Zgodoairuft zayisi
IJDK 656.21 1 .3(497.4OrmoZ),,1991 ,,
3s5.45(.197.4) " 199l "
Miran Fiier'k
PRISPEVEK K ZGODOVINI OBMOCruECN ZDRUaENJA VETERANOV
VOJNE ZA SLOVENIJO ORMOZ
Prispevek govori o nostankLr Obmoinega zclruielljn
veteronoy vojne za Orruoi, njegovent sodelovanju s
soseclnjimi zdrul.e nji, z ormoikinti irt okoliikimi
LtstonovenTi ter clruini. Dotakne pa se tudi priredi.tev
in kulrnrnilt rlogoclkov, ki jih zdruLenje orgcutizira.
Kljudne besede
OZVVS, vojno zct Slovenijo,leto 1991, Ornni.
Uvod
Obmodno zdrr"rZenje veteranov vojne za Slovenijo
OrmoZ (OZVVS) je stanovska, dornoljubna nevladna
in neprofitna olganizacija, ki zdruZuje udeieZenke in
udeleZence priprav na vojno in vojne za Slovenijo
I99l z obmodja Obdin OrmoZ, Sredijde ob Dravi in
Sveti TomaZ. Y OZYVS OrmoZ negujejo spomin na
udeleZenke in udeleZence ter dogodke v dasu
oblikovanja MSNZ 1990, delovanja enot TO, milice,
gasilcev in obrambnega sistema Obdine OrmoZ v dasu
vojne 1991. Pri svojem delu skrbijo za socialno
statusne zadeve udeleZenk in udeleZencev vojne,
ohranjamo spomin na otrdobje l990l9l in sodeluje.jo s
sorodnimi organizacijami in dru5tvi, ki negujejo
domoljubje in imajo pozitiven odnos do braniteljev
Slovenije.
Pregled ved kot deset let dela OZVVS je obseZna in
odgovorna naloga, saj gre za organizacijo, ki je
sestavljena iz velikega Stevila rnanjiih koldkov, in do
slehemega srno na poseben nadin odgovorni. Najprej
gre za organizacijo, v katero je vkljudenih ved kot
dvesto dlanov s pisano paleto interesov, hotenj in
pridakovanj. Potem je nrkaj stanovska narava OZVVS
z vsemi pogledi in ocenami o smiselnosti in
upravidenosti uporabe TO in obrambnih struktur v
nekdanji drZavi in subjektivnimi in emocionalno
okr:epljenimi pogledi na osebno vlogo in priznanje za
udeleZbo v vojni za Slovenijo. Tukaj je tucli vpliv
odgovornosti OZVVS do zgodovine. saj so ucleleZenci
dogodkov pogosto edini vir podatkov in brez nj ih ne bo
mogode sestaviti mozaika in prave slike o vojni. Ob
tem se poraja vpraianje, ali je upravideno pridakovati,
* Miran Fr5cr, prcdsednik OZVVS, Sodinci 2l b.
Ncdeija.
da bo OZVVS edini skrbnik spomina na vojno za
Slovenijo.
Morebiti je v pregledu vedlernega dela OZVVS
mogode najti odgovore na posamezna vpra5anja ali pa
vsaj oceniti, ali so v tej organizaciji na pravi poti in ili
razpolagajo s potrebnimi potenciali za uresnid,itev ciljev
in nalog, ki so si jih zapisali v svoja pravila. prav je, da
se ozremo v obdobje, (er so korenine OZVVS _ v
obrambne priprave pred vojno, oblikovanje vojaikih
kolektivov in obrambne obveznost drZavljanov nasploh
pred vojno in v njej. Pregledali bomo tudi poUude,
ustanovitev in delovanje OZVVS, da bi ocenili
skladr-rost nadrtovanih in uresnidenih ciljev ter njihov
vpliv na krepitev OZVVS.
Nekatere znaiilnosti obrambnega sistema
in njihov vpliv na nastanek OZVVS
Pripadnost dlanstva Obmodnemu zdruZenju veteranov
vojne za Slovenijo OrmoZ je povezano s pripadnostjo
obrambnim strukturam, v katerih so posamezniki
sodelovali v pripravah na vojno do leta 1991 in v
vojni za Slovenijo 1991. pred vojno so OrmoZani
skladno z Zakonon o SLO in DS sodelovali na
razlidnih podrodjih: v vojaikih enorah (JLA ali
Teritorialne obrambe) - kot rezervisti na vpoklic, v
milici kot rezervni milidniki, v enotah narodne za5dite,
v delovnih organizacijah - pomembnih za obrambo,
kot delovni obvezniki, v enotah civilne zaidite, v
sluZbi opazovanja in obveidanj a ter z dolZnostjo
materialnega dajanja.
DolZnosti s podrodja obrambe so biie za obveznike
pravzaprav velika dodatna obremenitev, saj so
usposabljanja potekala v dela prostem dasu, v sobotah
in ob nedeljuh ,.. Pri nekaterih posameznikih so te
obveznosti povzrodale dolodeno stopnjo odpora, v
glavnem pa so se OrmoZani dobro odzivali na
obran-rbne obveznosti, Se posebej pripadniki
Teritorialne obrambe.
Na obmodju nekdanje Obdine OrmoZ je vse od 1968.
Ieta, od ustanovitve Teritorialne obrambe, delovalo
obdinsko voja5ko voclstvo in enota TO.
Organizacijska struktura Teritorialne obrambe Obdine
OrmoZ je bila precej stabilna, v dobrih dvajsetih letih
obstoja je doZivela le nekaj opaznejSih preoblikovanl,
2214 Yehka
Zgofovinsft zapin
k so imela svoje vzroke v voja5ko-politidnih
razmerah v geostrateSkem prostoru: zaostrovanja in
popuidanja med voja5ko-politidnima blokoma in
odnosi velesil do Jugoslavije. preoblikovanje
Teritorialne obrambe, ki je bilo izvedeno sredi
osemdesetih let prejinjega stoletja, je dalo enotam TO
Obdine OrmoZ nekaj znadilnosti, med temi so bile
najvidnej5e:
- vsem enotam TO na obmodju Obdine OrmoZ je
poveljeval Obdinski Stab TO iz Ormoia,
- enote TO so bile majhne, Iahko oboroZene in hitro
premidne sile - praviloma modi voda,
- prevladujodje bil krajevni nadin popolnjevanja
enot z rezervisti,
- starost vojaikih obveznikov v enoti TOje bila
med 30 in 35 leti in precej izenadena,
- mobilizacijska zbirali5da enot TO so bila v
neposredni bliZini kraja bivanja obveznikov,
- usposabljanja ali tako imenovane oroZne vaje so
bila praviloma v obmodju prebivanja obveznikov.
Vse to je usodno vplivalo na dvrstost vojaikitr
kolektivov enot TO in je krepilo motivacijo ter
izurjenost posameznikov in enot v celoti.
Menim, da je nekaj podobnega veljalo tudi za druge
strukture sistema obrambe in zaldite na obmodju
Obdine OrmoZ, ki so cielovale za potrebe Teritorialne
obrambe OrmoZ, kakor tudi za dolZnostne enote
za5dite in reSevanja v Obdini OrmoZ.
DruZbene spremembe, ki smo jirn bili prida v
Sloveniji konec osemdesetih let prejSnjega stoleda, so
prinesle radikalne spremembe na obrambnem
podrodju. Pripadniki Teritorialne obrambe in drugih
delov obrambnega sistema v Obdini OrmoZ so na
poseben nadin obdutili organizacijske spremembe, ki
so se zgodile tik pred vojno. Leta 1990 so OrmoZani
opravili v okviru OSTO OrmoZ 5e zadnje priprave na
vojno, v tem dasu pa so i,e tekli procesi
preoblikovanja Teritorialne obrambe. Akci.ja enot JLA
pri razorolitvi Teritorialne obrambe in drLa
najodgovornejSih v OSTO pri predaji oroZ.ia v
skladiSda JLA, sta zagotovo Ie 5e pospesili procese
preoblikovanja. Ne glede na uspehe, ki so bili
doseZeni v obdobju delovanja manevrske strukture
narodne zaidite tudi na obmodju odgovornosti OSTO
OrmoZ, se je v drugi polovici leta 1990 zgodila nova
>regionalizacija<. Obmodje odgovornosti nekdanjega
Staba TO obdine OrrnoZ je preslo iz podravja v
Pomurje...Zato so OrmoZanom v vojni poveljevali iz
73. ObmSTO, ki je imel sedeZ v T,jutomeru. Ob vseh
telavah in kratkem dasu za oblikovanje nova
poveljni5ka struktura ni uspela vzpostaviti pristnih
odnosov in potrebnega zaupanja s pripadniki enot TO
z obmodja Obdine OrmoZ. Vsa.i v odlodilnih dneh
vojne ne! Prav tako so imeli pripadniki enot TO z
obmodja Obdine OrmoZ obdutek zaposravljenosri tudi
v dasu po vojni, saj je Stab iz Ljutomera zelo skoparil
s pohvalami in z odlikovanji za OrmoZane, kar je bilo
v grobem nasprotju s prispevkom pripadnikov enot
TO iz OrmoZa v spopadih na obmodju obdine OrmoZ.
Ker se tudi v letih po vojni odnos vodstva TO iz
Ljutomera do pripadnikov TO z obmodja Obdine
OrmoZ ni bistveno spremenil, je ciozorevala Zelja in
potreba po obrnodni organiziranosti zdrti.enja
veteranov, ki je leta 1994 Le delovalo na pokrajinski
ravni v Mariboru, kamor so se CrrnoZani Zeleli
organizacij sko pri klj uditi 
"
Pobuda za oblikovanje OZVVS v OrmoZu
Pobuda za ustanovitev Obmodnega odbora zdruZenja
veteranov vojne za Slovenijo OrmoZ je izvirala iz
hotenja in potreb udeleZencev vojne po povezovanjLr
in vplivu na vrednotenje doseZkov v vojni. Ob tem pa
je bil spornin na to, da so v OrmoZu ostali brez
Obdinskega Staba TO tik precl vojno, Se zelo Ziv in
boled. Vzpodbudo za oblikovanje obmodnega
zdruZenja je dato predsedstvo pokrajinskega odbora
ZVVS za vzhodno Stajersko iz Maribora, lera 1994. V
pokrajinskern odboru ZVVS so iz OrmoZa delovali
Miran Fi5er, Bojan Rajh in Mirko Novak. Za pripravo
Lrstanovnega zbora vetelanov v OrmoZu je bil
oblikovan iniciativni odbor, ki ga je vodil Miran Fiier,
ob njem pa so delali 5e Mar-ra periak, Bojan Rajh,
Mirko Novak, Marijan Premui, Ivan Kuharid in
Danilo Siviloti. Iniciativni oclbor ie delal od
oblikovanja v septembnr 1994 do ustanovnega zbora
veteranov, 23..iunija 1996 v OrmoZu.
Ustanovitev OZVVS OrmoZ
Ustanovni zbor OZYYS Or:moZ je bil v dvorani pGD
OrmoZ. UdeleZilo se ga je 17 ustanovnih dlanov:
Miran Fi5er, Mirko Novak, Ivan Kuharid, Bojan Rajh,
Ernest Pleh, Ivar-r 5vajg1, JoZek Kosi, Aieksander
Sta-par, Branko Jovanovid, JoZe Trstenjak, Boris
Cizerl, Maks Horvat, Franc Hergula, Franc puklavec,
Maqan PremuS, Franc Ploier in Vito pajek. Ustanovni
zbor veteranov je vodilo delovno predsedstvo v
sestavi - Bojan Rajh, Ivan Kuharid in Ernest pleh. Na
zboru so soglasno izvolili voclstvo OZVVS OrmoZ:
predsednik Miran Fi5er, podpredsednik Aleksancler
Stampar, tajnik Bojan Rajh in dlani odbora: Marko
Kodevar, Roman Kralj ter Marijan premub. V
komisijo za nadzor so bili izvoljeni: predsednik Ivan
Kuharid, dlanica Zdenka, Golob in dlan Boris Cizerl. V
dastno razsodi5de: predsednik Mirko Novak, dlanica
Marta Per5ak in dian Vito pajek.
OZVVS OrmoZ ob svoji ustanovitvi ni imela lastnih
prostorov, zato Je bil prvi naslov OZVVS n.r
Sekretariatu za obrambo v OrmoZu, kjer so hr:anili vso
-124-
Zgodooinsftzayii
dokumentacijo odbora in jim nudili potrebno
admini strativno-tehnidno pomod.
Nekateri poudarki delovanja OZVVS
OrmoZ
V mandatnem obdob.ju 2004107 vodi OZVVS
predsedstvo v sestavi: Miran Fi(er - predsednik, Franc
Hergula - podpredsednik, Bojan Rajh - sekretar,
BoZo Jau5ovec - blagajnik, Boris Vukan - gospodar,
dlani: Zvonko Me5ko, Milan Hediet, Ernest Pleh,
Stanko Zamuda, Ivan Lukman, Marko Kodevar,
Vinko Stefandid, Franc Gradid, Danilo Korotaj,
Branko Znidari(,, nadzorni odbor: Tondek Mardec
(predsednik), Boris Kovadid in Stanko Jurkovid
(dlana); dastno razsodiSde: Ivo Ore5nik (predsednik),
Zdenka Golob in Roman Kralj (dlana).
V ved kot desetletnem delu je OZVVS usmerila svoje
delo k uresnidevanju ciljev: skrb za dlanstvo OZVVS,
krepitev ugleda ZVVS, krepitev bojevniSkih tradicij
slovenskega naroda in domol.jubja, pridobivanje novih
dlanov, po pridobitvi klubskih prostorov v OrmoZu
tudi v delovanje kluba Veteran, negovanje spomina na
dogodke ob pripravah in v vojni na obmodju obdine
OrmoZ
Skladno s cilji dela je v letnih planih dela nastalo
veliko teZi5dnih nalog, ki so jih enakomerno
porazdelili v mesedne plane dela. Delo OZVVS se je
krepilo z rastjo razpoloZljivih finandnih sredstev.
Najprej so bili odvisni od izrednih dotacij ZVVS
oziroma Pokra.jinskega odbora, dez nekaj let so dobili
del zbranih sredstev iz dlanarine, kmalu je
Obmodnemu zdruZeniu pripadla celotna zbrana
dlanarina, v naslednjih letih so z Obdino OrmoZ
podpisali pogodbo o financiranju delovanja OZVVS
in si pridobili stalen vir financiranla. Za izvedbo
vedjih nalog, predvsem prireditev, so poiskali tudi
sponzorje in donatorje. Sodelovali so tudi z
organizacijami in druitvi, ki so imeli podobne cilje in
poglede na posamezne naloge, in s tem racionalizirali
porabo finandnih sredstev za pripravo in izvedbo
posameznih projektov. Pogosto so tudi sami prijeli za
delo in tako zmanjSevali stro5ke.
Za posamezne vedje akcije so oblikovali delovne
skupire, ki so nalogo samostojno pripravile in
izpeljaie. Predvsem slednje je pokazalo, kako
pomemben je dober stik s dlanstvom v posameznih
okoljih. Seveda se je tudi v OZVVS pojavljalo, da so
se organizatorji trudili in vlagali napore z i.eljo -
ustredi vedini. Pri tem pa jih je obdasen slab odziv
dlanstva na dobro pripravljene aktivnosti prizadel.
Skrb za dlanstvo OZVVS se v veteranski organizaciji
kaie na ved nadinov. Nematerialni udinki skrbi za
dlane so se kazali skozi razlidne oblike izkazovanja
dasti in negovanja spomina na posameznike. Poskrbeli
so, da so s praporom in z govornikom sodelovali ob
poslednjem slovesu od umrlih veteranov. Ob dnevu
spoilina na rfftve pa obiSdemo grobove vseh umrlih
dlanov in se poklonimo njihovernu spominu s
skromno svedko.
ZVVS omogoda izpladilo enkratne materialne pomodi
dlanom, ko se znajdejo v hudi stiski, letno so po trije
dlani iz OZVVS prejeli takSno pomod.
Pomod in svetovanje udeleZencem vojne za pridobitev
statusa vojnega veterana je med stalnimi nalogami in
tede ob vsakodnevnih stikih s dlani in z drugimi
udeleZenci vojne za Slovenijo I991. Pr:i tem se
zavedajo, da je das, ko je bilo zelo enostavno urediti
statusne zadeve, mimo.
Priznanja in pohvaie sodijo med najpogostejKe oblike
nematerialnega nagrajevanja d.lanov v vseh
organizacijah, v ZVVS pa toliko bolj, saj ima
korenine v voja5kem okolju. OZVVS OrmoZ je na
zadetku svoje dlane nagrajevala s priznanji ZVVS,
vendar se je izkazalo, da to ni dovolj. Zato so leta
2004 izdelali lasten Pravilnik o priznanjih, da bi lahko
nagradili dlane, ki so izjemno uspe5ni na svojem
podrodju dela. Za zasluge pri izgrajevanju in krepitvi
OZVVS OrmoZ, uspeino izpolnjevanje posameznih
nalog, prizadevno in dolgoletno delo v Zvezi, zbiranje
in ohranjanje zgodovinskega gradiva, uspe5no
sodelovanje s sorodnimi organizacijami in z dr:u5tvi na
obmodju Obdine OrmoZ pa tudi 5ir5e, OZVVS OrmoZ
podeljuje: zahvala OZVVS OrrnoZ, priznanje OZVVS
OrmoZ, naziv d,astni dlan OZVVS OrmoZ.
Zahvolo OZWS Orntoi so pripravili kot
enostopenjsko priznanje posameznikom, poveljstvom,
enotam, organizacijam ali dru5tvom za pomod pri
izgrajevanju in krepitvi OZVVS OrmoZ ter za
dolgoletno delo v organih OZVVS OrmoZ. Prejemniki
zahvale OZVVS OrmoZ za leto 70A6 so Miro
KrZi5nik, MiklavSki oktet, Muzej OrmoZ, Vladimir
Rajh, SD Podgorci - Franc Kovadec in Ivan Kutnjak.
Priznanje OZVVS Ormoi so pripravili kot
tristopenjsko priznanje (bronasto, sr6brno in zlato)
posameznikom za zelo uspe5no izvedbo posameznih
nalog, prizadevno delo v ZVVS, prispevek k
uveljavljanju ZVVS v sodelovanju z domoljubnimi
organizacijami in drultvi na obmodju Obdine OrmoZ.
Priznanja se praviloma podeljujejo po zaporedju
sledljivosti, najprej se torej podeli bronasto, nato
srebrno in na koncu zlato priznanje. Za leto 2006 so
medaijo bronasto priznanje prejeli: 37. VTP / EVOJ
VGM, Metod Bel5ak, Herman Prejac, Marko Kodevar
in Zdravko Petek.
Prejemnik srebmega priznanja OZVVS OrmoZ za leto
2006 je bil Zvonko Meiko.
-125-
Zgoloainsftzapd
Naziv iastri ilan OZVVS Ormoi podeljujejo kot
enostopenjsko priznanje posameznikom, ki so s
svojimi dejanji v obrambi Republike Slovenije leta
1991 posebej izkazali zaupanje pripadnikom
Teritorialne obrambe, oziroma so se v okviru svojih
moZnosti posebej zavzemali za uveljavitev statusa
veteranov vojne za Slovenijo 1991. leta. Priznanje
dastni dlan OZVVS OrmoZ so pre.jeli dr. JoZe BeSvir,
mag. Jurij Ferme, Ivan Kuharid, Stanko Zamuda,
Darko Kosi, JoZef Zadrayec, Vinko Stefandid, Ivan
$vajgl, Bojan Rajh, Miran FiSer in posnrtno Marjan
Spacapan, Boris Verbandid, Alo.iz JauSovec.
Posebno podrodje skrbi za dlane je delo na interesnem
podrodju, kjer so pripravili vrsto aktivnosti. Med njimi
se je najbolj uveljavila strelska dejavnost. Organizirali
so strelska tekmovanja z zradno pulko pri Sv TomaZu,
z MK v Podgorcih in na Presiki. Strelski rezultati so
bili vzpodbudni, velik interes pa nas zavezqe k
Sirjenju strelske dejavnosti med veterani. Pripravili so
Sahovsko sredanje veteranov, vendar jih na tem
podrodju daka (e veliko dela, de Zelijo uveljaviti 5ah
kot mnoZidno de.javnost veteranoV.
Rednih oblik rekreacijske dejavnosti veteranov v
Sporlnih dvoranah in bazenih kljub ved poskusom in
dvrsti volii ni uspelo vzpostaviti, izkazalo se je, da je
pohodniStvo obetavno podrodje dela. Ob razlidnih
priloZnostih so se zbrale manjie skupine veteranov -
pohodnikov, ki so redno nabirali kondicijo. Na
pohodih pa so se druZili in srecevali z ljudmi v svojem
kraju ter promovirali OZVVS. Vsa leta se je krepil
interes za udeleZbo na pohodu v Logarski dolini, ki ga
v septembru pripravljajo celjski Spofini delavci in
Slovenska vojska. Pohoda v Logarski dolini so se
udeleZevali na lastne strodke, v zadnjih letih pa ob
podpori 37. VTP iz Maribora.
V veteranskih vrstah je veliko strastnih ribidev, ki so
iskali svojo priloZnost avgusta na Ptuju na drZavnem
tekmovanju .ZVVS ribid,ev, letos pa so organizirali
tekmovanje v ribolovu rib s plovcem tudi na
ormoSkem ribniku.
Pridobivanje novih dlanov je stalna naloga. Nalogo,
pribliZati OZVVS dim Sirdemu klogu udeleZencev
vo.jne za Slovenijo in jih vkljuditi v delo OZVVS, so
zaupali poveljnikom vodov in drugim posameznikom,
ki so opravljali pomembne nalog v dasu vojne, a se je
izkazalo, da je to premalo. Okrepili so neposreden stik
s posameznimi udeleZenci vojne in jih povabili v
svoje vrste. Nova priloZnost se je ponudila z zadetkom
delovanja veteranskega kluba, saj se le ta uveljavlja
kot prostor za druZenje veteranov in izmenjavo
informacij o naSem delu. Na ta nadin so stike z
udeleZenci vojne dvignili na osebno raven in prenehali
komunicirati z veterani le preko poite.
Krepitev bojevni5kih tradicij slovenskega
naroda in domoljubja
elani OZVVS sodelujejo z Zgodovinskim druirvom
OrmoZ, Drultvom generala Maistra za Prlekijo ter
muzejema v OrmoZu in na Ptuju s ciljem prispevati
gradivo o pripravah in poteku vojne na obmodju
Obdine OrmoZ. V sodelovanju z veteranskima
organizacijama (ZZB NOV in Policijskirn
veteranskim drultvom SEVER), ZSe in Slovensko
vojsko ielijo dosedi visoko stopnjo vzajemnega
spoStovanja in seznanitve z nadinom delovanja,
organizacijo enot, v katerih so sodelovali OrmoZani,
in prispevkom posameznikov k reditvam na
voj aSkostrokovnem podrodj u.
Ob odprdu veteranskega kluba so postavili na ogled
slovenska voja5ka in veteranska odlikovanja, ki so jih
OrmoZani prejeli za svoje sodelovanje v vojni za
Slovenijo. Razstavo so dopolnili z odlidji, ki so jih
OrmoZani prejeli za delo v TO in Slovenski voiski
doma in v mirovnih misijah. S posebnim ponosom so
priloZnostno razstavo pokazali Karlu Erjavcu, ministru
za obrambo R Slovenijo, ko je leta 2006 predal
klubske prostore OZVVS. V veteranskem klubu je na
ogled stalna zbirka slovenskih voja5kih in veteranskih
uniform ter razstava vojaikih znakov, emblemov,
kovancev in znadk, ki so jih zbrali dlani OZVVS ob
rednem delu v Slovenski vojski ali kot zbiratelji.
Postavljanje in odkrivanje pomnikov, spominskih
ploid in drugih pomnikov, povezanih z dogodki v letu
1990 in 1991, OZVVS Steje med pomembne in
uspeSne nadine krepitev bojevniSkih tradicij in
domoljubja. Do sedaj so pri postavitvi pomnikov
sodelovali z Obdino OrmoZ pri postavitvi spominske
ploSde na mostu v OrmoZu in bojnega znaka v
grajskem parku v OrmoZu ter spominske plolde na
mejnem prehodu v Sredi5du ob Dravi. V sodelovanju
s Krajevno skupnostjo Kog in z Gasilsko zvezo
OrmoZ ter Prostovoljnimi gasilskimi druitvi Vitan --
Kog Hermanci, MiklavZ in OrmoZ so postavili
pomnik braniteljem meje in gasilcem, ki so v dasu
vojne kljub obstreljevanju iz jugoslovanskih tankov
gasili gorede hiSe in sodelovali v reievanju imetja iz
vojnih poZarov.
Pripadnikom Narodne zaSdite KS TomaZ v dast so v
sodelovanju s KS TomaZ odkrili spominsko ploido, ki
je postavljena na Dom krajanov pri TomaZu.
OZVVS skrbi za vedino postavljenih pomnikov, jih
zgledno vzdriuje in ureja okolje. Pri tem sodeluje z
najbliZjimi sosedi, kot na primer v Gomili s
HaloZanovimi, ki so prijazno odstopili zemljiSde za
pomnik, in poskrbijo za cvetje, ki je tam zasajeno.
Podjetnik Rajko Bukovec iz Presike.je v Gomili uredil
okolico pomnika, poloZil tlakovce in lidne stopnidke.
-126-
SLika L' Ponutik Ltroniteljettt nrc!e'[() in ntiliinikom v
Srrdi.icYtt ob l)ravi po oclprtju notrego rue.jnega prehodu.
(Foto: Br,rris Vul:an)
SLika 2; Delegacija OZVVS mecl polagnnjetn cvet.la k
.spontirt.tki ploiii. ntt ntostrL v Orntoi.r.t. (Fette,i: Boris Vukan)
Slika 3: Predsechr.ik KS l'ontai g. N{irko Cy,etko in Zt,ctrtkc.t
A4eiko tned odkrit.jent spetnirnke plo!ie na Donut krajnucn,
pri Tonutitt. (lroto: Boris Vukrut)
Sodelovanje s poveljstvi in z enotami Slovenske
vojske je za OZYYS posebnega pomena, saj s rem
veterani ohranjajo stik z voja5ko strukturo, ki so ji
nekod pripadali, spremljajo njen razvoj in
posodabljanje, na drugi strani pa so deleZni pomodi na
logistidnem in strokovnem podrodju pri izvajanju
nadrtovanih aktivnosti. S poveljnikomT2. brigade SV
so podpisali listino o sodelovanju in skozi vse leto
uresnidevali dogovorjene cilje. Prav tako so sodeiovali
s 37. VTP in z njegovimi EVOJ v Mariboru, Murski
Soboti in Slovenski Bistrici. Brez njihovega
sodelovanja in logistid,ne podpore bi bilo doseganje
nadfiovanih ciljev bistveno teZje.
Sliko 4: Mag. Eniljan Trafela, Miran Fiier in Anton Kttce
ob odkritju sporttiuke ploiie na LD Velika lVecleLja. Foto:
Boris Vukctn,
Spominske plolde braniteljem so trikotne oblike in
predstavljajo protioklepno oviro, izdelane so iz belega
marmorja, s dimer so v OZVVS Zeleli polrdariti
neomadeZevanost osamosvojitve in spoitovanje
dolodil mednarodnega prava v spopadih, v katere so
bili vkljuieni pripadniki TO in drugi branitelji
Slovenije.
Krepitev ugleda ZVVS
Sodelovanje z Z,rpanom obdine OrmoZ, Sredi5da ob
Dravi in Sv. To.naZa je steklo takoj po vzposravitvi
obiinskih vodstev. Zupanom so predstavili cilje
ZVVS, program dela in njegovo uresnidevanje.
Seznanjanje Sir5e javnostr o delu OZVVS so izvajali z
rednim sodelovanjem z medijskirni hi5ami, ki
"pokrivajo" OrmoZ in 5ir5o regijo (ormoSki Radio
Prlek, KTV OrmoZ, Stajerski Tednik, Veder, Radio
127 -
%godnairufi zapisi
Maribor, ...), z lastno spletno stranjo, ki je javnosti in
na(im dlanom na voljo na internetnem naslovu
http://wrvr.v.zvvs. si/Ormozl a_aktiv nosti.htm.
Slika 5: Clani OZVVS io portosni tucli na ponmike velikemu
1,7sniku generalu Rudolfu Maistru - spontinska ploiia no
Ko,qu. (Foto: Boris Vukan)
SLika 6: Povel.inik 72. brigade SV podpolkovnik Friderik
Skrmilec ob podpisu Listine o sodelovanjLr z AZVVS Onnol.
(Foto: Boris Vukan)
Delo kluba Veteran
OZVVS OrmoZ je 2005. leta s pogodbo z MORS
prejelo v uporabo klubske prostore. Junija 2006 je
minister za obrambo R Slovenije Karl Erjavec tudi
uradno odprl klubske prostore. V nekdanjem skladiSdu
TO obiine OrmoZ so veterani s prostovoljnim delom
in s finandno podporo sponzorjev pripravili zgledne
pogoje za klubsko de.iavnost.
l,eto 2005 in 2006 so porabili za ureditev prostorov, v
glavnem pa so zapolnili mesedne nadrte s termini za
s,:eianja pripadnikov enot TO, z delom predsedstva
OZVVS in uredniSkega odbora ter predavanji, ki jih je
nripravila ZSC OrmoZ.
Pot do klubskih prostorov je bila dolga, na njej pa so
bili veterani iz Ormoi,a deleZni obseZne pomodi in
podpore mnogih posameznikov in organizacij: ZVVS
je OrmoZane podprla ob posredovanju pro5nje za
dodelitev prostorov na MORS; 3"7. VTP jim je
omogodal uporabo skladi5da TO 5e pred formalno
dodelitvijo; pro5nji OZVVS za donatorska sredstva in
pomod pri ureditvi prostorov so se odzvali Silvo
Zemljit. Ekoenergetika, Adriatik (Klopotec), Panid
Dean TOOLS d.o.o., s.p. Jurkovid; pri urejanju
prostorov so bili angalirani dlani Ernest Pleh, Stanko
Jurkovid, Franci Suiek, JoZek Kra1j, Milan HedZet,
Zvonko Me5ko, Vlado Fras, Boris Vukan, Zdravko
Petek, Stabuc, Franc Vojsk.
Za potrebe dela kluba so si pridobili, kupili ali
izposodili opremo, s katero ponujajo pestre oblike
prostodasnega dela v klubu. Tako so se oskrbeli z
izjemno obseZnim fondom vojaike strokovne
literature. V prirodni knjiZnici imajo knjiZne enote o
Slovenski vojski. sodobnih vojaikostrokovnih
vpra5anjih dana5njega sveta, pogledih in organiziranju
obrambe v dasu SFRJ, teme o II. svetovni vojni. Tako
med ved kot 200 naslovi 5e tako izbirdni braici najdejo
kai zase.
Slika 7: Mitister za obrarubo RS Karl Erjovec med
ogledont razstave v veteranskern kl.ubu. (Foto: Boris Vukan)
Ob obisku veteranskega kluba so obiskovalcem na
volio tudi: razstava oroZja TO, razstava vojaSkih
kovancev in oznak, informacije o Slovenski vojski in
vojaSkem poklicu, vaje v razstavljanju pehotnega
oroZja.
Za nadrtovanje dela in skrb za nemoten potek
dogodkov v klubu veteranov OrmoZ skrbi upravnik
Borisa Vukan. KIub ponuja 120 kvadratnih metrov
uporabne povr5ine, preko 50 sedeZev za predavanja ali
prostor za sestanek do 30 Ijudi.
Zgodorriwftzayin
Skrb za negovanje spomina na delovanje
MSNZ
Maja 1990 smo bili izdani, razoroleni in poniZani.
Vodstvo slovenske Teritorialne obrambe je ukazalo
razoroittev obdinskih Stabov TO, ki ga je v maju 1990
brez zapletov izvedla ILA. Zdele: se je, da nihde ne
nasprotuje razoroi,evanju Teritodalne obrambe. Pa le
ni bilo takol Ministra za obrambo in notranje zadeve
sta sproZila nastanek manevrske strukture narodne
za5dite (MSNZ) z nalogo vzpostavitve obrambne
strukture, ponovne oboroZitve in obrambe Slovenile.
Na obmodju obdin Maribor, Ruie, Pesnica, Lenarl,
Ptuj, OrmoZ in Slovenska Bistrica so odlodni
domoljubi vzpostavili MSNZ za vzhodno Stajersko
pokajino kot edini moZen izhod iz blokade dela TO,
do katere je pri5lo po razorolitvr Obdinskih Stabov TO.
MSNZ je nastala z nalogo organizirati in opremiri
bojno silo, na katero se bo lahko naslonila slovenska
oblast tudi v primeru izrednih razmer v R Sloveniji,
kar .ie skozi obdobje svojega delovanja v celoti
uresnidila.
MSNZ je opravila glavne naloge, povezane s tajnim
odvzemom oroZja TO iz skladiSd JLA, z
vzpostavitvijo tajnih skladiSd oroija in nadrtovanjem
uporabe enot MSNZ v primeru intervencije JLA. Po
nabavi orolja je \4SNZ skrbela :.;udi za skrivna
skladiSda in redno preseljevanje oroZja na skrivne
lokacije. Obdinski Stabi MS1\Z so delali na skriven
nadin, kar je bilo doseZeno z delitvijo dela in
angaZiranjem med seboj nepovezanih skupin.
Pokrajinski Stab MSNZ za vzhodno Stajersko je v
najvedji tajnosti organiziral in vodil mag Marjan
Fekonja, pripadnik stalne sestave SfO VSP.
Njegovimi najoZji sodelavci. vsi pripadniki stalne
sestave, so bili organizatorji MSNZ, in sicer:
pornodnik za organizacijo tajnih zvez in poveljevanje
- polkovnik Andrej Kocbek, pornodnik za varovatrje
in organizacijo tajnih operacij - podpolkovnik Gorazd
Vidrih, pomodnik za logistidno oskrbo in tajna
skladi5da podpolkovnik Mihalj Bukovec in
namestnik za nadftovanje in poveljevanje - rnajor
Marjan Strehar.
V priprave na obrambo pred agresrjo JLA so bili
vkljudeni tudi drugi pripadniki stalne sestave
Teritorialne obrambe.
MSNZ so v obdinah vodili nadelniki - organizatorji
MSNZ:
V Mariboru polkovnik Vendeslav Ogrinc, v Pesnici
polkovnik Vladimir Maher', v Ru5ah major Anton
Sradnik, v Lenartu major Peter Leopold, na Ptuju
major Stanko Zitnik, v OrmoZu podpolkovnik Miran
FiSer in v Slovenski Bistrici major Marjan Strehar.
Nadelniki Stabov MSNZ so o nadrrih in delovanju
obdinskih 5tabov MSNZ sproti in v celoti informirali
Zupane in usklajevali delo s komandirji postaj milice.
MSNZ je cleiovala v najvedji tajnosti clo oktobra 1990,
ko je preila pod poveljsrvo rlovega RSTO. MSNZ je
>>novi<< TO prepustila tisode kosov oroZja, do
podrobnosti izclelane obrambne nadrte in organizacijo
enot in Stabov, ki je bila prilagojena razpoloZljivi
kolidini oroZja v posamezlri obdini.
Ob 15-letnici oblikovanja IvfSNZ so se spomnili dasa,
ko so pripadniki MSNZ iz skladi5d JLA vzeli oroZje
TO in omogodili obrambne priprave na obmodju
Obdine OrmoZ. Tako so sodelovali v pripravi regijske
prireditve MSNZ v Mariboru, kjer so v sodelovanju s
31. VTP SV pripadnikom MShIZ OrrnoZ vrodili
priznanja. Spominske znake MSNZ so prejeli Sredko
Voriid, Bojan Rajh, Frandek Maudid. Darja Majcen,
FrandiSek Tuiak, TomaZ Bolcar. Bojan Burgar, Mirko
Novak, Miran Fi5er, Franc Bokia, Boitjan Spacapan,
Frandek Gorak, JoZe Korb;in, Zaran PoS ter posn-rtno
Marjan Spacapan in Boris Verbandid .
SLika 8: PripcLdniki MSNZ Ormoi rLa srr:ianju v ';ojctiniciqeneraLtr MaistrcL v Mariboru. (Fotoarhiv 37. VTP)
OZVVS OrmoZ se je vkljudila v program
javnih del '
OZVVS OrmoZ je prijavilo program Lokalni
zaposlitveni programi -- javna dela za leto 2006, ki.je
sicer namenjen socialni in delovni vkljudenosti
brezposelnih oseb, dvigu njihove ravni znanja in
delovne usposobljenosti, spodbujanju prehoda v redno
zaposlitev in razvoju novih delovnih mest v lokalnih
skupnostih. S programom so se prijavili na Skupnosti
za zaposlovanje in prosili za podporo tudi Obdino
OrmoZ, saj so tudi v vrstah veteranov vo.f ne za
slovenijo primeri brezposelnosti, med cilji deiovanja
OZVVS pa je jasno zapisana naloga; pomod dlanon
ZVVS. Tako smo v dopustniSkih rnesecih oblikovali
ide.io in na predsedstvu OZVVS sprejeli odlodite',, za
angaZlranJe vsal enega veterana v programu javnih
del. Redi ie eno. storiti pa drugo. Najprej so morali
poiskati podporo, ki jo je Zupan Obdine OrmoZ
zagotovil brezteiav, nato pa so iskali nadin prijave in
oblikovali program. Poiskali so veliko sogovornikov.
za katere so verjeli, da imajo izkuinje z javnimi deli.
Zdelo seje, kot da iSdejo Sivanko v kopici sena.
Kmalu so naSli pravo pot, pripravili program, ki je bil
na Zavodu za zaposlovanje sprejet, in na koncu je
priSlo do podpisa pogodbe z Borisom Vukanom za
angaZiranje v programu, ki so ga imenovali Veteran
OrrnoZ. Dogovorili so Se, da bo: pomagal pri
vzdrZevanju veteranskega kluba, pomagal pri urejanju
radunalniSkih evidenc in baz podatkov in arhivskega
gradiva, sodeloval v organizaciji prostoiasnih
aktivnosti dlanov OZVVS OrmoZ, sodeloval v
pripravi razstav in prireditev OZVVS, sodeloval pri
informiranju mladih in obdanov o vojni za Slovenijo
na obmodju Obd,ine OrmoZ.
V pripravo programa za izvajanje javnih del so
vstopiii z zelo jasnimi pridakovanji, tako za OZVVS,
Obdino OrmoZ, kakor tudi za udeleZenca, to je Borisa
Vukana. V OZVVS so izrazili pridakovanje, da bomo
z izkulnjo, pridobljeno v programu javnih del,
postopoma vzpostar,,ili pogoje za stalno delovno
mesto.
Z angaiiranjem stalnega upravnika veteranskega
kluba so v OZVVS ustvarili razntere za pospeSeno
urejanje statusnih zadev veteranov. zagotovili so si
vpliv na socialne razmere nekaterih udeleZencev vojne
za Slovenijo in vedjo promocijo veteranstva na
obmodju Obdine OrmoZ. Zagotoviii so si razmere za
izboljSanje prostodasnih aktivnosti veteranov v
OrmoZu.
Obdini OrmoZ, kot narodniku javnih del, smo
zagotovili, da bomo z ,tngtziranjem v programu
.javnih del krepili ugled Obdine OrmoZ, skrbeli za
promocijo dogodkov v vojni za Slovenijo na obmodju
Obdine OrmoZ in sodelovali v urejanju statusnil-r
zadev obdanov OrmoZa, ki so bili udeleZenci priprav
in vojne za Slovenijo. V financiranju programa.iavnih
del sodelujeta Z,avod za zaposlovilnje s 607o in
narodnik javnih del Obdina OrmoZ s 407o osebnih
prejemkov, vkljudenih v javna dela.
Medseboine obveznosti med Zavodom, Obdino
OrmoZ narodnikom in OZVVS OrmoZ
izvajalcem programa javnih del - so urediii s pogodbo
o izvajanju programa javnega dela za 3 mesece v letu
2006 in za 9 mesecev v letu 2007.
Odmevnejli dogodkiv OZYYS OrmoZ
Razstava vojaikih in veteranskih znadk (februar
200s)
Motiv za pripravo in postavitev razsrave vo.jaikih in
veteranskih znadk, emblemov in oznak izhaja iz skrbi
veteranske organizacije za negovanje in krepitev
pozitivnega odnosa do vojne za Slovenijo 1991, s tem
pa krepitev domoljubja. Negovanje spo5rljivega
odnosa do kolektivov, ki so jih med vojno tvorili
pripadniki TO in milice, je ob ohranjanju
zgodovinskega spomina obr:njen tudi v sedanjost, saj
sta se po vojni iz teh struktur ruzvili Slovenska vo.jska
in policija. Nekaj razlogoy za pristop k tako obseZnj
nalogi, kot je razstava znaik, je zagotovo tudi v
zbirateljski Zilici, ki jo v sebi nosi vsak izmed nas, ali
pa se v njem zaneti, ko pride v stik s predmeti, simboli
in z yrednotami enot, ki smo jim pripadali.
Vojaike oznake so v preteklosti nastale predvsem v
podporo vodenju enot na boji5dih, ob tem pa so
omogodale prepoznavanje pripadnosti voja5ki
strukturi. Tako je oznadevanje vojaSkih enot in
posameznikov iz povsem praktidnih razlogov (slediti
praporu in svoji enoti v boju) s dasom preraslo v
motivacijski pripomodek, s katerim so krepili obdutek
pripadnosti vojalki enoti, vojaSkemu kolektivu in
bratstvr.r, ki se je izgradilo v dasu sluZenja vojski. iut
pripadnosti so posamezniki negovali tudi po odhodu
iz vojske in kot odsluZeni vojaki - vererani obujali
spomine na minule dase priprav in obrantbe dasti
cesarjev, kraljev, domovine, .... Pogosto so s takinim
odnosom krepili ugled armade, ki so ji bili vdani, in
povelidevali ideale, za katere so bili pripravljeni
Zrtvovati tudi svoja Zivljenja. Zatoni presenetljivo, da
so bile voja5ke oznake (prapori, na5itki, znadke, ...)
lidno izdelani, da so bili paia za odi. iez das, ko
tradicija postane vrednota v druZbi, ali pa takoj, zaradi
zbirateljske vneme, postanejo veteranski in vojaiki
znaki iskana >>roba<.
Skozi razstavo smo se prepridali, da je bilo v Sloveniii
od vojne 1991 in oblikovanja lastne vojske in policije
oblikovanih zelo veliko razlid,nih znakov, izvezenih
na5itkov in skovanih znadk. Tudi to nam govori, da
Slovenci znamo spo5tovati bojevni5ke tradicije in da
smo ponosni na svojo pripadnost enotam v katerih
smo siuZili. Predvsem pa, da v spo5tovanju
bo.ievniSkih tradicij nismo sami.
V OZVVS OrmoZ so se odlodili pripraviti razstavo
voja5kih oznak v skoraj vseh pojavnih oblikah (znadke,
naSitki, kravatne igle, obeski za kljude, spominske
plakete in nalepke). Organizatorji so uspeli motivirati
zbiratelje, da so izpraznili zapra(ene police in dim ved
zbirk postaviii na ogled. Tudi zato, da bi se spomnili
svojih enot. prijateljev in idealov, ki so jih druZili.
- 130 -
Zgodaoinsft zapii
OrmoZani so se prvid postavili v vlogo organizatorjev
takine razstave. Organizacijsko plat so zaupali Stanku
Jurkovidu in njegovi ekipi v prepridanju, da zmorejo
izziv in nam pripravijo zbirateljsko poslastico. Za
zagotovitev kar se da bogate in zanimive razstave so
organizatorji povabili tudi druge veteranske
organizac4e, stanovske organizacije, izdelovalce
znadk in zbiralce vojaikih oznak iz vse Slovenije.
Uspeli so!
Razstava: OrmoZani v voja5kih, policijskih in
veteranskih uniformah (marec 2005)
OZVVS OrmoZ je postavilo razstavo OrmoZani v
vojaSkih, policijskih in veteranskih uniformah. K
oblikovanju razstave so povabili Slovensko policijo,
Slovensko vojsko, ZVVS in SEVER, ZSC rer
posamezne zbiralce uniform s Sir5ega obmodja. Cilj:
na enem mestu zbrati uniforme, v katerih so OrmoZani
opravljali svojo voja5ko sluZbo v pripravah na vo.jno
in v vojni za Slovenijo 1991 pa vse do danadnjih dni.
V osrednje mesto so postavili uniforme, ki so jih
nosili branitelji OrmoZa v letu 1991 v vrsrah TO in
milice. Razstavili pa so tudi uniforme, ki so jih
OrmoZani nosili: kot mladinci prostovoljci in
obvezniki na >predvojaiki vzgoji<, uniforme voiakov
in dastnikov enot TO Obdine OrmoZ.
Prav tako smo postavili na ogled milidniSko uniformo
in zbrali dovolj gradiva, iz katerega je videti njen
razyoi v sodobno policijsko uniformo.
Na odprtju razstave je predsednik OZVVS OrmoZ
Miran FiSer poudaril: >OrmoZani smo v preteklosti
znali nositi vojaiko uniformo, ne glede na to, ali smo s
tern naili svoj poklic ali pa smo opravljali
drZavljansko dolZnost kot obvezniki. Vselej smo
spo5tovali pravila sluZbe, a smo tudi znali posluiati
glas srca in klic domovine. Tako je bilo tudi leta 1990
in 1991, ko so druZbene spremembe napovedovale
potrebo po oboroZeni obrambi slovenskih hotenj.
OrmoZani snlo na obrambnem in vamostnem podrodju
poklicno in kot obvezniki, skoraj kot en moZ, 5li v
pravo srner. Vrnili smo oroZje Teritorialne obrambe,
ki ga je JLA prepeljala v svoja skladi5da, strnili smo
vrste in se pripravili na prihajajodo vcrjno. i"pruu
nismo mogli slutiti, kako hitro in kako rnodno nas bo
zajela vojna vihra, ste pripadniki TO, milice in drugih
obrambnih struktur v OrmoZu svojo dolZnost opravili
zelo dobro inbrez nepotrebnih Zrtev, enote JI-A pa so
prebivalcem povzrodile veliko materialrie 5kode.
Slovenci smo sproti uvajali novo uniformo in oznake
ter postali prava obrambna struktura nove driave.
Ceprav je OrmoZ izgubil svoj Stab TO ie pred vojno,
smo OrmoZani vse bolj prisotni v obrambnih
strukturah Slovenske voj ske. <
Posebno skrb so organizatorji razstave posvetili
zbiranju razstavnega gradiva, ki kaZe znadilne todke
preobrazbe uniform iz jugoslovanskega obdobja v
slovenski das. Pri tem so nazorno poudarili strukture,
v katerih so sluZili OrmoZani in OrmoZanke. V dasu
tik pred vojno za Slovenijo je bilo v stalni sestavi TO
5 oficirjev, 3 podoficirji, med njimi 2 pripadnici TO.
V enote TO je bilo iz rezervne sestave razporejenih
nekaj ved kot 500 obveznikov, od tega 17 oficirjev, -52
podoficirjev, med njimi tudi ena pripadnica. V JLA je
bilo iz OrmoZa 9 oficirjev, 6 podoficirjev in 4 vcrjaki
na sluZenju voja5kega roka ter 2 gojenca vojaikih Sol.
Po osamosvojitvi Slovenije je prisotnost OrmoZanov
in OrmoZank v Slovenski vojski v stalni sestavi
Slovenske vojske veliko vedja kot pred letom 91. V
enotah in poveljstvih Slovenske vojske ter v voja5kem
Solstvu je zaposlenih preko 20 dastnikov, 1B
poddastnikov in poddasrnic rer 15 vojakov in vojakinj
Poseben kotidek je bil na razstavi posveden tistim
OrmoZanom, ki so s ponosom nosili slovensko
vojaiko uniformo na mednarodnih misijah v Albaniji,
Bosni in Hercegovini, na Cipru in v Afganistanu.
Prav tako so bile na razstavi poudarjene veteranske in
stanovske uniforme, ki jih nosijo OrmoZani, med
njimi tudi uniforme dlanov ZSC. Posebno mesto so
dobile tudi uniforme gasilskih operativcev,
angaZiranih v relevalnih akcijah ob poZarih, ki so jih
zanetile enote JLA in kasneje z oroijem ogroZale
gasilce pri galenju in reievanju.
Organizatorji razstave so spoznali, da je zbiranje
gradiva za tako obseZno razstavo izjemno naporno in
strokovno zahtevno delo, zato so se ob postavitvi
omejili na obdobje 1990191 do 2004. Med zbiranjem
gradiva so ugotovili, da se je veliko uniform in
drugega gradiva izgubilo, saj je uniforma artikel, ki
podleZe nadelu zadoli.evanja, torej je to >potroina
roba<<, ki jo ob zadolLitvi novega artikla vmerno ali
zayrlemo, saj se je izrabila. Vendar se na sredo to ni
zgodilo v vseh primerih. Posamezniki so iz razlidnih
razlogov ohranili svoje uniforme in s tem ohranili
deldek spomina ki so ga s postavitvijo razstave
podelili z ved kot 600 obiskovalci.
Obisk ministra za obrambo (iunij 2006) je velik
dogodek, ki se domoljubnim organizaci.jam, kakrln.l
je OZVVS, zgodi izjemoma. V OrmoZu so bili
poda5deni s prihodom Karla Erjavca ob odprtju
klubskih prostorov OZVVS. Dogodek so skrbno
nadrtovali dalj dasa. Emest Pleh je skrbel za stike z
uradom ministra, Miran FiSer je prevzel naloge
usklajevanja dogodka s poveljnikom JZ. brigade
Prle5kirn druitvom GM, PGD OrmoZ in OZSd.
TomaZ Bolcar je skrbel za likovno razstavo in kulturni
prograrn ob odprtju, Bojan Rajh pa je usklajeval porek
odprtja.
-131-
Z'godoaitsft zayisi
Ministru Erjavcu so predstavili potek gradnje
skladi5da TO OrmoZ in njegov pomen za razvaj
MSNZ leta 1990 po razoroZitvi TO.
V nagovoru ob odprtju prostorov je minister Erjavec
poudaril pomen dogodkov v OrmoZu v vojni za
Slovenijo 1991 in vlogo pripadnikov ormolkih enor
TO v obrambi Slovenije. Minister za obrambo in
predsednik OZVVS OrmoZ sta prerezala trak in tako
je bil veteranski klub tudi uradno odprl.
Minister si je ogledal postavljeno likovno razstavo
l)anila Kovadeca in se z njim pogovarjal o vojni in
likovnem ustvarjanju. Ogledal si je tudi razstayo
slovenskih voja5kih odlikovanj, ki so jih za svojo
zvesto sluZbo v TO prejeli OrmoZani. Z avtorji
razstave je spregovoril o OrmoZanih, zaposlenih v SV,
in njihovem prispevku v nirovnih misrjah.
Okrngla miza (iunij 2006)
Predstavniki veteranskih, domoljubnih organizacij in
gasilskih drultev so se pred ministrom za obrambo
pogovarjali o sodelovanju s SV in delu na obrambnem
podrodju. V dokaz dobrega sodelovanja so predsednik
OZVVS OrmoZ, poveljnik 72. brigade in predsednik
OZSC OrmoZ, podpisali listino o sodeiovanju.
Prisotnost ministra za obrambo je dogodku dala
poseben pomen.
Podpis listine o sodelovanju 272. brigado
Slovenske vojske (iunij 2006)
V OZVVS OrmoZ so pred leti vzpostavili tesno
sodelovanje z 72. brigado, zato so Zeleli razmerje
postaviti 5e v formalne okvire. Ob odprtju
veteranskega kluba so videli 5e vedje moZnosti in
potrebo po sodelovanju. S podpisom listine so se
zavezali k trajnemu sodelovanju na podr:odju
vojaSkostrokoynega dela, krepitvi domoljubja in
negovanju spomina na ljudi in dogodke v vojni za
Slovenijo 1991.
Listino sta podpisala poveljnik 72. brigade,
podpolkovnik Friderik Skamlec, in predsednik
OZ\/VS OrmoZ Miran Fi5er.
Likovna razstava (iunij 2006)
V veteranskem klr"rbu - galeriji Veteran, kot smo jo
poimenovali ob prvih likovnih razstavah, je postavil
na ogled svoja likovna dela dlan OZVVS - veteran
Danilo Kovadec.
Danilo Kovadec je udeleZenec vojne za Slovenijo,
prejenrnik bojnega znaka OrmoZ. Po vojni se je zadel
liubiteljsko ukvarjati s slikanjem. DomiSljijske risbe
Danila Kovadeca spominjajo na netuzemno pokrajino,
v kateri se prepletata mradnost brezen obupa in
glasnih krikov, verjetno njegovih prvih stvaritey, z
opazno vedrino njegovih z iitralmi. rastlinami in z
Zenskimi akti prepletenimi podobami svetlejie
sedanjosti. Spogledovanje z verskimi ikonami daje
slutiti smer, v katero bodo obrnjene njegove
fantazijske podobe v prihodnje. Danila Kovadeca
odlikuje odlidno poznavanje slikarske obrti,
poznavalska uporaba barv in mojstrsko sendenje.
Impresivne slike Danila Kovadeca dalei presegajo
okvire, v katere jrh je postavil na ogled. Verjetno bi
bolj prefinjena postavitev poregnila v ospredje ie
kak5en del globine njegovih slik ali paje ravno s tako
dekoracijo hotel nekaj globine tudi skriti.
Razstava o vojni za Slovenijo na Zelezni5ki postaji
v Ormoiu
OZVVS OrmoZ je 20. aprila 2007 v sodelovanju z
vodstvom Zelezni(ke postaje OrmoZ postavila
razstavo, ki so j posvetili ielezni(arjem in dogodkom
v dneh agresile na Slovenijo i991. >Med prvimi in
najteZjimi dogodki vojne za Slovenijo l991 na
obmodju Obdine OrmoZ so napadi JLA na Ormo5ki
most in prebo.f barikade v SrediSdu ob Dravi. Vedino
dogodkov se je odvijalo v obmodju Zetezni5kih
objektov, ki so branireljem sluZili kot poloZaji in
opora za bojevanje proti obdutno premodnemu
nasprotniku. Ob tem so Zeleznidarji pripadnikom enot
TO nudili svojo infrastrukturo za namestirev in
predvsem zapoyezaye. Zeleznidarji so se tudi aktivno
vkljudili v obrambna prizadevanja Slovenije, svoj
vozni park so postavili v barikade in obdutno
upodasnili nasprotnika v njegovem naletu na
Slovenijo. Z enako odgovor:nostjo so pravodasno
poskrbeli za potnike, sodelavce in opravili vse korake
za ohranitev operativne sposobnosti ie-leznice v
obmodju njihove odgovornosti. Iz obdudovanja in
globokega spoStovanja dejanj, ki so presegala z
zakonom in Zelezni5kimi pravili predpisano ra',nanje
zaposlenih, Zelimo v OZVVS OrmoZ opozoriti
javnost, da so bili Zeleznidarji predolgo odrinjeni,
krividno pozabljeni,< je v nagovoru ob odprtiu
poudaril predsednik OZVVS OrmoZ Miran Fi5er. Sef
postaje OrmoZ leta 1991 g Viktor Stajnko je zbranim
opisal dan agresije in dneve, ko je bila postaja
izpostavljena ognju, ki so ga bruhali topovi JLA"
Spomnil se je vseh ljudi na posraji, ki so z njim delili
teLaye tistega dasa ter skrbi, ki jih je imel ob vsaki
odloditvi, za katero ni bilo pokrida v sploinih
Zelezni5kih predpisih in nadrtih za vojne priprave.
Obiskovalci so si ogledali razstavo in se Se dolgo
zadriali v prijetnem druZenju v postajni dakalnici, kjer
bo razstava na ogled vse do prvomajskih praznikov.
Obisk v voja5nici generala Maistra ob dnevu
Slovenske vojske (maj 2007)
Veterani vojne za Slovenijo OrmoZ smo se z veseljem
Zgadoairuft zapii
pridruZili pripadnikom Slovenske vojske ob
praznovanju dneva Slovenske vojske, saj s pr:ipadniki
72. brigade in 37. VTP dobro sodelujemo. Vodsrvo
voja5nice generala Maistra v Mariboru nas je povabilo
v voja5nico in k sodelovanju v programu - tako med
tekmovalce kakor tudi med organizatorie. NaS dian
JoZe Korban je bil rned organizator-ji iahovskega
turnirja, Karel Mertik in Zdravko petek pa sta se
pomerila v kuhanju vojaikega golaia. pripadniki
Slovenske vojske so za obiskovalce pripravili vrsto
Sportnih tekmovanj, sredanje motoristov, program za
najmlaj5e, ogled sodobne voja5ke tehnike, ... Ob tem
smo v vojadnici generala Maistra sredevali izjemno
veliko znancev iz Slovenske vojske in iz sosednjih
OZVVS. Pr:ivoSdili smo si krajii kteper in izmenjavo
izkuienj o delu v ZVVS. Skrarka, v voja5nici je bilo
izjemno Zivahno in domiselno, tako je dan minil. kot
bi mignil. Ob tej priloZnosti se zahvaljujemo tucli
PGD OrrnoZ, ki nas je prepeljalo v Maribor.
tJpokojenci MORS na obisku v veteranskem klubu
OrmoZ (april2007)
V torek, 22. maja, so se upokojenci MORS odpravili
na izlet po Prekmurju in Prlekiji. Na obmodju Obdine
OrmoZ smo jih sprejeli dlani OZVVS OrmoZ in jim
predstavili dogodke iz vojne za Slovenijo l99l v
Gr:mili pri Kogu. Obiskovalcem smo podrobno opisali
das, ko je oklepno mehanizirana enota JI-A izgubila
dva tanka in se maidevala tako, da je poZgala 9 kmetij
in streljala na gasilce, ki so prihiteli na pomod.
Upokojenci IvIORS so si ogledali tudi pomnik, ki ga je
OZVVS OrmoZ postavila braniteljem meje in
gasilcem, ki so nesebidno posredovali ob vojnih
poZarih leta 199i, ter se pogovarili z udeleZenci teh
clogodkov.
V OrrnoZu smo gostom predstavili dogodke v mestu
in na mostu, kjer so enote TO OrmoZ v spopadu
ustavile modno oklepno mehanizirano enoto. ki .je
prodirala izYaraLdina. Celoten vpogled v priprave na
vojno in vojne dogodke, ki so se odvili na obmodju
Obdine OrmoZ, so gostje dobili ob ogledu muzejske
zbirke, posvedene vojni za Slovenijo 1991.
Spre.iem veteranov pri iupanu v Ormoiu (iunij
20$7)
Ob dnevu drZavnosti je Zupan obdine OrmoZ Alojz
Sok pripravil spr:ejem za veterane vojne za Slovenijo
1991. Ob tej priloZnosti se je zahvalil ucleleZencem
vojne za Slovenijo, ki so leta 1990 in 9l znali in hoteli
posluSati svoje srce in so se izpostavili za domovino
in pri tem uspeli.
Sprejem pri Zupanu je bil tudi priloZnost za podelitev
spominskih znakov pripadnikom voda pDD, ki so leta
1990 prejeli oroZje na dom in kot enata za posebne
nafi)ene zagotavijali visoko stopnjo trojne
pripravljenosti Teritorialne obrambe na obmodju
Obdine OrmoZ. Spominski znak so prejeli: Antun
Bogadi, Boris Cizerl, Vladimir Fras, Ivan Golob,
Matiai Kociper, Milan Kororaj, Ivan Kuharid. Janko
NILrrad, Tondek Murad, Martin petek, Franc puklavec,
Ivan Pulduvec. Bojan Sirnonid, Danilo Siviloti. Franc
Strman, Franci Sulek, Ma4an Toplidar, Du5an Trop,
JoZef Trstenjak, Anton Velnar, Boris Vukan. podeljen
je bil tudi spominski znak >itabi TO< OrmoZanom, ki
so bili razporejeni v 73. ObmSfO v Ljuromeru.
Spominski znak so prejeli: Vito pajek, Ivo Ore5nik,
Aleksander Stan-,par, Ivan Belcl, Franc Fajfar, Mar.jan
Burjan, BoZo JauSovec, Branko Jovanovid. Joief
Kosi, Ciril Bogia.
Spominske znake je podelil poveljnik 31. VTp
podpolkovnik Miran FiSer in pri tem poLrclaril
odlodnost in hrabrost udeleZencev vojne za Slovenijo
1991, kot zgled pripadnikom Slovenske vojske, ki
skrbno negu.jejo bojne tradicije enot in itabov TO
1991. Podpolkovnik FiSer se je zahvalil Zupanu
Obdine OrmoZ in veteranom za izjemen prispevek v
vojni za Slovenijo 1991 in iim destital za prejeta
odlidja ter Zelel vse najJeple ob dnevu drZavnosti. po
opravljeni sprejemu in podelitvi priznanj so zbrani
veterani vojne za Slovenijo oddli na konced Orkestra
Slovenske vojske v ormolki grad. Sre6anje ob dnevu
drZavnosti je pomenilo tudi za clruZenje in obujanje
spominov na das teZkih preizkuienj, spopada z
oklepno enoto JLA in srednega konca.
Slika 9: Orke.ster Slot,ettske ,*ojske prvii tta ocln,,
Orntoikega poletjo. (l-oto Bojan Rajh)
Koncert Orkestra Slovenske vojske r,Ormoiu otr
dnevu drZavnosti fiunij 2007)
OZVVS OrmoZ in Obdina OrmoZ sra ob dnevu
drZavnosti zagotovila nastop Orkestra Slovenske
vojske na odru >Ormoikega poletja<. Nastop
vrhunskil-r glasbenikov iz Slovenske vojske v OrmoZu
je podprlo vodstro Slovenske vojske. Vo.iaiki orkester
-133-
Zgodooiruft zayisi
je v OrmoZu nastopil v popolni sestavi in je pod
umetniSkim vodstvom magistra Janija Salamona
pripravil izjemen kulturni dogodek. Vojaiki
glasbeniki so se OrmoLanom predstavili z za tho
prijetnim prograrnom in vrhunsko izvedbo. Po
zakljudenem koncertu so veterani OZVVS OrmoZ
povabili vse udeleZence v veteranski klub na
pogostitev, ki jo je pripravilo 37. VTP Slovenske
vojske iz Maribora.
Sretanje vetcranoy in krajanov v Gornili pri Kogu
(julij 2007)
OZVVS OrmoZ je v sodelovanju s KS Kog in PGI)
Vitarr- Kog, Hermanci in MiklavZ pri OrmoZu ter 37.
VTP Slovenske vojske pripravila tradicionalno
sredanje v Gomili pri Kogu. Sredanje pripravljamo v
spomin na pripadnike enote TO in prostovoijne
gasilce Vitana, Koga, Hermancev, MiklavZa, OrmoZa
irr Hardeka ter dlanov DVD Robadje iz sosednje R
Hrva5ke, ki so hrabro in nesebidno gasili in reSevali
ob poZarih. PoLare na 9 kmetijah je zanetila oklepna
enota JLA, ki je v spopadu s pripadniki TO izgubila 2
tanka, nato pa se je maidevala s poZiganjem domadij.
Spominska svedanost se je zad,ela s kulturnim
programom, ki so ga pr:ipravili Trobilni kvartet
Glasbene Sole OrmoZ, pod vodstvom dirigenta Slavka
Petka, pevski zbor Druitva upokojencev Kog, pod
vodstvom Anice Petek, in humorista Janko Klajndar
ter JoZko Kolarid.
Zbraneje nagovoril predsednik OZVVS OrmoZ Miran
Fi5er, ki je obudil spomin na dogodke 2. in 3. julija
1991 v KS Kog se zahvalil pripadnikom enote TO,
hrabrim krajanom in nesebidnim gasilcem. Poudaril je
tudi potrebo po skrbi za veterane, ki zaradt
gospodarskih gibanj v druZbi ostanejo brez delovnih
mest in virov preZivetja, spomnil se je tudi delovnih
organizacij, ki so sodelovale v vojni za Siovenijo, in
tako kot Tovarna sladkorja OrmoZ odlodilno
prispevale k zmagi. Sedaj pa jih v imenu
gospodarskega razvoja zapiramo in zanemarjamo, da
gre pravzapra:r za iive spomenike iz obdobja vojne za
Slovenijo. V imenu krajanov KS Kog ie udeleience
sredanja pozdravil pr:edsednik Kralevne skupnosti
Kog Zdravko Hlebec. Slavnostni govornik je bil
Zupan Obd,ine OrmoZ Alojz Sok, kije velidino uspeha
v vojni za Slovenijo postavil ob bok zgodovinskim
dogodkom od Karantanije, razpada avstro-ogrskega
cesarstva ter dogodkov prve in druge svetovn^ vojne.
Spomnil je na pripadnike enot TO, takratne milice ter
prostovoljne gasilce in dogodke iz vojne za Slovenijo
ter poudaril potrebo po ureditvi statusnih zadev
veteranov vojne za Slovenijo.
Zaslui.nim dlanom za uspelno delovanje OZVVS so
podelili plakete. DruZinam, ki so leta 199i na svojih
domovih hranile oroZie in pod svojo streho sprejele
pripadnike enot TO, so podelili priznanje >slovenska
druZna.,, in sicer: Kerendidevim s KajZarja, P5akovim
iz Ormoia, Meikovim iz Svetega TomaZa, Boklevim
z l,itmerka in druZini Fi5er iz Sodincev,
Leto5njega sredanja v Gomili, ki iz leta v leto posraja
vse odmevnej5e, 'se je letos udeleZilo preko 400
veteranov, gasilcev in domadinov, ki so jim pripadniki
37. VTP postregli s pravim vojaSkim pasuljem,
skuhanim v vojaSnici Slovenske vojske v Murski
Soboti.
Obisk OZVVS Breiice v OrmoZu (september 2007)
elani OZVVS BreZice so obiskali OrmoZ^ V OZVVS
OrmoZ so pripravili program obiska, v katerem so
Zeleli predstaviti OrmoZ danes in OrmoZ v dasu vojne
za Siovenijo 1991 ter delo OZVVS OrmoZ od
ustanovitve. Sredanje je steklo gradom v OrmoZu, kjer
je goste iz Breiic pozdravil predsednik OZVVS
OrmoZ Miran Fi5er, nato je vodenje prevzel Boris
Vukan s sodelavci. Delavci Muzeja OrmoZ so
obiskovalce popeljali skozi razstavo o vojni za
Siovenijo v Ormoiu in na ogled drugih zbirk v gradr,r.
Po ogledu muzeja'so si gostje ogledali pomembnejle
iokacije na obmodju Obdine OrmoZ, kjer so se odvijali
najpomembnejii dogodki vojne za Slovenijo. Goste so
povabili tudi v veteranski klub, kjer so jim predstaviJi
delovanje kluba OZVVS OrmoZ in skozi video film o
vojnih dogodkih v OrmoZu obudili potek
osamosvojitvene vojne leta 91 v OrmoZu in okolici. Z
BreZidani smo preZiveli dan, ki smo ga posvetili
obujanju spominov na teZke dni iz leta 1991, in poti,
ki smo jo veterani prehodili do danes v prizaclevanjih
za uveljavljanje statusa veterana.
Skrb za zunanjo podobo OZVVS OrmoZ
Skrb za krepitev ugleda OZVVS OrmoZ in s tern tudi
pripadnost veteranski organizaciji je poudarjeni cilj
delovanja. Za dosego tega cilja smo posvetili tudi
nekaj skrbi za oblikovanje zunanje podobe dlanov, ko
so angaZirani kot veterani, pa tudi zunaj tega. Clanom
in simpatizerjem so ponudili lidno 6epico, rnajico in
brezrokavnik, ki jih lahko nosijo na shodih dlanov,
javnih prireditvah ali kjer koli v zasebnem Zivijenju,
saj ni sestavni del predpisanega kroja ali veteranske
uniforme. Zagotovo je sporodilna vrednost
veteranskih simbolrv s pr.porrrvnostjo OZVVS
OrmoZ okrepila popularnost veteranske depice, ki .je
izdelana v dveh barrah; modri in zeleni. Spredaj ima
izvezen barvni znak ZVVS, pod njim je r-rapis
oRMOz.
Zelena depica je namenjena dlanom OZVVS OnnoZ,
modra pa dlanom predsedstva, kar je tudi izvezeno na
levi strani depice, na desni pa je irne posameznega
ilana vodstva. Tako sta pouda{ena individualnost in
prepoznavnost posameznih nosilcev odgovornih
funkcij v OZVVS,
Majica je temr-rejSe zelene barye z izvezenim barvnim
znakom ZVVS, z napisom OrmoZ. ldamenjena je
dlanom in simpatizerjem OZVVS.
Brezrokavnik je peddene barve, s tem smo se Zeleli
izogniti preved vojaSkim, ribi5kim ali lovskim
relitvam, ki jih nakazuje obilica razlidnih Zepkov. Na
Ievi zgornji strani je izyezen barvni znak ZVVS, z
napisom OrmoZ. Idejno zasnovo zunanje podobe je
prispeval Boris Vukan, ki je tudi skrbel za korektno
izdelavo.
elanorl OZVVS OrmoZ in zbiralcem voja5kih ter
veteranskih insignij smo v letih 2005 in 2006 ponudili
dve znadki: spominsko znadko OZVVS OrmoZ, ki
smo jo posvetili 15. obletnici vojne za Slovenijo 1991,
in dlansko znadko OZVVS OrmoZ.
Spominska znadka je prispevek k ohranjanju spomina
na vojno za Slovenijo 1991 in h krepitvi ugleda
OZVVS. Znadka je izvedena kot okrogla priponka,
pr?mera 28 mm. Na modri podlagi, v odtenku
ormoike zastave, z zlato obrobo, sta umeldena enako
velika grba: ZVVS in Obrdine OrmoZ. V loku nad
grboma je izpisano OZVVS ORMOZ, pod grboma je
vodoraven napis 15 LET.
Clanska znadka ZVVS je 20 mm velika priponka, kije
v osnovi grb ZVVS s polkroZnim napisom ORMOZ,
na modri podlagi v odtenku ormoike zastave. Napis je
.rrmeSden v podnoZje venca in med puikini kopiti tako,
da ne spreminja osnovne podotre grba ZVVS.
Idejno zasnovo obeh znaik je pripravil Ernesr Pleh, ki
je tudi skrbel, da je izdelovalec DVZ Ponikve. d.o.o.,
sledil predlagani zamisli.
Sklepne misli
Od ustanovitve leta 1996 se je Obmodno zdruienje
veteranov vojne za Slovenijo OrrnoZ potrdilo kot
stanovsko, domol.iubno, nestrankarsko, nepridobitno
in nevlaCno druitvo. V njern se prostovoljno
zdruZujejo udeleZenke in udeleZenci priprav in vojne
za Slovenijo, ne glede na to, ali so v dogodkih za
ohranitev samostojne in neodvisne Republike
Slovenije v obdobju od 17. maja 1990 do26. oktobra
1991 sodelovali prostovoljno ali kot obvezniki. V
vrste OZVVS se skladno s pravili veteranske
organizacije vkljudujejo posamezniki, 1;i so bili
angaZirani: v manevrski strukturi narodne zaidite, v
enotah Teritorialne obrambe, v upravnem organu za
obrambo, v organih za notranje zadeve, v narodni
zaiditi, v gasilskih enotah in Stabu civilne zaSdite ali
pa so bili zaposleni v podjetjih in institucijah, ki so
izvajale naloge civilne obrambe.
Znadilnosti, ki so povezovale pripadnike enot 'IO v
dasu vojaike razporeditve. se v veteranski organizaciji
niso samodejno potrdile kot vrednota, zaradi katerih bi
se vedina udeleZencev vojne Zeleia vdlarriti v ZVVS.
ie Iahko reiemo, da st bili pripaclniki enot 'I'O
zadovoljni z vzduljem v enoti TO, ko so bili
razporejeni v male voja5ke enote v neposredni bliZini
doma, ... tega ne najdemo med prevladujodimj rirotivi
za vkljudevanje v ZVVS. Nekdaj dvrsta pripadnosf.
enoti in zaupanje poveljniku se je po reorganizaci.ji
TO leta 1990 in v ietih po vojni nepovrarno izgubila.
Zagotovo bi lahko naSli del odgovora v clruZbenih
spremembah, ki so lojalnost drZavljanov na poclrodjr,
izpolnjevanja obrarnbnih dolZnosti izrinili kot
vrednoto drZavJjana. Odgovore bi rnorali iskati tuili l.
visoki stopnji razodaranja udeleZencev vojne nael
enostransko prisvojitvijo >vojnih zaslug.. - 71.
ObmSTO Ljutomer, v katerem so takoj po vojni
pozabili na rezerviste z obmod-ia ObIine OrmoZ"
Nekaj tak-Knega je bilo pridakovati, saj no\.a
poveljni5ka strukrura 13. Obm SfO ni uspel;r
vzpostaviti pristnih odnosov in zgraditi potrebnega
zaupanja s pripadniki TO z ohmodja Obdine OrmoZ.
Ved moZnosti za izhod iz labirinta neporavruinilr
radunov v preteklosti ima OZVVS, ki se mora odzvati
na te izz,ive s sodobnimi in dlanom prijaznirrri
programi ter metodami dela. Pri iskanju svoje vioge je
OZVVS na5lo nekaj organizacijskih obtik delovania'
ki so blizu interesom veteranov in niso nujnc
preslikava voja5ke organiziranosti iz dasa
osamosvojitvene vojne. Svojo nalogo sta na tem
pcrdrodju za(,eli izpolnjevati tudi drZava. in lokalna
skupnost. Od ministrstva so prejeli v uporabo
veteranski klub, ki je izjemno modna vzpodbuda za
delo veteranov. Prav tako so uspeli na natedaju za
vkljuditev v javna dela in imajo na voljo >stalncr
zaposlenega<( veterana. ki ga v celoti tinancirata
driaya in Obdina OrmoZ. K temu ima OZVVS otr
sredstvih iz dlanarine stalen finandni vir, ko pct
pogodbi o financiranju deleZa z Obdinami OrmoZ,
Sveti TomaZ in grediSde ob Dravi zagotavlja izvedhr:
sodobnega in veteranom zanimivega programa dela.
Ob tem je OZVVS vzpostavilo dobro sodelovanjc ri
Slovensko vcrjsko, kar je v veliko ponrod pri vedjih
prireditvah.
- 135 -
Zgodoui:nsft zayisi
Pisni viri
- Arhiv OZVVS OrmoZ, Letna porodila predsednika
OZVVS od 1995 do 2006.
- Arhiv OZVVS OrmoZ, Zapisniki zbora veteranov 1995
do 2006.
- Arhiv UO za obrambo OrmoZ, Porodilo o aktivnostih v
obdobju agresije Sekretariata za obrambo obdine
OrmoZ,5t. 851/38, z dne 01.08. 1991.
- Kuharid, Ivan: Okrogla miza ZRVS OrmoZ ob 1.
obletnici vojne 1992.
- Porodilo o bojni pripravljenosti TO Obdine Ormoi. za
leto 1987.
- Sklep o izbiri programa izvajanjajavnega dela, 5t 563-
50/06- I 100-4-0884, z dne 12. 09. 2006.
- Spletna stran OZVVS OrmoZ http://www.ozvvs-
ormoz.zvys.si/.
- Statut ZVVS 5t 312000. z dne2l. 12.2000.
- Zakon o obrambi, ULRS, ltev. 82194,30, 12. 1994,
Ljubijana.
Literatura
- Fi5er, Miran, 2004: Ustanovitev Obmodnega zdruZenja
veteranov vojne za Slovenijo OrmoZ. Zgodovinski
zapisi 1, OrmoZ, stt.l3-16.
- Svanjcer,Janez,1993: Obranili domovino. Viharnik,
Ljubljana.
- Zemlji\ Franc, 2004: Izboljianje deiovanja OZVVS
OrmoZ s prilagajanjem organizacijske in vodstvene
strukture. Veteranov zbornik 2004, ZVVS OrmoZ.
Povzetek
OZVVS Onnoi zdrul.uje tideleience vojne za Slovenijo
1991 z obmoija Obiin Ormoi, Srediiie ob Dravi in
Sveti Tomai. Skrbijo za socialno stotusne zadeve
ucleleiencey vojne, negujejo spomin na obdobje
1990/91 in sodelujenxo z orgonizacijarui, ki negujejo
domoljubje in imajo pozitiven odnos do braniteljev
Slovenije. Pobuda za ustanovitev Obmoinega odbora
je nastala iz hotenja udeleZencev vojne po
povezovanju in vplivu na vrednotenje doseikov v
vojni. OZWS iiie sodobne in ilanom prijazne
programe dela, ki niso nujno preslikava vojaike
organiziranosti iz iasa osamosvojitvene vojne.
Financiranje dela urejajo z Obiinami OrmoL, Sveti
Tomai in Srediide ob Dravi, kar zagotaylja iz,veclbo
programo dela. Ob tem so vzpostavili clobro
soclelovanje s Slovensko vojsko, kar je v veliko pomoi
pri veijih priredinah.
-136-