IZ MLADIH PERES
Kako je šlcrat koso klepal
Mislim, da veste vsi, kje je Bled, pa tudi Mangelčeveoa Janeza gotovo poznate. Toda ne, vzaraem besedo nazaj! Kttko naj bi ga vendar poznali, ko je Živef skoro pred sto \et\\ No, zdaj pa le poshisajte, kaj se je godilo v onih časih!
Nekega poznega vecera je naš Jane/ zložno hodil \x Zasipa prcti Zagoricam. Najbrže se mu ni mudilo, kajti zdaj zdaj je postal in se »ziraf na svoja polja, ki so mu obetala ono jesen bcgatf pridelek. Ko je na ta način prispel do Žanščevega. roba. je mahoma postal pozoren. K.ake>r <ja slisi za robom nekako klepanje. Naravno, da se mu je zdeki to kaj Čudno ob tej uti. Da bi j>a šcl gledat na rob, kdo da klefpljc, se mu pa ni ljubilo. Zato je pot nadaljeval, ne da bi še kaj inislil na to, kar je bil slTŠal.
Ni pa minut teden, da ne bi tudi dru^i kinetje na istem kraju in c«b istem času s\i-šali klepanja. To je vzbtidilo občo pozor-nost, tern bolj, >ker ni nihče vedej, kdo -po-varoča to ena'komemo nafcijanje. »Kdo dirug jitaj kJopJjc ofo tem časv, Če ae škrat?« je tedaj naŠIa izhod iz ugi-banja neka stara botrai. Nihče si ni vede! te stvari drugaCe razlagati in zafo je seveda obveljalo m-ne-nje staTe. izkušene  ženice.
Klip-klep, kli-p-klep... se je oglašalo vsa<k večcr za žanščevim ¦robom. Škra-t kleplje kcso! N*o, tudi takratna mladina je bila že dokaj neverna, zato so je hotela na lastne oči prepričati koliko da jc na tem resnice. Dogovorjeno — storjeno. Dvajset prrgutnnih fantov iz Zajjortc, Rečice, Zeleč in MUna se je »brato nekesa vefiera pri iMtfngeJcu in sJcnpno so fcreniH profi Zan-ščevemu robu. Strdjaj so bili se oddaljeni od zagotietnena kcaja, ko so »aičuli »aani jim glas. Slu-h jih ni varal, vsi so razlcčno slišali: kltp-klep, kllp-klep... Povzpeli so se na rob, se en ovinek... — tiwS! Fantje so prisluhi)*!! y mesecno noč in že so zopct sli-šali .liruikfimerno klepa^nje, a vendar neJcje firugje. ia fir.zdom. Neutiudno so lazili in se pehalt za glasom, tiaprej in naiprej... Končno jih je ¦klepaDje taiko zmešalo, da ga >e slišal >-šak na drugem kia>u. Tako so se polagoma vsi ra/-šli in pora^ubili po gozd^u ter po niiKJviniatih travnikih, ki so se šinJj med Zasipom in Hletlora.
Jutranje svitanje je Že ouunjalo pričetek novega dne, ko so se pcsamezni fantje. blatni in  premočeni,  vračali vsak  na svoj
dotn. Njifaovo prizadcvanje je bilo /aman. Škrat jth je speljal tako temeljito, da bi si vsakdo tlobro premislil, preden bi sel še kdtij na tako ^astedovatije. Vcndar tega ni bUo več treba. Ko je bil Jane-/, o katerem sem v zaietku gcvortl, nekega dne zopct qs poti \% Bleda v Zasip, je zaman pri 7,w\-ščevem robu napenjal ušcsa, da bj ujel kak glas, ki bi bil sliC-cn skratovemu klepanju.
Maščevonje
Zaman se trudi Osman paša vnifk Mohameda slavncga, ki z zlatcm se kaj rad ponaSa, I odbiti svaka Mehmeda.
Za-prl duri mu je trojne, pastavil straže je pred nje, a glej, nesrečo, megle prosojne* \ ki iz valev pojavi se.
Ni videl pkrvati po Savi Čolnita malega v megli, ki le počasi se za splavi približa vratom — obstoji.
lz njeija mladi mož poskoči, opaše meč si. buzdovan — in preden poldan še napoč-i, priplaKi tajno se na plan.
V palaci Osmana junaka pojavi zdaj se na skrivaj; posreči zlobna sc nakana: Osman u*pi na vekomaj.
- A mladi svak se ni veseliil prcdolgo LLna drzncga, le en trenutek — evo pSice! — in Mehmed zgn>di se na tla.
So-proga hrabra Osman-paŠe
ga spravila na dru-g je svet,
ko km.ahi s svojim drznim činoraT
postal bi Mebmcd — bejtlerbfig. .
Kri, ki ptelvta je na sveti: »MaŠčuj me!« vpije do neba, ljubezen ugodi osveti: »Kri svojo naj za našo da!«
NlkoiaJ I
120