Kakor na vseh poljih človeškega umovanja, tako bo tudi na pedagoškem polju svetovna vojna povzročila velike preobrate. Že sedaj se nam kažejo novi vidiki in novi cilji ter se nam odpirajo nova pota k tem ciljem. Vedno bolj spoznavamo na nravno in nabožno podlago se opirajočo značajnost kot edini, pravi in zanesljivi smoter vsake vzgoje. Od nje je zavisna srečna bodočnost ne samo poedinca, ampak tudi družbe, ki vanjo spada posameznik: obitelji, naroda, cerkve, države in nazadnje vsega človeštva. In baš ta vzvišeni, ta idealni smoter doseči ali se mu vsaj približevati, postaja od dne do dne težavneje,, ker nam svetovna vojna s svojim krutim nastopanjem dela na vse strani zapreke in težave. Sveta dolžnost vsakega očeta in vsake matere, ki ljubita svoje otročiče, vsakega iskrenega rodoljuba, ki je vdan svojemu narodu, vsakega prepričancga kristjana, ki resnično ravna po naukih svoje vere, vsakega požrtvovalnega državljana, ki pričakuje samo v mogočni Avstriji srečno bodočnost svojega naroda, in nazadnje vsakega ljudomilega čioveka sploh, ki zaupa na zmago višjih človeških idealov, je ,da z vsemi močmi podpira vsako resno stremljenje za najvišjimi smotri resnično vzorne vzgoje najširših slbjev ljudstva. Šlovenska Šolska Matica si je zastavila nalogo z vsenii močmi gojiti teoretično in praktično pedagogiko, ki nam kaže pot, po kateri se približujemo kolikor je to sploh rnogoče, najvišjim smotrom človeške vzgoje. Baš v sedanji dobi se ji stavijo najtežavnejše nalogc, baš sedaj je treba zbrati vse moči, ki vedejo do tega visokega cilja. In baš sedaj se ji ta naloga najbolj obtežuje. Pred vsem bi rabila sedaj največ gmotnih sredstev; naspotno pa se ji krči iz obče znanih vzrokov število članov in torej se krčijo tudi njeni dohodki. Ali je to res neobhodno potrebno? Slabi časi? Gotovo. Nihče ne dvr .;, časi so težavni, zelo težavni. To^a: 4 K na leto! Ne velikoveč kot en vinar na dan. Ali je res nemogoče, ta mali dar položiti lastni izobrazbi, občni kulturi, domovini na oltar? Naša prošnja velja v prvi vrsti učiteljstvu, učiteljem in učiteljicatn, naj zastavijo vse moči, naj agitirajo in ne mirujejo, dokler ne bo vsaka šola, vsak nan učitelj in znana učiteljica storila voje dolžnosti nasproti S. Š. M. To bodi astna naloga vsakega učitelja in vsake čiteljice — na gospodične se najbolj zaašamo, te to znajo! Drugič pa prosimo 4di denarne zavode, da nam pridejo na omoč! Razen edine mariborske Posojilice, ki nam je vsako leto blagodušno rtvovala svoj dar, nismo dobili še od obenega denarnega zavoda ne vinarja, večjemu, da je kateri plačal letnino. Ali e gospodom, ki sede pri blagajni, res zdi latično delo tako malovredno, da rajši odpirajo vsakojaka zabavna podjetja, akor naše tako jasno in vzvišeno kuljrno in nesebično delo? Nazadnje velja naša prošnja vsakemu odoljubu, ki še ima srca za narodni naredek in za — narodni obstanek. Bog daj, da bi naš klic ne bil glas pijočega v puščavi! Prispevki naj se blagovolijo pošiljati od naslovom: Blagajnik S. Š. M., gosp. akob Dimnik, šolski vodja v Ljubljani. H. Schreiner, tč. predsednik.