija sega od Domžal preko Depale vasi do Trzina. Domžale so kot mesto nastale iz več bližnjih naselij, ob križišču cest Ljubljana - Celje in Kamnik - Ljubljana. Ob teh cestah se Domžale raztezajo proti zahodu in jugu. Proti jugu jih večje kmetijske površine ločujejo od naselij v južnem
delu ravnine. Proti jugovzhodu pa se iz Domžal obcestna poselitev nadaljuje na drugi strani Kamniške Bistrice, preko Zaboršta in Preloga, do Ihana. Na severu so Domžale zraščene z Rodico, ta pa še naprej z Jaršami, ki se z manjšimi prekinitvami nadaljuje proti Presajam. Vzporedno s tem krakom se območje še bolj strnjene poselitve vleče na drugi strani Kamniške Bistrice, od Podrečja in Vira, vzhodno od Domžal, prek Škrjančevega, proti Radomljam. Ta se prek Kamniške Bistrice povezujejo s Presojami in Homcem in tako je krog sklenjen.
Indeks rasti hiš v obdobju 1961 - 1981, ki znaša prek 200, nam kaže, daje prav obdobje šestdesetih in sedemdesetih let ustvarilo to obcestno obmestno aglomeracijo.
Seveda ne gre vse urbane rasti naselij pripisati le dvema desetletjema. Obdobje od 1890 do 1981 nam pokaže, daje bila v osrednjem delu ravnine, predvsem ob železniški progi, ta rast tudi že prej zelo velika. Domžale, Vir in pas naselij od Domžal na sever, do meje s kamniško občino, sestavljajo območje, v katerem seje število hiš povečalo za več kot petkrat.
Po letu 1981 rast naselij ni bila več v takem razmahu. Naselja v osrednjem delu ravnine so sicer še vedno močno rasla, vendar je bila relativna rast večja bolj na obrobju prej opisane aglomeracije (npr. Ihan z okolico, predvsem pa Dob).
Če je bila za konec sedemdesetih let značilna zelo nagla stanovanjska gradnja, pa je veljalo za konec osemdesetih let prav nasprotno. Delež stanovanj, zgrajenih od leta 1986 dalje, je bil tako v Občini Domžale, kot tudi v Sloveniji, zelo majhen.
Občina	Število stanovanj
Domžale	9.239
Kamnik	8.446
Komenda	1.288
Lukovica	1.410
Mengeš	2.071
Moravče	1.305
T in r ,ir	895
	
Vodice	1.151
SLOVENIJA	706.086
Tabela: Število stanovanj (1999)
Občina	Skupaj	Do 1918	1919-1945	1946-1960	1961-1970	1971-1980	1981-1990	1991-1995	1996-1999	neznano
Slovenija	706086	107657	48952	77347	115905	164185	123991	33574	23973	10502
										
Domžale	9239	631	5 90	1094	1734	2406	1826	518	340	100
Kamnik	8446	1030	463	1087	1560	2038	1514	465	164	125
Komenda	1288	95	87	185	195	304	287	99	1 I	25
Lukovica	1410	264	86	161	158	280	262	129	63	7
Mengeš	2071	256	90	238	248	435	636	107	49	12
Moravče	1305	304-	43	120	1 17	249	273	104	64	3 1
Trzin	895	70	3 9	40	63	366	220	60	3 1	6
										
Vodice	1151	162	69	144	173	210	252	99	37	5
										
										
Ljubljana	104862	10169	9498	10488	25413	27509	16959	2192	1694	940
Tabela: Stanovanja po letu zgraditve
7. Varstvo okolja
Bližina Ljubljane kot državnega in pomembnega industrijskega središča, kot tudi ves dotedanji razvoj ožjega območja Domžal, je predstavljala stalno nevarnost za onesnaževanje in degradacijo okolja. Ekologija je dobila večji pomen v osemdesetih letih, po letu 1987, ko so stekle ustrezne študije in raziskave, pričelo pa seje tudi s ključnimi sanacijami: povečanje kapacitet Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik, čiščenje odpadnih vod Farme Ihan in plinifikacija centra Domžal. Urejeno je bilo tudi odlagališče komunalnih odpadkov v Dobu, dodatno opremljeno z odplinjevalnimi napravami, hidrantnim omrežjem in s posebno kanalizacijo za lovljenje izcednih vod. Občina Domžale se pri ravnanju z odpadki srečuje s problemi zmanjševanja količin odpadkov (ločeno zbiranje odpadkov), ureditvijo odlagališča za gradbene odpadke, problemom industrijskih odpadkov, problemom
blata iz Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik in črnimi odlagališči.
Javno komunalno podjetje Prodnik odlaga odpadke na deponiji v Dobu, kjer se odpadki odlagajo že od začetka 80-ih let. Leta 1982 so bila pridobljena prva soglasja za začasno odlagališče. Ker v občini ni bilo ustreznejše lokacije, je bila deponija povečana z izkopom brežin in nasutjem čelnih nasipov. Deponija ima urejeno odplinjevanje in odvodnjavanje z zbiranjem odpadnih vod, ki jih po kanalizaciji vodijo na čistilno napravo. Analize izcednih vod kažejo, da so koncentracije škodljivih snovi znatno nižje od maksimalno dovoljenih.
V letu 1997 je občina začela s pripravami na ločeno zbiranje odpadkov, v istem letu pa je bila opravljena tudi poskusna predelava starih deponiranih odpadkov.
Občina	Gospodinjstva (v m-1)	Industrija (v m3)	Skupaj (v m3)
Domžale	99.258	45.1 10	144.368
Lukovica	12.452	1.862	14.314
Mengeš	1 1.066	8.742	19.808
Moravče	12.247	644	12.891
Trzin	19.212	6.836	26.048
Tabela: Količina odpadkov v letu 2000
8. Infrastruktura
Sočasno z razvojem gospodarstva v občini je ustrezno potekal tudi razvoj infrastrukture, kije v nekaterih segmentih gospodarski razvoj celo prehitel in odpiral možnosti novim investitorjem izven domžalske občine.
Po infrastrukturni opremljenosti sodi Občina Domžale, predvsem pa njen osrednji del, med najbolj razvita območja v Sloveniji.
Prometna infrastruktura
Osnovno okostje prometne infrastrukture, poleg državne ceste G-10 (Maribor - Ljubljana - Koper), tvorijo še regionalni odseki (Ljubljana - Trzin - Brnik - Kranj, Ljubljana - Domžale - Kamnik in Ljubljana - Domžale - Mengeš -Brnik), ki se dopolnjujejo z razvejanimi lokalnimi cestami.
Preko območja občine poteka enotirna železniška proga, na
kateri so poleg dveh postaj (Domžale, Jarše) še 3 postajališča (Depala vas, Rodica in Homec). Ključni uporabniki storitev železniškega prometa so številni dnevni migranti, ki v veliki meri vplivajo na dohodek v javnem potniškem prometu. Kljub temu pa primestni železniški promet ne opravlja prave funkcije, ampak le blaži pritiske potnikov ob jutranjih konicah in popoldanskih vračanjih z dela in iz šole.
V lokalni avtobusni prevoz je vključeno podjetje KAM-BUS Kamnik, ki deluje na tržnih osnovah, le del nerentabilnih avtobusnih prog je sofinanciran s strani občinskega proračuna. Tudi na avtobusni promet v veliki meri vpliva velik delež dnevnih migrantov, ki so eden ključnih uporabnikov teh storitev.
Vodovodni sistem
Vodovodni sistem za oskrbo domžalske občine obsega:
1. Sistem Domžale (črpališče Domžale 1, črpališče Domžale 2, črpališče Domžale 3, črpališče Domžale 4, črpališče Domžale 5, rezervoar Šumberk, protitežni rezervoar Ihan, črpališče Brdo pri Ihanu, rezervoar Brdo pri Ihanu),
2. Sistem Homec - Preserje (črpališče Homec, črpališče Nožice, rezervoar Homec),
3. Sistem Črni graben (rezervoar Krtina, rezervoar Gorjuša, rezervoar Dob, rezervoar in prečrpališče Zgornja Brezovica, rezervoar Žeje, črpališče Trojica, rezervoar Trojica),
4. Sistem Radomlje - Kolovec (črpališče Radomlje, rezervoar Radomlje, črpališče Kolovec, rezervoar Kolovec).
Zaradi zagotavljanja normalne oskrbe je Javno komunalno podjetje Prodnik pristopilo k izgradnji vodovodne zanke okrog Domžal (razdeljene na 8 odsekov skupne dolžine 8.702 m).
Kanalizacijsko omrežje
Zbirno kanalizacijsko omrežje, s katerim upravlja Javno komunalno podjetje Prodnik, povezuje naselja Domžale, Vir, Dob, Radomlje, Preserje, Homec in Nožice v eni veji, v drugi pa Trzin, Loko in Mengeš. Zgrajen je tudi medobčinski kolektor Domžale - Kamnik. Celoten sistem je priključen na Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik. V zadnjih letih pa se gradi kanalizacijsko omrežje tudi v naseljih Dragomelj, Rova, Krtina, Ihan.
Čiščenje odpadnih voda
Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, ki je z
obratovanjem začela v letu 1979-80, opravlja vlogo čiščenja odpadnih voda kamniškega in domžalskega območja. Čiščenje je mehansko in biološko.
Plinovodno omrežje
V letu 1987 je občina pristopila k načrtni plinifikaciji ožjega mestnega področja, kije predvidevala priključevanje vseh večjih stanovanjskih in industrijskih porabnikov. Kmalu za tem se je začela izgradnja plinovodnega sistema, ki je obsegal napajalni srednjetlačni plinovod, 10 bar iz Količevega, do MRP Domžale 1 ter mestnega plinovodnega omrežja tlaka 1 bar. V tistem času plinifikacija individualnih potrošnikov ni bila načrtovana. O nadaljnjih korakih pri plinifikaciji območja je občina začela razmišljati v letu 1998, ko je stekel projekt priprave dokumentacije za podelitev koncesije, ki je bil zaključen novembra 2001.
9. Družbene dejavnosti
Zdravstvo
Dejavnost zdravstva izvajajo Zdravstveni dom Domžale, preko svojih splošnih in specialističnih ambulant, in zdravniki koncesiortarji.
Osnovno varstvo izvaja v Zdravstvenem domu Domžale 9 zdravnikov splošne medicine in 12 zobozdravnikov ter 2 pediatra. Hkrati imamo v primarni mreži v naši občini podeljenih 8 koncesij za izvajanje programa splošnega zdravstva in 8 koncesij za izvajanje programa zobozdravstva.
Dispanzerji za ženske	1997	2000
Zdravniki specializanti	1	2
Zdravniki specialisti	1,5*	1,5
Drugi medicinski delavci	3	3
Obiski v ginekološkem		1 1394
dispanzerju	7167	
Vsi prvi obiski	4261	6593
Tabela: Dejavnost dispanzerjev za ženske (* zaposlitev 0,5 ginekologa je pogodbena)
Zdravstveni dom Domžale		1997	2000
Zdravniki		9	9
Zdravniki specialisti			
in klinični psihologi		7	7
Drugi medicinski delavci		54	55
Pregledi			
■ Skupaj		74372	77094
■ prvi pregled		33774	37360
■ ponovni pregled		40598	39734
Tabela: Dejavnost Zdravstvenega doma Domžale			
Zobozdravstvo		1997	2000
Zobozdravniki		14	12
Zobotehniki +			
ing. zobne protetike		1 1,5	8,5
Drugi medicinski delavci		22	16
Sistematski pregledi		2850	2159
Obiski v ambulanti		52206	49559
Zobozdravniki specialisti		2,5*	2,5
Tabela: Dejavnost zobozdravstva (* - zaposlitev 0,5 ortodonta je pogodbena)
Večina koncesij je bilo podeljenih v obdobju od 1993 do 1998 leta.
Dispanzerji za predšolske otroke	1997	2000
Število ambulant		
Zdravniki	l	1
Zdravniki specialisti	1,5	1,5
Drugi medicinski delavci	3	2
Pregledi		
■ skupaj	25534	13596
■ prvi pregled	15518	9295
■ ponovni pregled	10016	4301
Tabela: Dejavnost dispanzerjev za predšolske otroke		
Dispanzerji za šolske otroke		
in mladino	1997	2000
Število ambulant		
Zdravniki specializanti		0,5
Zdravniki specialisti	2	2
Drugi medicinski delavci	3	2,5
Pregledi		
■ skupaj	22462	20273
■ prvi pregled	22462	11412
■ ponovni pregled	8614	6232
■ sistematski pregled	3235	2629
Tabela: Dejavnost dispanzerjev za šolske otroke in mladino
Zap. št.	Koncesionar	Dejavnost koncesije	Kraj ordinacije	Čas podelitve	
1.	Praprotnik Igor	Zobozdravstvo	Zg. Jarše - Induplati	12.03	1993
2.	Gašperin Vojko	Zobozdravstvo	Domžale, Prešernova	20.01	1994
3.	Lukič - Merela Ana	Zobozdravstvo	Preserje - LIP	20.04	1994
4.	Starbek Marija	Splošna medicina	ZD Domžale	01.09	1994
5.	Hace Ladislav	Splošna medicina	ZD Domžale	01.09	1994
6.	Goršek Alenka	spi.med.otrok in ml.	ZD Domžale	21.08	1996
7.	Frangež Marko	Splošna medicina	ZD Domžale	21.08	1996
8.	Zaje Mojca	Splošna medicina	ZD Domžale	21.08	1996
9.	Banko Milan	Splošna medicina	ZD Domžale	21.08	1996
10.	Goršek Matija	Splošna medicina	ZD Domžale	21.08	1996
11.	Ložar Olga	Splošna medicina	Zg. Jarše - Induplati	15.05	1993
12.	Šelih Ivanuša Ksenja	Ginekologija	ZD Domžale	1995	
13.	Kokalj Limbek Breda	Kardiologija	ZD Domžale	1994	
14.	Tršinar Aleksander	Pediatrija	ZD Domžale	03.09	1997
15.	Pretnar Irena	Pediatrija	ZD Domžale	03.09	1997
16.	Perne Skarja Sonja	Zobozdravstvo	ZD Domžale	03.09	1997
17.	Smole Ana	Zobozdravstvo	ZD Domžale	03.09	1997
18.	Komatar Maja	Zobozdravstvo	ZD Domžale	14.05	1999
19.	Novak Janez	Zobozdravstvo	ZD Domžale	14.05	1999
20.	Strlič Iris	Zobozdravstvo	ZD Domžale	22.10	2001
Tabela: Podeljene koncesije na področju zdravstva
Otroško varstvo
Občina Domžale pa je v letu 1997 ustanovila dva javna zavoda: Vrtec Domžale in Vrtec Urša. V okviru Vrtca
Domžale, ki ima kapaciteto 443 mest, delujejo naslednje enote: Savska, Ihan, Vir, Količevo, Radomlje, Rodica, v okviru Vrtca Urša, ki ima kapaciteto 471 mest, pa delujeta enoti Urša in Čebelica.
Objekt	Kapac.	Štev. oddelkov		Štev. otrok	Štev. zaposl.	Posluje od	Površina objekta v m2	Ogrev.	Štev. igralnic	Površina igralnic v m2
Uprava vrtca					5					
OE Savska	38		2	42	4	1948	245,5	Olje	2	67,3
OE Ihan	63	3		60	7	1977	303,4		3	128,8
OE Vir	127	6		121	1 1	1973	495,5	Olje	6	31 1,7
OE Količevo	77	4		79	9	1967*	218,9	Olje	3	108,3
OE Kekec	73	4		91	9	1974	432,3	Olje	4	159,0
OE Ostržek	65	3		67	1 1	1975	443,3	Olje	3	126,8
OE Trzin	130	6		1 18	13	1981	499,6	Plin	6	250,2
Družinsko varstvo				15	2					
Priprava na šolo					5					
SKUPAJ	443	22		475	63					
Tabela: Podatki o otroškem varstvu v Vrtcu Domžale (podatki so iz leta 1997)										
Objekt	Kapac.	Štev. oddelkov		Štev. otrok	Štev. zaposl.	Posluje od	Površina objekta v m2	Ogrev.	Štev. igralnic	Površina igralnic v m2
Uprava vrtca					3					
OE Čebelica	68	3		68	6	1982	200,0		3	120,0
OE Urša	403	19		373	5 2	1972		olje	19	816,0
SKUPAJ	471	22		441	61					
Tabela: Podatki o otroškem varstvu v Vrtcu Urša (podatki so iz leta 1997)
Na področju predšolske vzgoje je bila na območju Občine Domžale podeljena ena koncesija. Koncesionarju Vrtec Dominik Savio Karitas Domžale je bila koncesija podeljena
leta 1993. Koncesionar opravlja dejavnost v prostorih, ki so last občine.
Osnovno šolstvo
V sistem osnovnega šolstva je vključenih nekaj več kot 11 % celotne populacije.
V osnovnem šolstvu je bil velik del investicij realiziran v času IV. samoprispevka (1984 -1989), in sicer:
prizidek k OŠ Preserje pri Radomljah (857 m2 novogradnje in 355 m2 rekonstrukcije);
adaptacija OŠ Dragomelj (79 m2);
prizidek k OŠ Rodica (449 m2 novogradnje in 1.828
m2 rekonstrukcije);
prizidek k OŠ Dob (465 m2 novogradnje, 265 m2 adaptacije in 561 m2 rekonstrukcije strehe).
V nadaljevanju je razviden pregled osnovnih šol v občini, z nekaterimi ključnimi značilnostmi.
Objekt -	Štev.	Štev.	Štev.	Površina objektav		Telovad.	Zunanja igrišča	Podaljš. bivanje -	Mala šola -
šola	oddel.	učencev	zaposi.	m2	Posl. od	v m2	v kom	oddelki	oddelki
OŠ Dob	17	381	32+8	1936	2155,3	639,0	2	1	2
PŠ Krtina	2	43			427,8	Prirej. 68,2	1	-	1
OŠ Rodica	22	519	37+10	1971	3828,7	511,1	2 + steza	2	2
OŠ Domžale	29	718	55+14	1972	3895,2	750,9	2 + steza	4	v vrtcu
PŠ Ihan	6	104		1962	684,0	Prirej. 49,0		1	v vrtcu
OŠ V. Perka	33	802	64+17	1980	5391,6	1492,0	1 + steza	6	v vrtcu
PŠ Dragomelj	4	61						-	
OŠ Preserje pri	23	561	38+9	1960	1233,0	668,5	2 + steza	2	v vrtcu
Radomljah									
SKUPAJ	136	3189							
Tabela: Osnovne šole v Občini Domžale
Občina	Šole	Oddelki	Učenci skupaj	
Domžale	8	137	3.104	345
Kamnik	13	122	2.671	299
Komenda	2	23	453	48
Lukovica	3	27	561	72
Mengeš	1	29	663	57
Moravče	2	21	453	58
Trzin	1	16	324	31
Vodice	2	18	383	50
SLOVENIJA	816	9.106	185.554	19.967
Tabela: Osnovne šole v začetku šolskega leta 1999/2000
Na območju občine se nahaja tudi osnovna šola, ki izvaja program osnovnošolskega izobraževanja in predšolske vzgoje za otroke s posebnimi potrebami ter posebne programe vzgoje in izobraževanja (delovno usposabljanje).
Šolo obiskujejo učenci s širšega območja. Več kot 90 % učencev je vezanih na prevoz z osebnim avtomobilom ali s šolskim kombijem.
Objekt -šola	Štev. oddel.	Štev. učencev	Štev. zaposi.	Površina objektav m2	Posl.od	Telovad. v m2	Zunanja igrišča V kom	Podaljš. bivanje -oddelki	Mala šola -oddelki
OŠ Roje	13	97	24 + 7	1984	1503,7	357,8	2	/	/
Tabela: Osnovna šola s prilagojenim programom
Pri pregledu osnovnih šol v Občini Domžale so bile ugotovljene naslednje skupne značilnosti (Liz Inženiring, 1996):
• obravnavane šole so bile grajene oziroma dograjene v 70-ih in 80-ih letih večinoma s sredstvi samoprispevka,
• pouk na vseh šolah, razen na OŠ Preserje pri Radomljah, je enoizmenski,
• na vseh ostalih šolah ni čutiti občutnega pomanjkanja prostora, problem, ki se pojavlja, je predmetni pouk za učence višjih razredov, ki nimajo matičnih učilnic, računalniški pouk se izvaja v učilnicah, ki so bile preurejene iz čitalnic, mladinskih sob ali kabinetov, na vseh šolah, razen na OŠ Dob, so večnamenski prostori za razne prireditve in predavanja, iz demografskih podatkov je razvidno, da število učencev postopoma upada,
s pričetkom uvajanja devetletne osnovne šole bo na vseh šolah, razen na OŠ Roje, primanjkovalo matičnih učilnic, prostorske možnosti za dograditev manjkajočih površin so na vseh šolah, razen na OŠ Venclja Perka, PŠ Dragomelj se nahaja ob trasi avtoceste, zato je zanjo načrtovana novogradnja,
na vseh šolah so prostori za športno vzgojo, pri OŠ Venclja Perka, OŠ Domžale in podružnični šoli v Ihanu bo potrebno dograditi dodaten vadbeni prostor.
Glasbena šola
Na Glasbeni šoli Domžale izvajajo osnovno glasbeno izobraževanje. Glasbena šola Domžale je matična šola z
dislociranimi oddelki v Mengšu, Brdu, Moravčah, Radomljah in Dobu.
Na šoli poučujejo naslednje skupine predmetov oziroma predmete: klavir, godala (violina, viola, violončelo), pihala (blok flavta, flavta, klarinet, saksofon), trobila in tolkala (horn, trobenta, pozavna, tuba in druga trobila), brenkala (kitara), harmonika, petje, mala glasbena šola.
V letu 1997 je bila zaključena celovita obnova Glasbene šole. Obnovljenih je bilo preko 738 m2 površin.
Srednje šolstvo
V občini imamo Srednjo strokovno šolo Domžale, ki izobražuje 751 dijakov v naslednjih izobraževalnih programih:
• usnjarstvo 20 dijakov, strojništvo 255 dijakov,
• trgovsko ekonomska 476 dijakov (od tega 182 ekonomske smeri).
Visoko šolstvo
V Občini Domžale sta bila v šolskem letu 2000/2001 skupaj 1502 študenta, od tega 975 rednih in 527 izrednih.
Šolsko	Število učencev	Število
leto		učiteljev
1996/97	499   (316 Obč. Domž.)	30
1997/98	509   (322 Obč. Domž.)	29
1998/99	519  (323 Obč. Domž.)	28
1999/00	518   (323 Obč. Domž.)	28
2000/01	539   (350 Obč. Domž.)	32
2001/02	578  (366 Obč. Domž.)	32
Občina	Skupaj	Redni	Izredni
Domžale	1.502	975	527
Kamnik	1.188	868	320
Komenda	1 14	77	37
Lukovica	147	101	46
Mengeš	306	208	98
Moravče	131	92	39
Trzin	160	92	68
Vodice	169	127	42
Tabela: Glasbena šola - podatki o vpisu
Tabela: Študenti po občinah stalnega bivaliča 2000/ 2001
Dijaki in študenti so prejemniki več vrst štipendij, med katerimi prevladujejo republiške, sledijo pa jim kadrovske in Zoisove. Občina Domžale pa podeljuje štipendije za nadarjene, socialno ogrožene, za deficitarne poklice ter štipendije, namenjene upravičencem, katerih starši so kmetje.
Občina	Skupaj	Kadrovske	Republiške	Zoisove	Mundove	Drugi skladi
Domžale	722	201	381	1 13	3	24
Kamnik	852	97	643	1 10	2	-
Komenda	1 1	10	-	-	-	1
Lukovica	135	33	92	10	-	-
Mengeš	146	30	94	20	1	1
Moravče	140	44	88	8	-	-
Trzin	3.3	20	-	-	-	13
Vodice	82	9	5 8	15	-	-
Tabela: Vrste štipendij 31.12.1999
Šport in rekreacija
Dejavnost športa in rekreacije se v pretežni meri izvaja preko Športne zveze Domžale, v katero je bilo leta 1995 vključenih 40 športnih društev in ena občinska zveza (strelci). V programe je bilo skupaj vključenih 3.083 aktivnih udeležencev, in sicer:
predšolska populacija (do 7 let) 135 udeležencev,
• osnovnošolska populacija (od 7 do 15 let) 1392 udeležencev,
• srednješolska populacija (od 15 do 19 let) 535 udeležencev,
• odrasla populacija (nad 19 let 1021 udeležencev.
V občini je precejšnje število športnih objektov, njihova osnovna značilnost pa je, daje občina zelo dobro pokrita z odprtimi športnimi objekti, slabše pa s pokritimi objekti
Občina	Število športnih društev	Število članov	Število tekmovalcev
Domžale	53	3.349	1.143
Kamnik	42	6.185	787
Komenda	5	790	157
Lukovica	1 1	1.157	42
Mengeš	9	1.674	162
Moravče			
Trzin	4	559	48
Vodice	■5	492	-
SLOVENIJA	3.202	318.316	76.984
Tabela: Dejavnost športnih društev
Konec leta 2001 je Občina Domžale ustanovila Zavod za šport in rekreacijo Domžale, katerega namen je izvajanje aktivnosti športa in rekreacije ter skrb za vzdrževanje športnih objektov v občini.
Občina Domžale je s sklepom o določitvi javnih površin športnih objektov določila naslednje objekte:
1. Športni park Domžale (glavno nogometno igrišče z atletskimi površinami, pomožna nogometna igrišča, letno kopališče, dom športnih organizacij, večnamenska asfaltna ploščad s pripadajočimi zelenimi površinami, teniška igrišča ob nogometnem igrišču, balinišče s servisnim objektom),
2. Hala komunalnega centra,
3. Športni park Vir,
4. Kegljišče Domžale,
5. Javno igrišče pri OS Domžale,
6. Teniška dvorana s teniškimi igrišči,
7. Igrišče ob OŠ Dob.
V občini Domžale razpolagamo, ne glede na lastništvo objektov, skupaj s 113.141 m2 športnih površin, od tega 102.385 m2 zunanjih površin in 10.756 m2 pokritih objektov.
V zadnjem obdobju je bilo zgrajeno osrednje igrišče pri Osnovni šoli Domžale ter igrišči pri Osnovni šoli Preserje pri Radomljah in na Viru.
Sociala
Skrb za socialno ogroženo prebivalstvo se izvaja preko Centra za socialno delo, Doma upokojencev Domžale, preko rejnic, skrbnikov ter humanitarnih društev, vključno s pomočjo starejšim občanom na domu.
	Oskrbovanci 2000
Domovi za starejše Razvojni oddelek OŠ Roje	168 5 (od tega 2 Obč. Domž.)
Tabela: Oskrbovanci v javnih socialnovarstvenih zavodih
	2000
Povprečno mesečno število upravičencev	286
Tabela: Upravičenci do nadomestila plače za čas porodniške	
	2000
Upravičenci	143
Tabela: Upravičenci do pomoči pri opremi novorojenca	
	2000
Upravičenke	28
	Upravičenci 2000
Denarne pomoči	1369
• edini vir preživljanja	
■ denarni dodatek	
Domovi za starejše	24
Občinska štipendija	3 1
Tabela: Upravičenci do socialnih pomoči
	2000
Število prejemnikov Število otrok	3.751 6.342
Tabela: Otroški dodatek
Tabela: Povprečno mesečno število upravičenk do starševskega dodatka
Občina Domžale je preko Centra za socialno delo Domžale v letu 2000 izvajala program pomoči na domu in povprečno oskrbela 40 uporabnikov. Glede na finančne možnosti upravičencev je občina subvencionirala pomoč v 38 primerih.
V občini že nekaj let deluje tudi javna kuhinja, ki nudi dnevni topli obrok 15 občanom, hkrati pa lahko nudi tudi do 10 brezplačnih prenočišč.
Kultura
Na področju kulture se zagotavljajo sredstva za knjižničarsko, založniško, glasbeno, likovno, folklorno, filmsko, literarno, muzejsko in arhivsko dejavnost, za varstvo naravne in kulturne dediščine ter za vzdrževanje in obnovo kulturnih objektov.
Pred nekaj leti je bila izvedena večja investicija v obnovo domžalskega kulturnega doma, zavod Kulturni dom Franca Bernika Domžale pa je bil ustanovljen februarja leta 1998.
Kulturni dom organizira glasbene prireditve, gledališke predstave, prireditve za otroke, razstave in ostale prireditve (proslave, literarne večere, predavanja). V letu 2000 je kulturni dom skupaj realiziral 143 prireditev, ki se jih je udeležilo 22.948 obiskovalcev. Knjižnica Domžale izvaja izposojo knjižnega in neknjižnega gradiva. Obseg njene dejavnosti je razviden iz naslednje tabele.
Leto	Izposoja Knjižno gradivo (zvezki) skupaj	Knjige	Neknjižno gradivo (enote)	Obiskovalci
1997	322.057	289.580	32.477	213.780
1998	292.325	266.016	26.309	115.780
1999	342.193	314.317	27.822	132.725
2000	367.478	333.866	33.104	139.904
Tabela: Knjižnica, izposoja, obiskovalci
V občini je kulturni dejavnosti namenjenih 9 objektov. Na območju občine deluje 26 kulturnih društev, v okviru le teh pa je 34 skupin, ki letno realizirajo okrog 60 prireditev.
6. Požarna dejavnost
Požarna dejavnost se odvija preko Gasilske zveze Domžale, ki združuje vse izvajalce na področju požarnega varstva. Gasilska zveza predstavlja zvezo operativno tehničnih enot. Gasilska društva so razmeroma dobro opremljena, saj posedujejo motorno vozilo, motorno črpalko, ustrezno količino delovnih oblek, cevi, vrvi in druge opreme ter
orodja. Domžale, Jarše-Rodica, Radomlje, Vir in Dob so opremljeni s specialnimi vozili in cisternami.
V letu 1991 je bil zgrajen tudi Center požarne varnosti s poklicno sestavo, ki zagotavlja stalno dežurno službo ter ustrezen režim obveščanja in alarmiranja. V letu 1995 je center pridobil novo kombinirano vozilo, namenjeno reševanju v prometnih nesrečah.
RAZVOJNE PREDNOSTI IN SLABOSTI OBČINE DOMŽALE
Med primerjalne prednosti, ki jih ima Občina Domžale za nadaljnji razvoj, lahko štejemo:
1. ugodna geopolitična in geografska lega občine (na križišču prometnih smeri, blizu Ljubljane, ugodna klima itd.),
2. bogate in kultivirane naravne danosti (podtalnica, kmetijska zemljišča, glina itd.),
3. zelo dobra dostopnost (cestna mreža, železnica, telefonsko omrežje itd.),
4. dobra komunalna opremeljenost (vodovod, kanalizacija, čistilna naprava, plinovod, javna razsvetljava itd.),
5. dobro razvita trgovinska mreža, predvsem v mestu Domžale, kot nakupovalnem središču,
6. bogat in dobro razporejen stanovanjski fond,
7. dobra opremljenost z objekti kvartarnega sektorja (vrtci, šole, zdravstveni domovi, banke, pošte, športni objekti, kulturni objekti itd.),
8. perspektivne in lahko prilagodljive osnovne industrijske veje (kemična, lesno-predclovalna, papirniška, tekstilna),
9. relativno nizka povprečna starost prebivalstva,
10. relativno nizka stopnja brezposelnosti,
11. dolga in bogata tradicija vseh vrst obrti in storitev,
12. dobra pospeševalna politika na področju obrti in podjetništva,
13. relativno kvalitetna in ažurna osnovna dokumentacija in podatkovne baze.
Nasprotno tem prednostim pa delujejo nekateri omejitveni faktorji, ki so nadaljnjemu razvoju resna ovira, in jih je potrebno vsaj delno nevtralizirati. To so:
1. precej degradirano okolje (gozdovi, zrak, voda, strupene snovi, odpadki, hrup, smrad itd.),
2. občina, po ustanovitvi nove Občine Trzin, nima več svoje obrtno industrijske cone,
3. velik pritisk po gradnji, zaradi bližine Ljubljane,
4. v določenih industrijskih panogah je pričakovati še dodatno odpuščanje delavcev (tekstilna, kovinarska),
5. veliko pomanjkanje delovnih mest, kar močno vpliva na dnevno delovno migracijo, zlasti z Ljubljano,
6. velika razdrobljenost kmetijskih zemljišč,
7. veliko pomanjkanje turističnih kapacitet,
8. zelo velik selitveni prirast brez ustreznega števila novih delovnih mest.
POSLANSTVO OBČINE DOMŽALE
Občina Domžale bo razpoznavna po podjetnosti in odprtosti svojih občanov, njena osnovna značilnost bodo konkurenčni vstopni pogoji za gospodarstvo.
Občina Domžale bo sodobna in prepoznavna slovenska občina, ki bo občanom zagotavljala kvalitetne bivalne pogoje ter prijazno in varno okolje.
Razvita komunalna in prometna infrastruktura bo temelj gospodarskega napredka in prispevek h kvaliteti bivanja.
Občina Domžale bo postala še bogatejše kulturno, športno in socialno središče z izraženim socialnim čutom do sočloveka, zlasti do občanov s posebnimi potrebami.
Dolgoročni cilji občine Domžale
Zap. št.	Cilji
I.	FINANCE IN GOSPODARSTVO
1.	Zagotoviti dolgoročno razvojno naravnan proračun, ki bo zagotavljal večji obseg sredstev za investicijsko dejavnost.
2.	Zagotoviti kvalitetnejše vstopne pogoje gospodarstva.
3.	Ohraniti zdrave dele obstoječe industrijske proizvodnje, povečati število malih gospodarskih subjektov ter vzporedno povečati obseg zaposlenosti.
4.	Privabiti gospodarske subjekte s propulzivnimi in dobičkonosnimi programi, srednjo delovno intenzivnostjo in ekološko relativno neproblematično proizvodnjo.
II.	GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE
1.             Zagotovili dolgoročno oskrbo z zdravo pitno vodo vsem prebivalcem občine, zagotoviti dolgoročno vodooskrbo drrugih uporabnikov s področja gospodarstva in drugih dejavnosti.	
2.	Do leta 2005 zagotoviti 95% pokritost zbiranja in odvajanja odplak v javno kanalizacijsko omrežje.
3.	Do leta 2005 zagotoviti 87% očiščenost odpadnih voda, do leta 2010 pa nad 90%.
4.	Zagotoviti pogoje za ločeno zbiranje in ravnanje z odpadki na novem odlagališču.
5.	Povečati energetsko učinkovitost in v prihodnjih 10 do 15 letih za 2% letno in zmanjšati emisije CO, v ozračje za 8% v istem obdobju. Zgraditi plinovodno omrežje za oskrbo celotnega območja občine z zemeljskim plinom in nadaljevati z ustvarjanjem možnosti za oskrbo z alternativnimi viri energije (biomasa itd.).
6.	Zgraditi integralno kabelsko omrežje (optični kabel) za prenos podatkov, zvoka in slike.
7.	Zagotoviti pogoje za učinkovito in celovito ureditev cestnega avtobusnega in železniškega prometa, mirujočega prometa ter povečanje prometne varnosti.
III.	PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA
1.             Postiti sodobno in prepoznavno slovensko mesto.	
2.	Postati ena najbolj okoljsko ozaveščenih občin.
3.	Ustvariti takšno občino, ki bo zagotavljala sonaraven, prebivalcem, okolju in gospodarstvu prijazen razvoj in bo na tem mogoče zgraditi prepoznavno identiteto.
4.	Selitev industrije iz gosto naseljenih območij in relokacija industrije zaradi zagotovitve kvalitetnih bivalnih pogojev znotraj ureditvenih območij naselij.
5.	Zagotavljanje stavbnih zemljišč za potrebe gospodarske in stanovanjske gradnje.
6.	Zagotoviti dostopnost do okoljskih in prostorskih podatkov vsem zainteresiranim subjektom.
7.	Omogočiti stanovanjsko izgradnjo, sočasno z razvojem komunalne in druge infrastrukture.
8.             Zagotoviti pogoje za izgradnjo neprofitnih in socialnih stanovanj. "	
IV.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI
1.            Omogočiti vsem staršem vključitev otroka v program predšolske vzgoje oziroma omogočiti izenačitev uporabnikov pri sofinanciranju programov.	
2.	Postati pomembno izobraževalno središče s čim bolj kakovostno in celovito ponudbo.
3.	Postati čim bolj razvita občina, ki utemeljuje vse dejavnosti na znanju in izkorišča raziskovalne možnosti občanov.
4.	Zagotoviti kakovost dela obstoječih šol v ustreznih prostorih, z usposobljenimi kadri in s sodobno opremo.
5.	Zagotoviti kakovostno in raznoliko kulturno dejavnost.
6.	Zagotoviti čim višjo raven socialne varnosti in čim višjo raven nadstandardnih programov, še posebej na področju varstva starejših občanov, zagotoviti razvoj in povečanje obsega preventivne dejavnosti.
7.	Občanom zagotoviti kakovostne in takojšnje storitve na primarni zdravstveni ravni ter približati kar največ specialističnih uslug.
8.	Zagotoviti kakovostno in raznoliko športno in rekreativno dejavnost.
V.	SPLOŠNE ZADEVE, CIVILNA ZAŠČITA, POŽARNO VRSTVO
1.            Zagotoviti večjo varnost prebivalstva ob naravnih nesrečah in izboljšati požarno varnost v visokih stavbah.	
2.	Izboljšati kakovost delovanja občinske uprave ter občinskih javnih služb.
3.	Zagotoviti kvalitetno bazo podatkov za učinkovito upravljanje z občinskim premoženjem.
Srednjeročni cilji programov s predvidenimi resursi
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	p« 2005
1.	FINANCE -PRORAČUN							
	Razvojno uspešna občina -aktiviranje premoženjskih prihodkov ter dolgoročno razvojno naravnan proračun.	Dvig povprečnega prihodka na prebivalca.	Ohraniti prihodke na ravni leta 2000	Povišati prihodke občine za najmanj 25 mio ter doseči izredne prihodke od koncesije za plin (+466 mio SIT).	PoviSati prihodke občine za najmanj 50 mio ter doseči prihodke od oddane koncesije za plin (+25 mio SIT).	Ohraniti nivo prihodkov iz leta 2003.		
	Prioriteta: A		0	466.000	75.000	75.000	75.000	75.000
	Urediti zamenjavo (prodajo) Hale komunalnega cenlra -proračunsko nevtralen dogodek.	Pridobitev nadomestne športne hale		Podpis pogodbe.	Realizacija.			
	Prioriteta: A		0	0	0	0	0	0
	Relativno poviševanje obsega prostih sredstev za investicije - povijanje in uvedba novih virov prihodkov (ekološke takse, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, povišanje cen vode, kanalščine in ravnanja z odpadki) ob istočasnem	Dele prostih sredstev za investicije in naložbe.	30 % prostih sredstev.	32 % prostih sredstev.	34 % prostih sredstev.	36 % prostih sredstev.	38 % prostih sredstev.	Najmanj 40 % prostih sredstev.
								
	selektivnem prevzemanju novih več letnih obveznosti, če te posredno ali neposredno ne povišujejo prihodkov.							
	Prioriteta: A		0	0	0	0	0	0
	SKUPAJ PRIHODKI		0	466.000	75.000	75.000	75.000	75.000
ODHODKI
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003		2004	2005	po 2005
1.	FINANCE IN GOSPODARSTVO								
1.1.	GOSPODARSTVO								
	Skrajšanje sprejema ustreznih prostorskih aktov.	Izdelava in sprejem prostorsko izvedbenih aktov v krajšem roku.	15-mesečni rok.	12-mesečni rok.	10-mesečni rok.		9-mesečni rok.	7-mesečni rok.	6-mesečni rok.
	Prioriteta: A								
	Skrajšanje upravnih postopkov v pristojnosti občine in njenih javnih podjetij ter zavodov.	Skrajšati čas od vložitve vloge do rešitve zadeve.	Največ 40 dni.	Največ 35 dni,	Največ 25 dni.		Največ 20 dni.	Največ 15 dni.	Največ 15 dni.
	Prioriteta: A								
	Lokalni pospeševalni podjetniški center.	Število uporabnikov storitev tega centra.	0	20 % vseh s.p. jev ter malih podjetij.	25 % vseh s.p. jev ter malih podjetij.		25 % vseh s.p. jev ter malih podjetij.	37 % vseh s.p. jev ter malih podjetij.	30 % vseh s.p. jev ter malih podjetij.
	Prioriteta: C		4.000	10.000	10.000		8.000	8,000	
	Povečati obseg samozaposlovanja ter povišati Število samostojnih podjetnikov s sedežem v Občini Domžale.	Število delujočih samostojnih podjetnikov.	0%	2%	4%		6%	8%	Ohranjati nivo
	Prioriteta: B		0	2.000	3.000		3.000	0	
	Konkurenčni pogoji za vstop v občino in konkurenčni pogoji poslovanja gospodarskih subjektov v občini.	Vstopne in tekoče dajatve, ki so za 25 % nižje od Ljubljane.		75 % cene ljubljanskega območja.	Ohranjati doseženo raven cen.				
	Prioriteta: A								
	Ohraniti zdrave dele . obstoječe industrijske proizvodnje.	Stopnja donosa na kapital,	Nad 3 %.	Nad 3 %.	Nad 4 %.		Nad 5 %.	Nad 5 %.	Najmanj ohranjati dosežen donos na kapital.
	Prioriteta: A								
	Privabiti gospodarske subjekte s propulzivnimi in dobičkonosnimi programi.	Nadpovprečen donos na kapital.	Nad 4 %.	Nad 5 %.	Nad 6 %.		Nad 78 %.	Nad 8 %.	Najmanj ohranjati dosežen donos na kapital,
	Prioriteta: A								
	Privabiti gospodarske subjekte srednje delovne intenzivnosti.	Povečati število delovnih mest v občini.	2% letna rast.	2% letna rast.		1% letna rast.	2% letna rast.	2% letna rast.	2% letna rast.
	Prioriteta: B								
	Ekološko relativno neproblematična proizvodnja.	Vklapljanje v obstoječo tehnologijo Centralne Čistilne naprave Domžale - Kamnik.	Redno.	Redno.	Redno.		Redno.	Redno.	Redno,
	Prioriteta: A								
	Posodobitev nakupovalnih centrov - vzpodbujanje nakupovalnega turizma.	Realna rast prodaje po 6%-ni letni stopnji.			6%		6%	6%	6%
	Prioriteta: C		0	0	0		0	0	0
	Spodbujati gostinsko-nočitveni turizem.	Povečati število nočitev ter Število zaposlenih v turizmu.		2%	2%		2%	2%	2%
	Prioriteta: C		0	500	500		500	500	500
	Povečati prepoznavnost občinske turistične ponudbe - uslanovitev turistično-informativnega centra ter aktivirati posamezne turistično-informativne točke.	Povišati prihodke iz naslova turizma.	Priprava poslovnega načrta.	Pričetck delovanja TIC,		5%	. 6%	7%	10%
	Prioriteta: C		600	7.000	5.000		5.000	5.000	5.000
	Ohraniti Število delujočih kmetij in Števila kmetov.	Povečevanje obdelovalnih površin preko agromelioracij.	Sofinanciranje agromelioracij.						
	Prioriteta: B •		6.000	3.000|		3.000]           3.0001            3.000| 3.000			
	Spodbujanje ekološkega kmetovanja.	Število kmetov, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetovanjem.		Subvencioniranje ekološke proizvodnje.					
	Prioriteta: A		0	1.000	1.000		1.000	1.000	1.000
	Usmerjanje kmetij v turistično - kmetijsko dejavnost.	Število registriranih turističnih kmetij.		1 nova kmetija.	1 nova kmetija.		1 nova kmetija.	1 nova kmetija.	Ohranjati in promovirati obstoječe kmetije
	Prioriteta: B		0	1.000	1.000		1.000	1.000	0
	SKUPAJ		10.600	24.500	23.500		21.500	18.500	9.500
	Proračun občine Domžale		10.600	24.500	23.500		21.500	18.500	9.500
									
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003		2004	2005	po 2005
2.	GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE								
2.1.	OSKRBA Z VODO IN VODNA INFRASTRUKTURA								
1.2	Zagotoviti dolgoročno oskrbo z zdravo pitno vodo.	Do leta 2010 obnoviti 66 km obstoječih vodovodnih cevi iz salonita.	Obnova 4 km vodovodov.	Obnova 4 km vodovodov.	Obnova 4 km vodovodov.		Obnova 4 km vodovodov.	Obnova 4 km vodovodov.	Obnova 46 km vodovodov.
3	Prioriteta: A		. 93.000	93.000	93.000		93.000	93.000	1.069.500
2	Zagotoviti zadostne količine vode in dolgoročno oskrbo uporabnikov s področja gospodarstva in drugih dejavnosti.	Do leta 2005 zgraditi 26 km novih vodovodov ter izgradnja dveh vodohranov zmogljivosti 8.000 m.	Izgradnja 4 km vodovodov.	Izgradnja 4 km vodovodov.	Izgradnja 4 km vodovodov.		Izgradnja 4 km v<xlovodov,	Izgradnja 4 km vodovodov.	Izgradnja 6 km vodovodov in dveh vodohranov.
	Prioriteta: A		93.000	93,000	93.000		93.000	93.000	390.000
	Daljinsko vodenje in spremljanje sistema porabe pri neposrednih uporabnikih in Črpanja vode na viru.	Do leta 2005 postopoma vzpostaviti sistem daljinskega vodenja, spremljanja porabe in črpanja vode.		Vzpostavitev in vodenje sistema.					
	Prioriteta: A			25.000	25.000]          25.000| 25.000				
	Vzpostavitev ločene oskrbe z vodo slabše kvalitete za tehnološke procese in spodbujanje smotrnejše porabe vode.	Preureditev obstoječih črpališč v prodnem nanosu na mengeškem polju - za industrijsko uporabo v smislu zmanjšanja porabe pilne vode za tehnološke procese.	Izdelava Študije.		Izvajanje programa.				
	Prioriteta: B		5.000	5.000					
	SKUPAJ		191.000	216.000	211.000		211.000	211.000	1.459.500
	Proračun občine Domžale		93.000	30.000	30.000		30.000	30.000	
Opomba 1: hitrejša zamenjava oziroma obnova vodovodnih cevi bo možna s prednostno uporabo prihodka od koncesijske dajatve za izkoriščanje Že zgrajenega plinovodnega omrežja.
Opomba 2: obnova obstoječih in izgradnja novih vodovodov bo financirana iz amortizacije omrežja, na podlagi 10% letne realne rasti cen vode od 2001 do 2010 (namenski viri).
Opomba 3: od predvidenega letnega obsega investicij 93.000.000 SIT je predvideno financiranje iz proračuna občine po letu 2001 v znesku 30.000.000 SIT letno.
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
2.2.	ZBIRANJE IN ODVA JANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN ODPLAK							
	Dokončanje ločenih kanalizacijskih sistemov v izgradnji, izgradnja novega kanalizacijskega omrežja na območjih brez urejenega sistema odvajanja odplak ter izgradnja lokalnih manjkajočih kanalov.	Do leta 2005 zagotoviti 95 % pokritost občine z zbiranjem in odvajanjem odplak v javno kanalizacijsko omrežje (27,8 km).	Izgradnja 5 km kanalizacije.	Izgradnja 5,8 km kanalizacije.	Izgradnja 5 km kanalizacije.	Izgradnja 4 km kanalizacije.	Izgradnja 5 km kanalizacije.	[zgradnja 5 km icanalizacije,
	Prioriteta: A		230.000	212.500	204.000	170.000	204.000	253.500
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
2.2.	ZBIRANJE IN ODVA							
	JANJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA IN ODPLAK							
1	Sanacija obstoječega kanalizacijskega omrežja.	Do leta 2005 obnoviti 5 km dotrajanega kanalizacijskega omrežja.	Obnova 1 km dotrajane kanalizacije.	Obnova 1 km dotrajane kanalizacije.	Obnova 1 km dotrajane kanalizacije.	Obnova 1 km dotrajane kanalizacije.	Obnova 1 km dotrajane kanalizacije.	
	Prioriteta: B		45.000	45.000	45.000	45.000	45.000	
1	Izgradnja ponikovalnic za odvajanje meteornih voda iz javnih površin - cest.	Postopna razbremenitev CČN z odvajanjem meteornih voda i/, javnih površin - cest v poni-kovalnice; cca 80 kom.	Izgradnja 20 ponikovalnic.	Izgradnja 20 ponikovalnic.	Izgradnja 20 ponikovalnic.	Izgradnja 20 ponikovalnic.		
	Prioriteta: C		10.000	10.000	10.000	10.000	10.000	
1	Preprečevanje tlačnega dviga v kanalizacijskem omrežju.	Zgraditi dva zadrževalna bazena.			Izgradnja 1 zadrževalnega bazena zaprtega tipa.	Izgradnji! 1 zadrževalnega bazena.		
	Prioriteta: B				25.000	25.000		
								
	SKUPAJ		285.000	267.500	284.000	250.000	249.000	253.500
	Proračun občine Domžale		230.000	212.500	204.000	170.000	204.000	253.500
[)pomba 1: Strošek financiranja navedenih programov bo v celoti pokrit iz amortizacije								
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
2.3	ČIŠČENJE ODPADNIH IN PADAVINSKIH VODA TER						•	
	ODPLAK							
1.4	Zagotovitev povečanja kakovosti očiščene vode.	Do leta 2006 zgraditi naprave za nadgradnjo sekundarne faze čiščenje.		Sprejem programa in pridobitev projektov.	Gradnja.			Optimizacija, dopolnitev.
	Prioriteta: C				50.000	50.000	50.000	
2	Obdelava blata, ki nastane kot produkt čiščenja odpadnih voda.	Do leta 2003 zgraditi naprave za dehidracijo blala zmogljivosti cca 5000 ton blata letno. Odlaganje blata na novo deponijo (2500 ton letno, Domžale).	Priprava dokumentac.	Gradnja.	Zagon			
	Prioriteta: C		5000	50.000				400.000
3.4	Posodobitev Centralne čistilne naprave Domžale -Kamnik.	Rekonstrukcija dotrajanih objektov in menjava tehnološko zastarele in iztrošene opreme.		V skladu s plane	m posodobitve (	:čn.		
	Prioriteta: B			120.000	120.000	120.000	120.000	400.000
	Predčiščenje industrijskih	Uvedba stalnega		Momitoring.	Momitoring.	Momitoring.	Momitoring.	Momitoring.
	odpadnih voda pred izpustom v kanalizacijsko omrežje.	monitori n ga pri tehnoloških uporabnikih, pri novih uporabnikih pa vgrajevati naprave za spremljanje stalnega monitoringa glede na naravo dejavnosti.						
	Prioriteta: A							
	SKUPAJ		5000	170.000	170.000	170.000	170.000	800.000
	Proračun Občine Domžale		0	0	0	0	0	
Opomba 1: Vir financiranja - Lastni viri CČN. Opomba 2: Vir financiranja - amortizacija CČN. Potreben je dogovor z ostalimi solastniki CČN za odvoz in odlaganje dehidriranega blata na njihovih odlagališčih. Opomba 3: Vir financiranja - amortizacija CČN s pogojem povečanja cen. Opomba 4: Nujno je pgtrebno do druge obravnave strategije ponovno preveriti obseg investicij, glede na to, da planirane investicije zahtevajo dvig cen za približno 80% cene čiščenja komunalnih odpadnih voda. Nujen je skupni dogovor vseh solastnikov CČN o obsegu investicij in povečevanju kapacitet CČN.
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
2.4	RAVNANJE Z							
	ODPADKI							
	Dokončanje projekta ločenega zbiranja odpadkov.	Do leta 2004 dokončati projekt izgradnje 110 ekoloških otokov.	Postavitev 20 ekoloških otokov.	Postavitev 20 ekoloških otokov.				
	Prioriteta: A		20.000	20.000				
	Ureditev zbirnih centrov, opremljenih za ločeno zbiranje odpadkov.	Postavitev dveh centrov za ločeno zbiranje odpadkov glede na določbe vladne uredbe.			Postavitev centrov.			
								
	Prioriteta: A							
								
12,3	Zagotovitev nove deponije za gospodinjske in komunalne odpadke ter	Zagotoviti deponijo skupne kapacitete 750.000 m3 za obdobje	Študija, projekti.	Začetek izgradnja prve faze in	Izgradnja prve faze.	Izgradnja prve faze in začetek	Nadaljevanje gradnje in obratovanje.	Nadaljevanje gradnje in obratovanje.
	dehidriranega blata iz Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik in sanacija obstoječe deponije v Dobu.	najmanj 20 let in sanacija obstoječe deponije, najkasneje leta 2003.		sanacija.		obratovanja.		
	Prioriteta: A		10.000	550.000	405.000	270.000	15.000	15.000
	SKUPAJ		30.000	570.000	405.000	270.000	15.000	15.000
	Proračun Občine Domžale		20.000	20.000	0	0	0	
Opomba 1: Vir sredstev - Ekološka taksa in kredit ekološkega sklada. Odplačevanje kredita bo izvedeno preko povišanja cene storitev za odvoz in ravnanje z odpadki.
Opomba 2: Vir sredstev - že zbrana sredstva iz namenskih rezervacij pri JKP Prodnik.
Opomba 3: Za investicije v novo deponijo in zapiranje obstoječe ni predvidena uporaba proračunskih sredstev.
	Smoter - cHj'	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
2.5	OSKRBA S PLINOM							
i	Zagotoviti dolgoročno oskrbo /, zemeljskim plinom.	Do leta 2004 zgraditi 134 km plinovodnega omrežja.		Zgraditi 32 km omrežja.	Zgraditi 63 km omrežja.	Zgraditi 39 km omrežja.		
	Prioriteta: A			800.000	1.500.000	1.000.000		
1	Izgradnja lokalnih sistemov za napajanje z utekočinjenim naftnim plinom.	Do konca izgradnje plinovodnega omrežja oddaljenim območjem zagotoviti alternativo z vzpostavitvijo lokalnih plinskih sistemov kontejnerskega tipa na utekočinjen naftni plin (Zagorica pri Rovah, Bišče, Škocjan, Mala Loka, Brezje pri Dobu, Žice, Gorjuša).	Sprejem programa (določitev območij za izgradnjo lokalnih sistemov).		Izgradnja lokalnih sistemov.			
								
	SKUPAJ		0	80(1.000	1.500.000	1.000.000	0	0
	Proračun Občine Domžale		0	0	0	0	0	0
')pomba 1: Vir sredstev - koncesionar za oskrbo z zemeljskim plinom.								
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
2.6	JAVNA							
	RAZSVETLJAVA							
	Zagotoviti ustrezen nivo osvetlitve v naseljih in na občinskih cestah.	Do leta 2010 zgraditi 20 km javne razsvetljave.	Izgradnja 2 km javne razsvetljave.	Izgradnja 2 km javne razsvetljave.	Izgradnja 2 km javne razsvetljave.	Izgradnja 2 km javne razsvetljave.	Izgradnja 2 km javne razsvetljave.	Izgradnja 10 km javne razsvetljave
	Prioriteta: B		10.000	10.000	10.000	10.000	10.000	50.000
	Obnoviti obstoječo javno razsvetljavo, ki ne zagotavlja ustreznega nivoja osvetlitve.	Do leta 2008 obnoviti 6,0 km obstoječe neustrezne javne razsvetljave.	Obnova 0.5 km javne razsvetljave.	Obnova 0.5 km javne razsvetljave.	Obnova 0.5 km javne razsvetljave.	Obnova 0.5 km javne razsvetljave.	Obnova 0.5 km javne razsvetljave.	Obnova 3.5 km javne razsvetljave
	Prioriteta: B		2600	2600	2600	2600	2600	18.600
	SKUPAJ		12.600	12.600	12.600	12.600	2600	68.600
	Proračun Občine Domžale		12.600	12.600	12.600		12.600	68.600
						12.600		
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
2.7	INFRASTRUKTURA ZA PRENOS ENERGIJE, PODATKOV, ZVOKA IN SLIKE							
1	Zgraditi integrirano	Do leta 2004 zgraditi		Izgradnja 32	Izgradnja 63	Izgradnja 39		
	kabelsko omrežje za prenos podatkov, zvoka in slike na celotnem območju občine.	134 km integriranega kabelskega omrežja, sočasno z izgradnjo plinovodnega omrežja (95 % pokritje občine), v vrednosti 550 mio SIT.		km kabelskega omrežja.	km kabelskega omrežja.	km kabelskega omrežja.		
	Prioriteta: A			2()().()()()	200.000	150.000		
3	Zagotovitev kvalitetne oskrbe z električno energijo.	Do leta 2005 zgraditi 23 TP postaj.		TP Jarše -Bunke, TP Gorjuša.	TP Trojica, TP Pšata -Zvavnica, TP Ihan Sclo.	TPTPIOC JaršeTP Radomlje, TP Depala vas -severTP Dob - sever, TP	TP Dob -smetišče, TP Vir - cerkev, TP Bistriška -Zaboršt. TP Rova - zahod, TP Koliška.	TP Helios. TP Škrjancevo, TP Studa. TP Laze pri Gorjuši, TP Vaška pot,
						Dragomctj -šola.		TP Zagorica. TP Mavenče.
								
	Prioriteta: B			21.000	27.000	146.000	46.000	82.000
2	Izgradnja 3 novih telefonskih central: Jarše, Ihan, Dob.	Izgradnja vsaj 1 centrale letno z 2000 -5000 priključki.		Izgradnja TC Jarše.	Izgradnja TC Dob.	Izgradnja TC Ihan.		
								
	Prioriteta: A							
	SKUPAJ		0	221.000	227.000	296.000	46.000	82.00(1
	Proračun Občine Domžale		0	0	0	II	0	0
Opomba 1: Vir financiranja - nosilec izgradnje kabelskega omrežja. Opomba 2: Financiranje je v celoti preko investitorja i Opomba 3: Investitor, razen TP Dragomelj šola (10.000 mio SIT), ELEKTRO LJUBLJANA.
področja telekomunikacij.
		Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005	
2.8		PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA								
	,2	Izgradnja novih in modernizacija obstoječih prometnic na državnem nivoju.	Do leta 2010 zgraditi oziroma obnoviti cca 31 km državnih cest.	Izgradnja 2 km cest.	Izgradnja 2 km cest.	Izgradnja 2 km cest.	Izgradnja 2 km cest.	Izgradnja 2 km cest.	Izgradnja 21 km cest.	
		Prioriteta: A		125.000	125.000	125,000	125.000	125.000	1.300,000	
1.2		Izgradnja novih prometnic na državnem nivoju.	Izgradnja ceste G-10 Tosama - Količevo.	Pridobitev dokumentac,	Pridobitev dokumentac.	Izgradnja.		*		
		Prioriteta: A				30.000				
1,2		Izgradnja novih prometnic na državnem nivoju.	Državna cesta Želodnik - Preserje - Vodice.		Pridobitev dokumentac.	Pridobitev dokumentac	Izgradnja	Izgradnja		
		Prioriteta: A								
										
1,2		Izgradnja novih prometnic na državnem nivoju.	Modernizacija križišča R3-644 (Kamniška cesta) in G-10.			Pridobitev dokumentac.	Pridohitev dokumentac,	Izgradnja	Izgradn	
										
		Prioriteta: A								
		Izgradnja dodatnih mostov in brvi preko Kamniške Bistrice.	Izgradnja 1 mostu.		Določitev programa.	Izdelava projektne dokumentac.	Pridobitev gradbenega dovoljenja.	Začetek gradnje.	Izgradnja	
		Prioriteta: B				3.000	3.000	3.000	60.000	
		Celovita ureditev javnega prometa na celotnem območju Občine Domžale.	Izdelava študije o celoviti ureditvi javnega prometa in prilagoditev programa modernizacije prometne		Naročilo študije.	Javna obravnava in sprejem študije.	Izvedba.			
			infrastrukture rezultatom Študije.							
		Prioriteta: A			2.500	2.500				
										
		Urediti vodenje javnega cestnega prometa.	Ustanovitev centra za nadzor cestnega prometa.			n ■	Ustanovitev centra.			
						rnprava zasnove.				
										
		Prioriteta: C *				1.000	5.000			
		Izgradnja novih in modernizacija obstoječih	Do leta 2010 zgraditi oziroma obnoviti cca	Izgradnja oz. obnova cest	Izgradnja oz. obnova cest po	Izgradnja oz. obnova cest po	Izgradnja oz. obnova cest	Izgradnja oz. obnova cest	Izgradnja oz. obnova	
		prometnic na lokalnem nivoju.	54 km lokalnih cest v skladu s posebnim programom, ki ga sprejme Občinski svet.	po programu; cca 4 - 5 km letno.	programu; cca 4 - 5 km letno.	programu; cca 4 - 5 km letno.	po programu; cca 4 km letno.	po programu; cca 5 km letno.	cest po programu; cca 31 km.	
										
		Prioriteta: B		135.000	135.000	135.000	115,000	155.000	930.000	
		Odprava prometnih črnih točk po občini,	Do leta 2010 odpraviti ključne črne točke v prometu (križišče v Homcu, križišče Radomlje center, ureditev mostu cez Mlinščico v Preserjah, izgradnja križišča v Dragomlju, ureditev zoŽanja ceste v naselju škrjancevo, ureditev Ljubljanske ceste skozi Stob, križišče v Zgornjih Jaršah, križišče Depala vas	Priprava dokumentacije za odpravo Črne točke -križišče v Homcu.	Priprava dokumentacije in odprava črne točke Zg, Jarše, izvedba Homec,	Priprava dokumentacije in odprava Črne točke križišče Radomlje, križišče Dragomelj.	Priprava dokumentacije in odprava črne točke Depala vas.	Priprava dokumentacije in odprava črne točke Ljubljanska cesta skozi Stob in Škrjancevo.	Odprava ostalih črnih točk,	
										
		Prioriteta: A		15.000	15.000	15.000	15.000	15.000	80.000	
	4	Zagotovitev zadostnega Števila parkirnih mest za osebna vozila v Domžalah, Radomljah in drugih večjih krajih.	Do leta 2005 zagotoviti dodatnih 1200 parkirnih mest za osebna vozila.		Izdelava Študije in izgradnja 110 PM na opuščenih el. tirih v Domžalah. Izdelava študije in izgradnja 750 do 900 PM v centru Domal (garažna hiša).	Izdelava študije in izgradnja dodatnih PM v Radomljah.	Izdelava študije in izgradnja dodatnih PM v Domžalah v športnem parku.	Izdelava študije in izgradnja dodatnih PM na območju občine.	Izgradnja preostalih PM na območju občine.	
										
		Prioriteta: A,B		30.000	35.000	28.000	28.000	28.000	80.000	
		Izgradnja povezovalne dvotirne elektrificirane proge za osebni in tovorni promet Ljubljana - Kamnik - Homec - Brnik - Kranj,						Vključitev investicije v državni program.	Pridobivanje dokumentaci je in izgradnja.	
		plan do leta 2020.								
		Prioriteta: A								
		Aktiviranje projekta enotne vozovnice.	Ob pomoči Ministrstva za promet zagotoviti, da se bosta prevoznika SŽ in Kambus držala vseh točk pogodbe o izvajanju javnega potniškega prometa na območju občin Domžale, Kamnik, Lukovica, Moravče, Mengeš in Trzin (posebno pozornost posvetiti vprašanju usklajevanja voznih redov, ukinjanju vzporednih voženj in zagotavljanju nizke cene javnega prevoza).		Aktiviranje dela medobčinskega odbora za javni potniški promet {posnetek stanja in načrtovani ukrepi, srednjeročni cilji).	Zagotovitev usklajenega voznega reda obeh prevoznikov.	Tekoča izvedba kontroliranja javnega prevoza potnikov.			
		Prioriteta: A								
		Zagotovitev javnega medkrajevnega avtobusnega prevoza znotraj občine - krožni promet in gradnja železniško avtobusne postaje v Domžalah.	Problem medkrajevnega avtobusnega prometa znotraj občine je potrebno rešiti v povezavi z občinami Kamnik, Lukovica, Moravče, Mengeš, Trzin.		Posnetek stanja.	Variante in izbor optimalne rešitve.	Razpis koncesije in izvajanje prevoza potnikov znotraj občine.	Priprava dokumentacije za gradnjo železniško avtobusne postaje.	Pričetek gradnje žlezniško avtobusne postaje v Domžalah.	
		Prioriteta: B			1.000					
	5	Gradnje lokalnih avtobusnih postajališč po občini.	Izgradnja dveh avtobusnih postajališč letno.		Določitev programa potreb in izgradnje. Pridobivanje dokumentacije in izgradnja 2 avtobusnih postajališč.	Pridobivanje dokumentacije in izgradnja 2 avtobusnih postajališč.	Pridobivanje dokumentacije in izgradnja 2 avtobusnih postajališč.	Pridobivanje dokumentacije in izgradnja 2 avtobusnih postajališč.	Do leta 2008 zgraditi skupno avtobusno in železniško postajo v Domžalah.	
										
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
	PROMET IN PROMETNA INFRASTRUKTURA							
	Prioriteta: B			6.000	6.000	6.000	6.000	
	Izgradnja hodnikov za pe'ce in kolesarskih stez.	Do leta 2010 zgraditi 80 km hodnikov za pešce in kolesarskih stez po prioriteti (odsek Krtina Dob, odsek Šmarca -Homec ob R3-644, odsek od kriišca v Radomljah do Arboretuma, odsek od križišča v Radomljah do naselja Rova, odsek od mostu Čez K.Bistrico do nadvoza, odsek od Stoba do Trzina, v okviru projekta kolesarske steze ob Kamniški Bistrici s pritoki...).	Izgradnja oz. obnova hodnikov za pešce in kolesarskih stez po programu; 5 km letno.	Izgradnja oz. obnova hodnikov za pešce in kolesarskih stez po programu; 5 km letno.	Izgradnja oz. obnova hodnikov za pešce in kolesarskih stez po programu; 5 km letno.	Izgradnja oz. obnova hodnikov za pešce in kolesarskih stez po programu; 5	Izgradnja oz. obnova hodnikov za pešce in kolesarskih stez po programu; 5 km letno.	Izgradnja oz. obnova hodnikov za pešce in kolesarskih stez po programu; skupno 55 km.
	Prioriteta: B		85.900	85.900	85.900	85.900	85.900	950.000
	SKUPAJ		390.900	405.400	431.400	382.900	417.900	3.400.000
	Proračun Občine Domžale		264.900	279.400	275.400	257.900	292.900	
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
2.9	JAVNE TRŽNICE, JAVNO OGLAŠEVANJE IN PLAKATIRANJE							
								
								
	Izgradnja javne tržnice v Domžalah.	Do leta 2004 pridobiti zemljišča in zgraditi komunalno infrastrukturo za javno tržnico.	Priprava dokumentac.	Pridobitev zemljišč.	Pridobitev zemljišč.	Izgradnja.	Izgradnja.	
	Prioriteta: B		1.000	2.500	2.500	5.000	10.000	
	Sprejem enotnega koncepta reklamiranja in oglaševanja na območju celotne občine.	Do leta 2003 odstraniti vse nelegalne reklamne objekte in sprejeti enoten oglaševalni koncept s katastrom.	Sprejem enotnega koncepta oglaševanja.	Odstranitev neprimernih reklamnih objektov.	Odstranitev neprimernih reklamnih objektov.	Izdelava katastra.	Enotno oglaševanje.	Enotno oglaševanje.
	Prioriteta: A							
	SKUPAJ		1.000	2.500	2.500	5.000	10.000	
	Proračun Občine Domžale		1.000	2.500	2.500	5.000	10.000	
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002		2003	2004	2005	po 2005
2.10	POKOPALIŠKA DEJAVNOST								
	Širitev pokopaltča v Domžalah.	Do leta 2003 dokončati razširitev pokopališča v Domžalah.		Odkupi zemljišč.		Poslovilni prostor, parkirišče, dostopna pot, pešpot.	Poslovilni prostor, parkirišče, dostopna pot, pešpot.	Poslovilni prostor, parkirišče, dostopna pot, pešpot.	
	Prioriteta: B			35.000		35,000	35.000	35.000	0
	Aktiviranje starega pokopališča v Domžalah za žarne pokope.	Do leta 2003 zagotoviti obnovo pokopališča.		Odkupi zemljišč.		Obnova.			
	Prioriteta: B			5.000		5.000			
	Razširitev drugih pokopališč v občini.	Vsako leto zagotoviti sredstva za razširitev enega pokopališča (Dob, Radomlje, Sentpavel, Krtina in drugih).	Razširitev pokopališča v Dobu,	Razširitev enega pokopališča.		Razširitev enega pokopališča.	Razširitev enega pokopališča.	Razširitev enega pokopališča.	
	Prioriteta: B		18.000	10.000		10.000	10.000	10.000	
	Urediti upravljanje pokopališč kot izbirne gospodarske javne službe.	Sklenitev dolgoročne pogodbe z izbranim izvajalcem.		Sklenitev pogodbe.					
	Prioriteta: A								
	SKUPAJ		18.000	50.000		50.000	45.000	45.000	0
	Proračun Občine Domžale		18.000	50.000		50.000	45.000	45.000	0
									
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002		2003	2004	2005	po 2005
2.11	UREJANJE MANJŠIH LOKALNIH VODOTOKOV								
	Ureditev Mlinščic in zbirnih ter odvodnih kanalov na območjih kmetijskih zemljišč.	Obnova in sanacija manjših lokalnih vodotokov.	Izdelava projektne dokumentacije za obnovo Mlinščic.	Izdelava idejnega projekta in sprejem programa.		Izvedba del po izbranih odsekih.	Izvedba del po izbranih odsekih.	Izvedba del po izbranih odsekih.	
	Prioriteta: B		3.000	3.000		3.000	3.000	3.000	
	SKUPAJ		3.000		3.000	3.000	3.000	3.000	
	Proračun Občine Domžale		3.000		3.000	3.000	3.000	3.000	
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
3	PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA							
3.1.	UREJANJE PROSTORA							
	Priprava in sprejem novega regijskega prostorskega plana za »severno-ljubljansko regijo«. Zagotovitev smotrnejšega regijskega pristopa k planiranju v prostoru.	Sprejem plana. Ustanovitev regijske institucije za prostorsko načrtovanje.			Usklajevanje s sosednjimi občinami.	Usklajevanje in priprava osnutka priprava elaborata.	Usklajevanje z republiškimi izhodišči.	Sprejem plana.
	Prioriteta: C			0	5.000	7.000	7.000	10.000
	Zagotovitev prostorskih pogojev za pridobitev površin za podjetništvo, industrijo in obrt.	Opredelitev površin v dolgoročnem planu.	Sprejem dolgoročnega plana.					
	Prioriteta: A		2.000					
	Zagotovitev prostorskih pogojev za ureditev prometnih razmer v občini.	Spremembe dolgoročnega plana, sprejem lokacijskih načrtov in ostalih prostorsko izvedbenih aktov.	Sprejem dolgoročnega plana.	Strokovne podlage za LN Radomlje. Sprejem PUP, LN vpadna cesta, LN Podrečje Dob, cesta Vir med ŠaraviČevo in Litijsko.sprejem UN Center, ostali LN po potrebi, drugi PIA.				
	Prioriteta: A		5.000	10.000|          10.0001         I0.000|          12.0001 15.000				
	Zagotavljanje prostorskih pogojev za izboljšanje javnega potniškega prometa: krožna železniška povezava z navezavo na Brnik in Kranj, prostorska opredelitev območja nove avtobusne in železniške postaje.	Sprejem novega regijskega plana. Sprejem prostorsko izvedbenega načrta, sprejem prostorsko izvedbenega načrta Kurivo D5.	Aktivnosti občine, pobude državi, idejne Študije, priprava in sprejem prostorsko izvedbenega načrta D5 Kurivo.c					
	Prioriteta: A		0	3.000	4.000 1           4.0001                 0 | 0			
	Zagotavljanje prostorskih pogojev za ureditev športno rekreacijskih površin.	Sprejem prostorsko izvedbenih aktov.	UN Športni park,IP za Kamniško Bistrico.	Priprava in sprejem LN Kamniška Bistrica.	LN za kolesarske steze,			
								
	Prioriteta: A		10.000	10.000	3.000	3.000	3.000	
	Zagotavljanje površin za gradnjo stanovanj -(varčevalna shema).	Sprejem dolgoročnega plana, sprejem ustreznih prostorsko izvedbenih aktov.		Priprava in sprejem prostorsko izvedbenih aktov.				
	Prioriteta: A			3.000 1 5.000				
	Prostorska ureditev mestnega jedra Domžal. Zagotovitev prostorskih pogojev za selitev industrije iz centra Domžal.	Sprejem prostorsko izvedbenega akta za center Domžal, sprejem zazidalnega načrta Želodnik.	Izdelava strokovnih podlag.	Priprava aktov in sprejem aktov.		Izdelava prostorsko izvedbenih aktov.		
	Prioriteta: A		5.000	5.000 1 5.000		5.000 |           5.000 | 5.000		
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002		2003	2004	2005	po 2005
3	PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA								
3.1.	UREJANJE PROSTORA								
	Ohranitev naravnih ekosistemov in grajenih kulturnih vrednot.	Izdelava Zasnove urejanja odprtega prostora v območjih kompleksnega	Izdelava strokovnih podlag in priprava odlokov in drugih aktov ter vnos v plan in prostorsko izvedbene akte. Izdelava presoje vplivov na okolje za posamezne PIA.						
	Prioriteta: A				3.000	3.(KM)	3.000	3.000	3.000
	Določitev razvojnih območij za kmetijstvo.	Izdelava koncepta razvoja kmetijstva, opredelitev do kmetijske dejavnosti v občini (regiji) in vnos v prostorski plan.		Izdelava strokovnih podlag.		Sprejem programa na občinskem svetu.	Vnos v prostorske plane.		
	Prioriteta: A				5.000				
	Določitev prostora za parkirišča tovornjakov -spremembe DDP, izdelava PIA.	Ureditev režima parkiranja tovornih vozil.	Sprejem dolgoročnega plana.			Priprava in sprejem prostorsko izvedbenega akta.			
	Prioriteta: A		0			0	0		
	Povezovalna cesta želodnik - Moste.	Sodelovanje z dravo pri pripravi in sprejemu LN.	Sodelovanje pri lokacijskega načrta.						
	Prioriteta: A		0	0					
	SKUPAJ		22.000	39.000		35.000	32.000	30.000	33.000
	Proračun Občine Domžale		22.000	39.000		35.000	32.000	30.000	33.000
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002		2003	2004	2005	po 2005
3.2	VARSTVO OKOLJA								
	Ohranjanje kakovosti podtalnice.	Izboljšanje kakovosti.	Zaključek projekta izobraževanja	Poostren nadzor, ozaveščanje.					
	Prioriteta: A		2.000	2.0001            2.5001           2.5O0|            2.50o| 3.500					
	Izboljšati kakovost vodotokov - monitoring izpustov, sanacija odlagališč na območjih vodotokov	Dvig kakovostnega razreda Kamniške Bistrice in pritokov.	Monitoring, nadzor, ozaveščanje.						
	Prioriteta: B		1.000	1.000		2.000	2.500	3.000	3.500
	Izboljšanje kakovosti zraka - plinifikacija.	Plinifikacija v skladu z lokacijskim načrtom.	Priprava in sprejem LN.						
	Prioriteta: A								
	Urejanje problema smradu (farma, čistilna naprava, industrija).	Izboljšanje kakovosti.		Izboljšanje kakovosti.		Poostren nadzor, usklajevanje z državnimi inšpekcijskimi službami, pritiski na onesnaževalce.			
	Prioriteta: A			2.000		3.0001           2.000|            I.000| 1.000			
	Zmanjševanje hrupa zaradi prometa.	Zmanjšanje hrupa.	Določitev območij, sprejem odloka.	Poostren nadzor, usklajevanje z državnimi inšpekcijskimi službami, pritiski na onesnaževalce, ozaveščanje.					
	Prioriteta: A		2.000	1                   1                  1 1					
	Zmanjševanje hrupa industrije.	Zmanjšanje hrupa.	Sodelovanje s povzročitelji, smotrno usmerjanje poselitve.						
	Prioriteta: A		1         1         1        1 1						
	Urejanje problema divjih odlagališč.	Zmanjšanje obsega odlagališč.	Sanacija odlagališč, ozaveščanje, nadzor.						
	Prioriteta: B		2.000]		2.000 |            2.500|           2.000|            2.000| 2.000				
	Ohranitev naravnih vrednot - zasnova varstva (biotopi, mokrišča).	Ohranitev, zavarovanje z odloki in ureditev.	Načrt upravljanja, odlok o zavarovanju, ureditev učne poti, vzdrževanje, izobraževanje.						
	Prioriteta: A		3.000	3.000		3.000	3.000	3.500	4.000
	SKUPAJ		10.000	10.000		13.000	12.000	12.000	14.000
	Proračun Občine Domžale		10.000	10.000		13.000	12.000	12.000	14.000
									
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002		2003	2004	2005	po 2005
3.3	GOSPODARJENJE Z ZEMLJIŠČI								
	Zagotovitev zemljišč za neprofitno in socialno stanovanjsko gradnjo.	Zagotovitev pogojev za gradnjo stanovanj.	Nakup zemljišč.						
	Prioriteta: A		20.0001		20.0001          22.0001         22.000|          23.000 | 23.000				
	Izdelava programov komunalnega opremljanja stavbnih zemljišč.	Pripraviti programe opremljanja zemljišč vzporedno s prostorsko izvedbenimi akti.	Izdelava programov.						
	Prioriteta: A		8.000	6.000		6.000	7.000	10.000	10.000
	Urediti problematiko nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč.	Nov odlok o nadomestilih za uporabo stavnih zemljišč.		Sprejem odloka.					
	Prioriteta; A								
	Povečanje ponudbe stavbnih zemljišč -sprejem sistemskih ukrepov.	Povečati ponudbo komunalno opremljenih zemljišč.		Uvedba davka na nezazidano stavbno zemljišče.					
	Prioriteta: A								
	Nakup zemljišč na zavarovanih območjih-vodni viri.	Odkup zemljišč.	Odkupi zemljišč.						
									
	Prioriteta: B		10.0001		19.0001          20.0001         20.000 1          20.000 | 20.000				
	Nakupi zemljišč za potrebe izgradnje javne infrastrukture.	Odkup zemljišč.	Odkupi zemljišč.						
	Prioriteta: A		25.000	25.000		30.000	30.000	35.000	70.000
	Reorganizacija službe za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči.	Ustanovitev občinske gospodarske drube za gospodarjenje z zemljišči.		Priprava elaborata.		Ustanovitev organizacije.	Delni prenos nalog na podjetje.		
	Prioriteta: A								
	Vzpostavitev fonda zemljišč za zamenjave.	Načrtni nakupi na planiranih razvojnih območjih.	Nakup zemljišč						
	Prioriteta: C		20.000	20.000		20.000	22.000	25.000	30.000
	SKUPAJ		83.000	90.000		98.000	101.000	113.000	153.000
	Proračun Občine Domžale		8.1.000	90.000		98.000	101.000	113.000	153.000
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
3.4.	STANOVANJSKO GOSPODARSTVO							
	Določitev organizacijske oziroma statusne oblike stanovanjske dejavnosti.	Ureditev statusa stanovanjskega sklada.	Priprava in sprejem akta.					
	Prioriteta: A							
	Omogočiti večjo dostopnost do socialnih stanovanj.	Povečati fond socialnih stanovanj povprečno za 8 do 10 letno.	Nakup ali gradnja stanovanj.					
	Prioriteta: A		40.000	90.000	90.000	90.000	90.000	90.000
	Omogočiti večjo dostopnost do neprofitnih stanovanj.	Povečati fond neprofitnih stanovanj povprečno za 8- 10 letno.	Nakup ali gradnja stanovanj..					
	Prioriteta: A		150.000	100.000	100.000	100.000	100.000	100.000
	Spodbujanje in pomoč pri pridobitvi stanovanj za mlade družine.	Zagotavljanje pomoči za organizirane oblike gradnje (zadruge) za mlade družine.	Zagotavljanje zemljišč in druge oblike pomoči.					
	Prioriteta: B		10.000	10.000	10.000	10.000	10.000	10.000
	Zagotavljanje subvencij socialno .šibkim pri rabi stanovanj.	Zagotavljanje subvencij.						
	Prioriteta: B		2.500	3.000	4.000	5.000	5.000	5.000
	SKUPAJ		202.500	203.000	204.000	205.000	205.000	205.000
	Proračun Občine Domžale		202.500	203.000	204.000	205.000	205.000	205.000
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001		2002		2003	2004		2005	po 2005		
4.	DRUŽBENE DEJAVNOSTI												
4.1.	OTROŠKO VARSTVO												
	Zagotavljanje prostorskih potreb predšolske vzgoje -100 novih mest.	Vsako leto zagotoviti 25 % potreb.	Izdelava projektne dokumentacije za prizidek vrtca Kekec Radomlje.		Enota v Radomljah.		Enota v Radomljah.	Vrtec v Dragomlju.			Enota v centru Domžal.		
	Prioriteta: A		6.000		40.000		110.000	80.000					
	Sofinanciranje investicij zasebnih koncesionarjev pri izgradnji vrtcev.	Povečanje kapacitet otroških vrtcev.			Sofinanciranje.								
	Prioriteta: C				30.000								
	Izvajanje Športne vzgoje v vseh vrtcih.	V 80 % vrtcev en večnamenski prostor.			Vrtec Kekec, Vrtec Rova.		Vrtec Radomlje.	Vrtec Dragomelj.			Vrtec Urša.		
	Prioriteta: B												
	Investicijsko vzdrževanje vrtcev.	25 % potreb letno.	1	/zdrževanje uhinj.	Enota Vrtca Domžale in Vrtca Urša.		Enota Vrtca Domžale, Vrtca Urša.	Enota Vrtca Domžale, Vrtca Urša.		Vrtec Urša in Vrtec Domžale	Novogradnja dotrajanih enot		
	Prioriteta: A			13.000	13.000		13.000	15.000		15.000			
	SKUPAJ		19.000		83.000		123.000	95.000		15.000			
	Proračun občine Domžale		19.000		8.1.(100		123.000	95.000		15.000			
													
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001		2002		2003	2004		2005	po 2005		
4.2.	OSNOVNO ŠOLSTVO												
													
	Zagotoviti dodatne prostorske kapacitete.	Zagotoviti enoizmenski pouk v vseh osnovnih šolah.			Prizidka k OŠ Preserje.			Nova OŠ Dragomel	■				
		Prioriteta: A			165.000		300.000	150.000		150.000		150.000	
	Investicijsko vzdrževanje osnovnih šol.	25 % potreb letno.	OŠ Preserje.		OŠ Rodica.		OŠ Domžale.	OŠ Dob.		OŠ Venclja Perka.			
	Prioriteta: A		11.000		15.000		9.000	12.000		9.000			
	Prostorski pogoji za pripravo 9-letnega šolanja.	Dograditev manjkajočih površin do uveljavitve	OŠ Preserje.					OŠ Dragomelj		OŠ Rodica, OŠ Dob.	OŠ Rodica. OŠ Dob.		
		zakona o devetletnem šolanju.											
	Prioriteta: A									50.000	160.000		
	Zagotovitev novih prostorskih kapacitet za	Zagotovitev izvajanja programov v skladu z			Preveritev prostorskih		Gradnja.	Zaključek gradnje.					
	podružnično šolo Ihan.	normativi.			kapacitet in priprava projektne dokumentacije za PŠ Ihan.								
													
	Prioriteta: A				8.000		100.000	100.000					
	Izgradnja otroških igrišč.	Letno zgMditi eno otroško igrišče.			OŠ Preserje.		OŠ Rodica.	OŠ Dragomelj.		OŠ Dob.	PŠIh	in.	
	Prioriteta: G				16.000		15.000			13.000	9.000		
	SKUPAJ		11.000		204.000		424.000	262.000		222.000	319.000		
	Proračun občine Domžale		11.000		204.000		424.000	262.000		222.000	319.000		
													
													
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001		2002		2003	2004		2005	po 2005		
4.3.	SOCIALA												
	Razviti kvalitetno izvajanje pomoči na domu.	Vključevanje novega Števila oskrbovancev.	45 oskrbovancev.		45 oskrbovancev.		50 oskrbovancev.	55 " oskrbovancev.		60 oskrbovancev.			
	Prioriteta: B		19.000		20.000		22.000	23.000		24.0(10			
	Izgradnja doma starejših občanov na Viru iz sredstev	Zagotoviti ustrezno število postelj.	[zdelava zazidalnega		Začetek gradnje.		Dograditev.						
	koncesionarjev.		načrta.										
													
	Prioriteta: A												
													
	Izgradnja varovanih stanovanj na Viru.	Zagotoviti ustrezno Število stanovanjskih enot.	Izdelava zazidalnega načrta.		20 mest.		20 mest.						
	Prioriteta: A												
	Razvoj in povečanje obsega preventivne dejavnosti za mlade in samoptačniške skupine ter za boj proti drogam.	Zagotoviti višji obseg preventivne dejavnosti.	Izvajanje preventivne dejavnosti.		Izvajanje preventivne dejavnosti.		Izvajanje preventivne dejavnosti.	Izvajanje preventivne dejavnosti.		Izvajanje preventivne dejavnosti.	Izvajanje preventivne dejavnosti.		
													
	Prioriteta: A		8.100		12.000		15.000	18.000		21.000	24.000		
	SKUPAJ		27.100		32.000		37.000	41.000		45.000	24.000		
	Proračun občine Domžale		27.100		32.000		37.000	41.000		45.000	24.000		
													
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001		2002		2003	2004		2005	po 2005		
4.4.	ZDRAVSTVO												
	Razviti domskost v smislu strokovne povezave vseh zdravnikov in ostalih zdravstvenih delavcev.	Fazno po posameznih letih,					Dokončno oblikovana domskost zavodov.						
													
	Prioriteta: B												
	Izdelati strategijo Zdravstvenega doma Domžale.	Določitev jasnih strateških nalog.			Izdelava strategije.								
	Prioriteta: A												
	Skrajšati čakalne vrste v zobozdravstvu - triaža	Število mesecev.	6 mesecev.		5 mesecev.		3 mesece.	2 meseca.		1 mesec.	1 me-sec.		
													
	pacientov.												
	Prioriteta: A												
	Skrajšati Čakalne vrste v splošnem zdravstvu - triaža pacientov,	število ur.	2 uri.		1 ura.		1 ura.	0^ ure.		0,5 ure.	Manj kot 03		
													
													
	Prioriteta: A												
	Zagotoviti dodamo pokritost območja z lekarniško	Nova lekarna.		lekarna.									
	dejavnostjo.												
	Prioriteta: A												
	Zagotoviti celovito ponudbo	Število novih		služba.	1	služba.	1 služba.						
	Zdravstvenega doma Domžale.	specialističnih služb.											
	Prioriteta: A												
	Omogočiti zdravljenje odvisnikov - organizirati ambulanto za odvisnike.					ambulanta.							
		Ustanovitev nove ambulante.			1								
	Prioriteta: A												
	Uvajanje doplačil občine k preventivnim programom -določiti programe ter višino	Dvig Števila preventivnih pregledov						Določitev programov.					
													
	plačil.												
	Prioriteta: B				2.000		3.000	3.000		3.000			
	Politika podeljevanja koncesij.	Potrebna je uravnoteženost med Številom izdanih koncesij in zdravnikov v javnem zavodu. Predvidoma bodo dejavnost zobozdravstva odraslih		koncesija.									
													
		izvajali koncesionarji.											
	Prioriteta: A												
	Ustanovitev diagnostičnega centra.	Cim večje število visoko usposobljenih specialistov.									Ustanovitev		
	Prioriteta: B												
													
	Uvajanje in sofinanciranje novih preventivnih zdravstvenih programov za najbolj ogroženo populacijo.	Povečanje števila preventivnih programov.			I program.		1 program.	1 program.					
										I program.			
	Prioriteta: B				4.000		4.000	4.000		4.000			
	SKUPAJ		0		6.000		7.000	7.000		7.000			
	Proračun občine Domžale		0		6.000		7.000	7.000		7.000			
		Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
4.5.		ŠPORT							
		Zgraditi nove športne površine: Športni park Domžale (stadion, športna dvorana, ostala igrišča). Športni park Ihan, Dob, Vir, Jarše, (dograditev športnih objektov)	Izgradnja športnih objektov - doseganje normativov za pokrite in ostale športne površine.	Dokumentac., izgradnja.	Dokumentac., izgradnja.	Izgradnja			
				50.000	80.000	80.000	80.000	80.000	200.000
		Zgraditi pokriti bazen.	Izgradnja bazena.					Dokumentac.	Izgradnja
		Prioriteta: C						8.000	180.000
		Zagotovitev Športnih površin v severnem delu občine.	Zagotovljeni novi prostorski pogoji na območju Radomelj, Jarš, Preserij, Homca in Rove.		izgradnja odbojkarskega igrišča Skerjančevo.	Zagotavljanje novih šrx>rtnih površin.	Zagotavljanje novih športnih površin.	Zagotavljanje novih športnih površin.	Zagotavljanje novih športnih površin.
		Prioriteta: C			1.000	2.00(1	2.000	2.000	2.000
		Ustanoviti javni zavod za	Ustanoviti javni zavod za	Ustanovitev	Poslovanje				
		šport in rekreacijo.	šport in rekreacijo.	zavoda.	zavoda.				
		Prioriteta: A		2.000	10.000	15.000	15.000	15.000	15.000
		SKUPAJ		52.000	91.000	97.000	97.000	105.000	397.000
		Proračun občine Domžale		52.000	91.000	97.000	97.000	105.000	397.000
									
		Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
4.6.		KULTURA							
		Adaptacija knjižnice.	Zagotovitev varnega oz. kvalitetnega poslovanja.		Adaptacija.	Adaptacija.			
		Prioriteta: A			10.000	28.000			
		Izgradnja kulturnega centra: knjižnica, likovno razstavišče, muzej, prireditvena dvorana.	Zagotovitev kvalitetnega izvajanja dejavnosti.			Idejna zasnova.	Idejni projekt.		Izgradnja.
		Prioriteta: C				2.000	5.000		2.000.000
		SKUPAJ		0	10.000	30.000	5.000	0	2.000.000
		Proračun občine Domžale		0	10.000	30.000	5.000	0	2.000.000
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
4.7.	SREDNJE ŠOLSTVO							
	Zagotoviti izvajanje programa splošne gimnazije.	Število šolskih mest.		50 mest.	140 mest.	150 mest.	150 mest.	150 mest.
	Prioriteta: A			23.000	3.000	3.000	3.000	
	SKUPAJ		0	23.000	3.000	3.000	3.000	
	Proračun občine Domžale		0	23.000	3.000	3.000	3.000	
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
4.8.	VISOKO ŠOLSTVO							
	Prizadevanje za ustanovitev in izvajanje programa višje strokovne šole kot strokovna izobrazba obstoječih srednješolskih programov.	Izvajanje visokošolskega programa.				Začetek izvajanja programa.		
	Prioriteta: A							
								
	SKUPAJ		0	0	0	0	0	0
								
	Proračun občine Domžale		0	0	0	0	0	0
	Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
5.	SPLOŠNE ZADEVE							
5.1.	GASILSTVO							
	Nabava gasilske avtolestve za reševanje iz visokih zgradb.	Število ustreznih vozil za reševanje v visokih stavbah.			Zagotovitev deleža od celotne vrednosti investicije.	Zagotovitev deleža od celotne vrednosti investicije.		
	Prioriteta: B				25.000	25.000		
	Nabava vozila za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi.	Število vozil glede na ogroženost.		Zagotovitev 30 % od celotne investicije.				
								
	Prioriteta: A			10.000				
	Nabava gasilskih vozil ( 2 x gasilsko vozilo cisterna, 1 X vozilo za gozdne požare, 1 x gasilsko vozilo) za ukrepanje ob požarih.	Število vozil glede na kategorizacijo društev.					Zagotovitev 40% od celotne investicije.	Nakup ostalih vozil.
	Prioriteta: B						13.000	
	SKUPAJ		0	10.000	25.000	25.000	13.000	0
	Proračun občine Domžale		0	10.000	25.000	25.000	13.000	0
		Smoter - cilj	Merilo uspešnosti	2001	2002	2003	2004	2005	po 2005
5.2.		SPLOŠNO - UPRAVA							
		Pridobiti certifikat kakovosti ISO 9001 ter zagotovitev pogojev za elektronsko poslovanje.	Učinkovitost uprave, hitrost reševanja zadev.		Začetek aktivnosti.	Pridobitev certifikata.	Dograditev informacijske tehnologije.		
		Prioriteta: B			500	1.000	2.000		
		Obnova strehe in fasade upravne stavbe.	Investicijsko vzdrževanje upravne stavbe.			Izvedba krovsko kleparskih del.	Izvedba zidarsko fasaderskih del.		
						5.000	12.000		
		SKUPAJ		0	500	6.000	14.000	0	
		Proračun občine Domžale		0	500	6.000	14.000	0	
	SKUPAJ		1.373.700	3.544.000	4.422.000	3.566.000	1.968.000	9.233.100
	Proračun občine Domžale		1.079.700	1.436.000	1.703.000	1.444.000	1.386.000	3.476.600
	FINANCE IN GOSPODARSTVO		10.600	24.500	23.500	21.500	18.500	9.500
	GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE		642.500	610.000	577.500	523.500	597.500	322.100
	PROSTOR IN VARSTVO OKOLJA		317.500	342.000	350.000	350.000	.360.000	405.000
	DRUŽBENE DEJAVNOSTI		109.100	449.000	72I.0O0	510.000	397.000	2.740.000
	SPLOŠNE ZADEVE		0	10.500	31.000	39.000	13.000	0