------    147   ----
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Zapisal J. V.
Mačka u rukavicah miši ne lovi (veselo na delo).
To ti je laž, prilaž i prilažie (pomnožena laž).
Nemore jedan trbuh na dva pira (v isti čas se ne more na dva kraja).
Pitavca ne obesu (svobodno je prašati in prositi).
Crkveno je ognjeno, a sirotsko i občinsko je pak-leno (nekateri so si s crkvenim, sirotskim in občinskim pakleni oganj zaslužili).
Vsak ima svojega vuka (skrb), ki ga grize, samo da se kemu prvo, a kemu kašnjeje javi.
Gladnemu vsaki kruh kolač.
Otac priteče, krv odteče; sused priskoči, i če pomoči (oče je včasi deleč ne more koj pomagati, a od sosed je zmiraj kdo blizo na pomoč; poštuj tedaj sosede).
To ti je slano i brez soli (dragoceno je).
Dug i greh vavčk rastu (ako se on ne plača, a ta ne spokori).
Tužan onaj, ki hodi svojima nogama a tujim razumom po svetu (na pr. vojak).
Nišam ni takal ni makal, ni taknul ni maknul (s to stvarjo nisem imel opraviti).
Bolja je razmišljena nego namišljena (pred vsakim delom prav dobro pomisli).
Martinske noči pojidu volove moči (po zimi se živina zaleni).
Drži se tovara (osla), dokle ti konj pride (zadovoli se z manjo srečo, dokler ti veča ne pride).
Vela crikva, malo svetdc (se reče, kadar se v veliko posodo mala stvar stavi).
On neče več na kruh pozihnuti (umrl je).
Kako pravično tako večno (krivica ne traja mnogo).
Polovicu če platiti kada umre, a polovicu kada uskrsne (kasno bo plačal).
Ki nič (malovrednoga) pošlje, nič je sam.
Ki je brez posla (vzroka) na samanj prodava tru-biliče i kupuje zijaliče.                                 (Kon. prih.)
___156    ___
Narodno blago.
Prislovice in reki iz Istre.
Zapisal J. V.
(Konec,)
Igra na trk — kdo bo brže tekal; — dčte krakori — bi rado govoriti, pa še ne more; — d&te račka — lazi po rokah in po nogah, ko rak; — k r a-jiti se -— rad sam biti; — žmija batičarica — z veliko  glavo; — staviti vino na tok —  na čep;
—  natrc — ni petelin ni kokoš; — zvrglič — prezgodaj zleženo živinče; — poščurnica — kar se dL jisti in piti za pogojeno bodoče delo; — bivšemu na po-ščurnici in izneverivšemu se za delo je bila nekda taka sramota, da mu se je moglo svobodno v zube pluniti; — ruljak — šest nog dolgo drevo posekano; — lesi ti (lesj — semo potezati; — mlamočiti — žvečiti, kakor kdor nima zob; — mlaskati — jako žvečiti; — zbaljkati — shiniti, zbaviti; — suharak — suho drevo; — sprš — kar se lahko in brzo razpraši; — križogled — kdor v križ gleda; — praščoparina
—   kar se prascem popari; — repati — rozge na konci vezati, ali, za kitn hoditi; — glava ti — trse v glavah vezati; — brij a živina priči n j a, pripušča;
—  ovce se tutubusaju —-se hobajo, tutubus, s tim dražijo  otroki janjčice   na  tutubusanje =r hobanje;   — božja  mačkica = lasica,   kdor jo  proganja,   mu pride ponoči vlase pogrizat, pravijo ljudje; — oganj,
sveču zamoriti — vgasiti; — japno mezgati, treti ga za melto; — zavščiti, da bo za vavek; — zizdriti, želno gledati (češko zizati). — Ris, risina (basnoslovno krvoločno bitje), kadar ris spi, gre njegova duhovina drugemu spečemu kri sisat, ako bi kdo spečega risino na trbušnico prevalil, pa se ne zbudi, ne bi mogla njegova duhovina nazaj vanj iti, pak bi moral umreti. Tako pripoveduje pučka basen.
-----    157    ------