F'o#tntna plačana ? phmm.
Leto XV., štev. 112
Ljubljana, petek 18. maja 19)4
upruvuiatvo; LjuDljaaa, Hnafijeva ulica 6. — Telefon It 8122, 8121, 8124. S125, 8126.
LiLseratni oddelek: Ljubljana, ftelen-burgova UL 8. — TeL 8492, 2492.
Podružnica Maribor: Gosposka ulica »t 11. — Telefon it 2466.
Podružnica Celje: Kocenova ulica tt S. — Telefon 6L 190.
K.ačuni pri pod t <iek zavodih: Ljubljana St 11-842, Praga čifllo 78J.80, W1er 4t 1 OfS 241
Rokopisi se ne vračajo.
tarifu
PREDSTAVNIKI JUGOSLOVENSKEGA NARODA NA SVETIH TLEH OTOKOV KRFA IN VIDA
Senatorji in poslanci so se poklonili manons junakov in mučenikov, ki so po albanski Golgoti izdihnili na gostoljubnih grških tleh
Krf, 17. maja p. Včeraj zjutraj je parnik »Prestolonaslednik Peter«, s katerim potujejo člani našega Narodnega predstavništva, zapustil Uličic j in krenil proti Krtu. Ko je parmik prispel v bližino Lješa, kjer je bila 1. 1915. in 1916. glavna baza. za vkreavanje umikajočih se srbskih čet, Je parnik zmanjšal brzino in se ustavil na kraju, kjer je bil 1. 1915. potopljen parnik, s katerim so črnogorski dobrovolj-ci iz AmeriKe hiteli na pomoč svoji ogroženi domovini. Takrat je našlo smrt v valovih 270 dobrovoljcev.
Ko se je »Prestolonaslednik Peter« ustavil, se je vršila kratka spominska svečanost. Po cerkvenem obredu je spregovoril senator Jeremija Zivanovič, ki je bil živa priča te katastrofe. Opisal Je tragični dogodek, kjer je našlo smrt toliko zvestih sinov domovine v trenutku, ko so bili po dolgem potovanju oddaljeni same še dve milji od cilja. Za njim je govoril še narodni poslanec g. Gavro MiLoše-Vič, nakar so vrgli v morje krasen venec,
Nad Sinjo grobnico
Parnik je nato Krenil dalje in je davi ob 6. zjutraj prispel do tako zvane Sanje grobnice v bližina otoka Vida. Na parmdku so bile v znak žalovanja spuščene zastave na pol droga. Na tem mestu so namreč metali v morje trupla umrlih srbskih vojakov na Krfu in Vidu, skupaj nad 8000. Na parniku se je vršila žalna služba božja, ki so Jo opravili navzoči duhovniki narodni poslanci. Predsednik senata dr. Tomašič in predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi sta v lepih govorih opisala muke in trpljenje ostankov srbske vojske po strašnem umiku preko Albanije ter v imenu jugoslovenskega Narodnega predstavništva izkazala čast padlim herojem le spustila v morje krasne vence. Na enak način so počastili padle borce zastopniki posameznih banovin ter vrgli v morje vence in po pest zemlje Iz vsake pokrajine. Narodni poslanec g. Bogdan Vidovič pa je vrgel v morje tudi pest zemlje z grobov narodnih mučenikov, ki počivajo v Sarajevu.
Prihod na Vid
Po tej svečanosti je parnik krenil proti Vid«, kjer so se narodni predstavnih izkrcali ob 8. zjutraj, že od daleč so se svetlikali v jutranjem soLncu nešteti križi na pokopališčih. V pristanišču so pozdravila ju go slo venske goste predstavniki Krfske občine, komandant mesta in jugoslovenski poslanik iz Atem ter velika množin* domačega prebivalstva. Narodni poslanci in senatorji so se takoj podali na pokopališče, prižgali na grobovih sveče in položili vence. Medtem je prispel tudi krfski metropolit dr. Aleksandrov, ki je nato skupno z našimi svečeniki opravil cerkvene obrede na grobovih. Po cerkvenem obredu sta izipregovorila najprvo
Po tej svečanosti so ©e narodni predstavniki korporativno podali na grob grškega neznanega junaka in tudi tam položili ve-iec ter posetili nato še vsa ostala grobišča, toder počivajo naši narodni heroji. Nato so »? podali v krfsko gledališče, kjer je po imikj preko Albanije zasedala srbska Narodna skupščina. V istih prostorih je ob 11.30 otvoril predsednik Narodne skupščine eosp. Kosta Kumanudi komemorativno sejo Narodnega predstavništva. V svojem otvoritvenem govoru je
dr. Kumanudi.
med drugim dejal: Zadela me je bolna čast, da v spomin na mrtve parlamentarce otvo-rim skupno komemorativno sejo obeh domov jugoslovenskega Narodnega predstavništva. in to v isti dvorani, v kateri je Narodna skjpščina nekoč sklepala o usodi naroda, ki so ga tvorili samo voiaki in begunci. naroda, ki je štel samo še par desetti-duš, naroda, ki je preživel muoeništvo umika preko Albanije, zapuščajoč za seboj nešteto grobov, naroda brez. domovine in brez države, ki je živel od danes do jutri rvod bremenom težkih dni v tujini, v dobi najobupnejšib slutenj, kako in kdaj ee bo končala krvava svetovna vojna. Srbska Na-odrta skuoščina skupno e svojim velikim in ■sivolasim kraljem ter s svojim viteškim prestolonaslednikom in skjpno z vlado je dostojanstvo vodila očetovsko skrb ter posvečala vedno budno pozornost naporom in mu-;am preostalega naroda tako na fronti in v 'aboriščih. kakor onega, ki je bil raztresen >o tujini zavezniških in prijateljskih držav 7 čast narodnih predstavnikov kraljevin' Srbije se lahko reče. da niso niti za trenu-ek izgubili vere in orepričanja. da se bo-'o povrnili v osvobojeno domovino. n,;>od isno in povečano Junaštvo, požrtvovalnost n odločnost srbskih vojakov, kakor tudi več-■a pravica so zlomile sovražnike, čeprav po *<?-edali nepremagljivi. V poletu na krilih nage so s slavo ovenčani bataljoni iz Šu-idije. z Drine. Timoka in Vardarja predali verige zasužnjene Srbije. Iz svobod-> Srbije in iz plemenite krvi njenih heroj-'-ih sinov, ki je bila prelita na vseh boj-
predsedmlk senata dr. Tomašič in predsednik Narodne skupščine dr. Kumanudi, nato pa po en zastopnik vsake banovine. V imenu dravske banovine je spregovoril
senator dr. Eavsihar,
toi je med drugim dejai. a tem svetem mestu nam polnijo duše bridki sipo mi ti i. Stojimo na grobovih onih, ki so žrtvovali svoje življenje za kralja in domovino ter se divimo torezprimernemu junaštvu srbske vojsKe, ki se je po grozni aLbanski GoLgoti znova zbirala ne samo na obrambo in osvobojenje svoje domovine, marveč da z nepokolebljivo voljo izvojuje velike oilje, za katere je šla v svetovno vojno: pravico in resnico. Kakor se na eni strani zavedamo, da je bala s temi žrtvami odkupljena naša svoboda, da se je z njihovo Junaško smrtjo začel pisati nov list naše zgodovine, da je na kosteh teh herojev zigrajena naša svobodna Jugoslavija, tako se na drugi strani zavedamo one velilke dolžnosti, ki nam jo nalaga naša globoka hvaležnost do naših narodnih junakov.
Naša dolžnost in dolžnost vseh bodočih pokolenj je, da se pokažemo dostojne teh velikih žrtev. Smelo bi se reči, da smo pozabili vse te žrtve, če ne bi znali braniti in razvijati bogatih pokrajin naših dedov, k| smo jih prevzeli iz njihovih okrvavljenih in od nadčloveške borbe onemoglih rok. Lahko bi se reklo, da smo vrgli kamen na njihov grob, če bi dopustili, da namesto bratske ljubezni zavlada nesloga, č« bi namesto spoštovanja In poštenja zavladala sebičnost In samogolt-nost, če bi po lastni krivdi zopet ogrožali s tolikimi žrtvami pridobljeno svobodo. Na teh grobovih črpamo nov optimizem, ki naj nam bo v vzspodib-udo pri našem nadaljnjem delu ln ki naj okrepi našo neomajno vero v zdrav naš državmi organizem in v edinstvo našega naroda.
Prah ln pepel posmrtnih ostanikvrv naših junaKov so naše svete relikvije, ki nam imperativno narekujejo prisego, da bomo ostali zvesti idealom, za katere so žrtvovali svoja mlada življenja, lr. da bomo kakor oni žrtvovali svojo srčno kri in vse svoje telesne In duševne sile In če bo treba tudi svoje življenje za vzvišeni cilj, za veliko In srečno bodočnost naše domovine. Tako nam Bog pomagaj!
Globoko pretresen sito jim na tem svetem mestu kot sin slovenskega naroda, ki biva daleč od tod, tam, kjer se vzpenja v nebeške višave naš ponosni Triglav, naroda, ki je po tisočletnem suženjstvu v svobodni državi, krščeni s Krvjo teh junakov, naposled našel svoje zatočišče ln svojo pravo domovino, ki mu edina Jamči vse možnosti razvoja vseh njegovih dobrih sposobnosti, domovino, ki jo bo odslej najmočneje branila domovinska ljubezen zedinjenih Srbov, Hrvatov In Slovencev. Hvala vam, junaki! Slava vam!«
nih poljanah, se je rodila po volji vsega naroda svobodna Jugoslavija. In danes ee narodni predstavniki velike, močne in svobodne Jugoslavije v globokem spoštovanju zbirajo v istem mestu, kjer je zadnja Narodna skupščina male, poteptane Srbije, končala svojo nacionalno nalogo in v navdušenju odstopila svoje mesto jugoslovenskemu parlamentu. V tem velikem zgodovinskem dogodku je simbolično izražena osnovna misel našega jugoslovenskega nacionalizma, to je kontinuiteta neprekinjenega ustvarjanja naše rase. ki ie združila vse dele našega naroda pri sktnpnem narodnem delu.
čeprav smo bili pod tujo oblastjo razedi-njeni, smo vendar etično, kulturno in nacionalno živeli že v duhovni zajednici. Naše osvobojenje in zedinjenje je samo potrdilo in učvrstilo ono, kar je že stoletja obstojalo v naših dašah in v naših težnjah. V tem nevidnem procesu spajanja in zlivanja skozi dolgo preteklost, je tudi jugoslovensko Narodno predstavništvo sodelovalo in dalo svoj svečani sklep. Jugoslovenski parlament ni ni? drugega, nego sinteza prejšnje srbske skupščine ter pokrajinskih zborov hrvatskih. dalmatinskih, bosanskih, slovenskih, vojrodinskih itd., ki so po prirodnih zakonih zgodovine postali skupno jugoslovensko Narodno predstavništvo.
Naši mrtvi tovariši so bili torei naši bratje. tovariši nas vseh tudi že takrat, ko so še živeli. Zato ee danes klanjamo njihovi senci, kakor bi. če bi še živeli, delili z njimi dobro in zlo. Zato jim v imenu vsega jugoslovenskega predstavništva v isti dvorani, koder so oni delali in vodili usodo naroda, kličem: Počivajte mirno. Jugoslavija je moč na. nerazdeliiva in nepokolehljiva domovina vseh Srbor. vseh Hrvatov, vseh Sloven cev. Jugoslovenov po porekln, krvi in čnv «tvovanju. po ljubezni in vdanosti do svoie -kupne države in domovine!«
Govor dr. Vošnjaka
Predsednik dr. Kumanudi je nato predlagal za predsednika te komemorativne seje senatorja g. Jeremija živančeviča. Za podpredsednika je bil med drugimi izvoljen senator dr. Ravnihar, za tajnika pa
narodni poslanec g. Karel Gajšek. Senator dr. 2ivančevič se je zahvalil za to počastitev ter se kot član tedanje srbske Narodne skupščine spominjal onih težkih dni. Govorili so nato narodni poslanci in senatorji dr. Milan Stojadinov.*-, Dimitrije Ili-džanovič, Mihajlo živančevlč, dr. Milan Se-kulič, Ilija Fidančevič ter kot predstavnika narodnih manjšin dr. Kraft in dr. Szan-to, v imenu poslancev in senatorjev dravske banovine pa sta spregovorila na tej spominski seji narodna poslanca dr. Bogu-mil Vošnjak in Lovro Petovar.
Dr. Vošnjak je v svojem govoru omenjal prve početke jugoslovenskega pokre-ta in naglasi], da Krf ni samo grobnica junaških vojakov, marveč da je tudi simbol jugoslovenskega edinHva. V prvih dneh junija 1917. so prispeli na Krf delegati jugoslovenskega odbora dr. Trumbič, Hinko-vič, Veselinovič in on, da vodijo pogajanja s srbsko vlado o deklaraciji, ki naj bi tvorila smernice za jugoslovensko zedinjenje. Srbska država je bila takrat v naiboli tragični borbi za svoj obstoj, toda kljub te-mu je ostala nezlomljiva ter Je z navdušenjem sprejela delegate jugoslovenskega odbora in skupno z njimi je bila Izdelana Ju-goslovenSka »magna carta«.
Izmed onih, ki so sodelovali pri takratni krfski konferenci, že počivajo v grobu Nikola Pašič, Andra Nikolič, Hinko Hinkovič, Stojan Protič, Franko Potočnlak, Marko Djuričič, Milorad Draškovič, Ljubomir Jo-vanovič in Pašičev tajnik Llubomir Pešič. Bodi jim slava in večen spomin!
20. julija je bila podpisana krfska deklaracija in nostrificirana vsem zaveznikom. Krfska deklaracija Je dokument, kakršnega nima noben drugi n»rod, ki 8e je boril v svetovni vojni, ter Je osnova celokupne naše nadaljnje mednarodne ln ustavne politike. Krfska deklaracija je priznala, da so člani jugoslovenskega odbora avto-rizirani predstavniki 8 milijonov Jugoslovenov iz habsburškega cesarstva. Narod Je pozneje to delo odobril in se po lastni odločbi opredelil za jugoslovensko enotno državo v duhu krfske deklaracije.
V svojih nadaljnjih izvajanjih je dr. VoS-njak podrobno opisal smisel in pomen krfske deklaracije in konča; VvOj ^ovor: »Dva velika problema mora rešiti sedanja Jugoslavija, problema, ki sta ostala nerešena v onih krfskih dneh. Nj. Vel. kralj je na svojem lanskem potovanju, ki ga je zaključil z romanjem na krfske grobove, dal novo smer naši balkanski politiki. Jugoslavija poziva vse balkanske države k sodelovanju, ki je našlo svoj izraz v balkanskem paktu. Aktivni član te balkanske za-jednice je tudi Grčija, koje klasična zemlja krije grobove naših junakov. V strelskih jarkih iznad Soluna so bili v nasprotnem taboru Bolgari v bratomorni borbi. Danes pa gre val navdušenega jugoslovensko -bolgarskega bratstva od črnega do Jadranskega morja. Jugosloveni so prožili bratski Bolgariji roko sprave za skupno delo v duhu miroljubne jugoslovenske mednarodne politike. Zdi se, kakor da dobre vile bde nad nami in predejo nit naše velike jugoslovenske bodočnosti.
Jugoslavijo pa čakajo tudi Se velike socialne naloge. Spominjajoč se krfskih žrtev, ne smemo pozabiti, da niso samo žrtve v vojni, marveč tudi žrtve v življenju. Interesi posameznikov in posameznih ekonomskih skupin se morajo podrediti interesom celote, člani Narodnega predstavništva, zbrani danes na Krfu, na tej spominski seji, so, sledeč iniciativi Nj. Vel. kralja, odločeni, dati Jugoslaviji tako politično, gospodarsko in socialno zakonodajo, ki bo najbolj odgovarjala sodobni državi. Jugoslavija bo v duhu balkanske solidarnosti vsestransko izgradila svoje narodno in državno jugoslovenstvo. V duhu sprave, konstruktivnosti bo dvignila ogromna pri-rodna bogastva, ki so danes še mrtev kapital. Ustvariti hočemo socialno pravico, blagostanje, srečo in zadovoljstvo vseh Jugoslovenov.«
Govor posL Petovarja
Nai. poslanec Lovro Petovar je med drugim izvajal: »Srečen sem, da morem na tem mestu izpregovoriti kot predstavnik slovenskega dela našega naroda, na mestu, ki je sveto vsakemu rodoljubnemu Jugoslovenu; kjer spe svoje poslednje spanje tisoči in tisoči srbskih borcev, ki so žrtvovali svoje življenje, da živimo ml in da bodo svobodno živeli tudi zanamci; na teh tleh, koder je bil postavljen obmejni kamen in kjer se je izvršil preokret v zgodovini našega jugoslovenskega naroda.
Krf! To ime pomeni v zgodovini slovenskega dela nekega naroda konec tisočletne naše suženjske prošlosti in začetek nove srečnejše dobe, ki nam je prinesla tako zaželeno in tako nepričakovano svobodo. Tisoč let smo robovali Slovenci najrazličnejšim tujim gospodarjem. Prelivali smo svojo kri ne za nas, marveč za tuje nasilneže in za tuje koristi in zato nas zgodovina narodov skoraj ni poznala, a koder nas omenja, nas slika samo kot sluge in sužnje drugih narodov. Ko se je pri nas porodila nacionalna ideja in osvojila Široke sloje ljudskih množic, smo se Sele začeli zavedati, kako ponižujočo in nečastno vlogo smo igrali v zajednici narodov. Naš pesnik Simon Jenko je, zavedajoč se žalostne resnice, bolestno vzkliknil:
Kako rod za rodom gine, to povest je domovine, vsemu svetu nepoznana, od nikogar spoštovana
Bili smo neznani in nespoštovani in čuti" li smo, da smo brez moči in osamljeni. Za-
jela bi nas bila maiodušnost in obupali bi bili nad svojo bodočnostjo, da nam naši narodni voditelji, ki so trezno gledali v bodočnost, niso pokazali poti proti jugovzhodu in da nas niso naučili evangelija, da živi od Soče, Triglava in Jadrana, pa doli do Balkana in Vardarja narod iste krvi in istega jezika in da je rešitev onega dela pod Triglavom ne samo v najtesnejši naslonitvi, marveč v popolnem zedinjenju z brati Srbi in Hrvati. Ta evangelij so pridigali vsi naši narodni borci in voditelji od našega narodnega preporoda, pa vse do naših dni. Naj omenim samo apostola jugo-slovenstva, rojaka naših slovenskih goric, Stanka Vraza. Pa tudi njegov antipod in idejni nasprotnik, naš veliki pesnik Prešeren, je v svojem narodnem zanosu naglasih
Največ sveta otrokom sliši Slave.
tja našli bomo pot, kjer nje sinovi
si prosto volijo vero in postave.
Tako smo se Slovenci vse tesneje naslanjali na svoje brate na vzhodu. V svobodni Srbiji smo gledali svej Piemont, ki nas bo osvobodil in združil vsa jugoslovenska plemena. Ko je v 70 letih preteklega stoletja nastal upor slovanske raje v Bosni proti turškim tlačiteljem in ko je stopil na čelo vstaške akcije Petar Mrkonjič, so pohiteli tudi mnogoštevilni Slovenci pod njegovo zastavo in naš dnevnik »Slovenski Narod« pod svojim urednikom Josipom Jurčičem, je zbiral med Slovenci denarna sredstva za finansiranje tega vstaškega pokreta med Slovenci in da jim priskrbi orožje.
L. 1903. je zasede! srbski prestol kralj Peter Karadjordjevič. bivši vstaški vojvoda Mrkonjič. Velika skupina Slovencev, v kateri so bili zastopani vsi sloji naroda, je sodelovala 1. 1904. pod vodstvom pokojnega dr. Žerjava in nar. poslanca Rasta Pu-stoslemška pri kronanju kralja Petra v sa-borni cerkvi skupno z brati Hrvati in na usta Stjepana Radiča so oboji javno izjavili. da vidijo v Petru Karadjordjeviču bodočega jugoslovenskega kralja.
Ko je zmagoslavno končala balkanska vojn« s triumfom srbskega orožja in ko je pozneje Avstrija potegnila meč. da v besnem gnevu uniči Srbijo, je bilo vse, kar je nacionalno mislilo in čutilo med Slovenci, prepričano, da prihaja trenutek, ko bo posijalo solnce svobode tudi temu delu jugoslovenskega naroda, ako veliki in usodni trenutek ne bo našel med nami malih ljudi.
Prežeta te zavesti se je podala na delo vsa nacionalna inteligenca, sprva oprezno jn prikrito, večinoma pod masko nacionalizma v avstrijskem okviru. Ta okvir je imela tudi Je majska deklaracija 1. 1917., v kateri smo zahtevali zedinjenje vseh ju-goslovenskih plemen v skupno državno za-jednico. Takrat pa je prišel krfski pakt, ki je na mah razčistil položaj tudi v tem po-
Razkol v Lerrouxovi stranki
Madrid, 17. maja. č. V španska radikalni stranki je prišlo do razkola. V stranki so se že dalje časa množila nasprotstva med bivšim notranjiim ministrom Bartinezom Barriosom in bivšim ministrskim predsednikom Lerrouxem. Barrios m njegovi pristaši so se vedno bolj odločno upirali Lerrouxjevi politiki, ki je stremela po zbli-žanju z desničarskimi strankami. Barrios je očetal desničarskemu krilu radikalne stranke, da se druži s takimi desničarskimi strankami, ki ne priznavajo republike brezpogojno in ki prejemajo od monarhistov celo gmotno podporo.
Danes so objavili listi vest, da Je vodja
Cena 2,— PIn
Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstve Din 40___
Uredništvo: Ljubljana, Knafijeva ulica 5. Tstoton 8122, 8123. 3124, 3125, 3126 Maribor Gosposka ulica 11. Telefon K. 2440 Celje, Stroasmayerjeva ulica 4tev. L Telefon St 66.
— Oglasi po
gledu. Nastopil je popoln preokret v politiki jugoslovenskih vodilnih krogov v Avstriji, katerim je dal krfski pakt nove krvi in novih sil in začelo se je delo velikega razmaha. Zahteve avstrijskih Jugoslovenov so postale odločne, kategorične, brezkom-
Eromisne, izbrisan je bil habsburški okvir,
i se je prej prepletal kot rdeča nit po vseh deklaracijah. Brestlitovski mirovni konferenci je dr. Žerjav kot tajnik Jugoslovenskega kluba na Dunaju tajno preko mafije prvič poslal jugoslovenske postulate brez okvira, kar je v avstrijskih vladnih krogih, ko so za to izvedeli, izzvalo pravo zaprepaščenje. Avstrija se je zavedala, da pomeni v taki situaciji odločen jngosloven-ski nastop začetek njenega konca.
Tako se je tudi zgodilo. Kriški pakt je sprostil vse dotlej še vezane sile jugoslovenskega pokreta in jim dal tako neodolji-vo silo, aa ni bilo nikogar več, ki bi se mogel protiviti pohodu mogočnega jugoslovenskega pokreta. Krfski pakt, ki je za Ju-goslovene sploh in za našo nacionalno državo odločilne važnosti, pomeni zlasti za slovenski del našega naroda še mnogo, mnogo več. S krfskim paktom smo postali Slovenci iz sužnjev vladajoč državni narod. Zaradi tega bo krfski pakt vedno zabeležen kot najvažnejši dogodek tudi v zgodovini naše slovenske domovine. To sem hotel povedati na tem zgodovinskem kraju, kjer je imela svoje seje slavna zadnja srbska Narodna skupščina, pregnana iz domovine, toda polna nezlomljivega optimizma in kjer je pripravljala teren za veliko Jugoslavijo.«
Poklon narodnih manjšin
Nato sta govorila zastopnika narodnih manjšin dr. Kraft za Nemce in dr. Szanto za Madžare. Oba sta se poklonila žrtvam za najsvetlejši vzgled, kako je treba požrtvovalno in vdano služiti domovini ter braniti njeno svobodo in čast. Tudi narodne manjšine, ki so našle v Jugoslaviji svojo domovino, hočejo slediti temu zgledu in skupno z večinskim narodom zvesto služiti državi in vladarju.
Pozdrav Nj. Vel. kralju
Ob koncu seje je narodno predstavništvo med silnimi ovacijami odposlalo vdanost-no brzojavko Nj. Vel. kralju ter pozdravne brzojavke predsedniku grške republike, predsedniku vlade g. Uzunoviču in ministru vojske in mornarice. V svojem zaključnem govoru se je predsednik g. Jeremija Živanovič spominjal onih velikih sinov našega naroda, ki so v takratnih tež kih časih v tem domu vodili usodo naroda, ter pozval Narodno predstavništvo, da jim s trikratnim »slava« in enominutnim molkom izkaže svojo čast in spoštovanje.
Po končani seji so se člani Narodnega predstavništva skupno fotografirali pred gledališčem, nato pa so se vrnili na ladlo. kjer je bilo kosilo. Kosila so se udeležili tudi predstavniki grških oblasti na Krfu iu drugi odlični gostje. Popoldne so si narodni poslanci in senatorji ogledali mesto in okolico ter posetili razne zgodovinsko kraje, kakor hišo, kjer sta stanovala kralj Peter in Aleksander, klop, na kateri si je odpočival kralj Peter, in mnoge druge spo^ menike krfske prošlosti. Zvečer ob 9. je parnik »Prestolonaslednik Peter« zapustil Krf in krenil proti domovini.
levega kr.la radikalne stranke Barrios izstopil iz stranke ter*da se mu je pridružilo že 20 drugih radikalnih poslancev.
Splošni po'ožaj se je znatno poslabšal. Kovinski delavci v Madridu, ki že mesec dni stavkajo, so podaljšali stavko na nedoločen čas. Na drugi strani je sklenila zveza kmetsk h delavcev, ki pripada socialistični stranki, splošno stavko. V stavko b utegnilo stopiti milijon kmetovalcev. Politični položaj se je poslabšal tudi zato ker se je radikalna stranka razcepila.
Obsedno stanje o Argentini
Buenos Aire«, 17. maja AA. Argentinsk: senat je sprejel resolucijo, po kateri naj se obsedno stanje podaljša do 15. julija.
Šefa v zgodovinski dvorani
V krfskem gledališču, kjer so bUe zadnje seje srbske Narodne skupščine, so se k svečani seji zbrali člani njene naslednice, jugoslov. Narodnega predstavništva
Goring pri Jevtiču
Pruski ministrski predsednik je danes posetil našega zunanjega ministra - Nove izjave novinarjem
Beograd, 17. maja p. Pruski ministrski predsednik Goring je ob 8.45 dopoldne v spremstvu nemškega poslanika na našem dvoru prispel v zunanje ministrstvo. Pri vhodu je pozdravil vse navzoče s hitlerjevskim pozdravom. Nato je imel z zunanjim ministrom g. Jevticem pol ure trajajoč razgovor. V spremstvu šefa protokola zunanjega ministrstva dr. Novakovica je nato odšel na dvor ter se vpisal v dvorne knjige Nj. Vel. kralja in kraljice ter kneza Pavla in kne-ginje Olge. Od tam je odšel s svojim spremstvom na nemško vojaško pokopališče, kjer se je medtem zbrala skoraj polnoštevilno nemška kolonija v Beogradu. Goring je položil na grobove nemških vojakov krasen venec in jim izkazal čast z dveminutnim molkom. Nato se je nekaj časa razgovarjal z navzočimi člani nemške kolonije, ki jim je med drugim dejal, da so lahko ponosni na državo, v kateri živijo. S posebnim poudarkom je naglasil, da je v tej gostoljubni državi njihova prva naloga delati za dobre in prijateljske odnošaje med Jugoslavijo in Nemčijo. Navzoče novinarje je prosil, naj sporoče jugoslovenski javnosti njegovo zahvalo za prisrčen siprejem in izredno gostoljubnost. Zahvalil se je tudi jugoslovenskemu tisku, ker simpatično spremlja razvoj no-
ve Nemčije, in podčrtal velevažno vlogo novinarjev pri delu za zbliževanje med narodi. Jugoslavijo in njen zdravi narod čaka še velika bodočnost Pravkar sklenjena trgovinska pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo predstavlja zdrave temelje za tesnejše gospodarsko sodelovanje. Pogodba je bila sklenjena v zadovoljstvo obeh držav in tvori važen korak na poti k medsebojnemu zbližan ju.
Ministrski predsednik Goring se je nato poslovil in se odpeljal na letališče, odkoder je ob 11. dopoldne s svojim spremstvom nadaljeval polet v Atene. Na po-vratku iz Grčije se bo ustavil v Bukarešti.
Titulescu odpotoval v ženevo
Beograd, 17. maja. Rumunski zunanji minister g. Titulescu je preko določenega programa tudi še danes ostal v Beogradu in je imel v teku današnjega dne ponovne razgovore z zunanjim ministrom g. Jevticem. 1
Beograd, 17. maja. Po tridnevnem bivanju v Beogradu je rumunski zunanji minister Titulescu ob 23.15 odpotoval iz Beograda. Na postaji se je poslovil od njega naš zunanji minister Jevtič. Slovesu so prisostvovali tudi rumunski poslanik in višji uradniki našega zunanjega ministrstva. Titulescu je odpotoval v Ženevo.
Ljubljana je prisrčno sprejela bolgarske pevce
Sinoči je prispelo v Ljubljano najstarejše bolgarsko pevsko društvo, ki mu je bil ustanovitelj in prvi
predsednik slovenski rojak prof. Bezenšek
Ljubljana, 17. maja.
Nocoj je Ljubljana na prisrčen način sprejela pevce bolgarskega pevskega zbora »Rodna pesem« iz Plovdiva, ki so se odzvali vab lu našega »Slavca«, da nastopijo v Ljubljani o priliki njegovega jubilejnega slavja. Na postaji se je zbrala k sprejemu ogromna množica občinstva, zlasti mnogo mladine in pevcev, od katerih so člani »Siavca« in »Sloge« priš>Ii korpora-tivno.
Ko je 'brzec malo po pol deseti privozil na postajo, je množica sprejela bolgarske goste z navdušenim pozdravljanjem. Medtem ko j« godba dravske divizi.je zaigrala bolgarskim pevcem za dobrodošlico bolgarsko himno, ki jo je občinstvo poslušalo odkritih glav, so pevci izstopili iz voza M. razreda, ki jiim ga je dala direkcija naših državnih železnic na razpolago za pot po državi. Ko so se polegli vzkliki kraJju Aleksandru, kralju Borisu in jugoslovensko - bolgarskemu pobratimstvu, je predsednik »Slavca« Kramer pozdravi! predstavnike bolgarske pesmi, ki so danes prvikrat stopili na slovenska tla. Posebej je pozdravil še predsednika »Rodne pesmi« Bukoreštlijeva s soprogo, kritika dr. Bol-teva in dirigente Kočetova, Kočeva in Ge-orgijeva. »Slavec« je v svojem delovanju zmerom zastopal načelo slovanske vzaiem-nosfci in zato je za svojo proslavo povabil tudi bratsko društvo iz Plovdiva, najstarejše in najodličnejše bolgarsko pevsko društvo, da podčrta enotno vez. ki mora združiti vse Slovane od Egejskega do Jadranskega morja. Bratje Bolgari so danes prišli med narod, iz katerega je izšel prof. Bezenšek, prvi pre-dsednik plovdivsk« »Rodne pesmi«.
Nato je godba intorrlrala jugoslovensko državno himno, ki je sprožila nov va! navdušenja in ovacij.
Potem, ko sta še dr. R upnik v imenu
mestne občine in dr. Svigelj za Hubadovo
župo in Jugcvslovensko-bolgarsko ligo izrekla gostom dobrodošlico, se je v imen bolgarsk h pevcev v toplih besedah zahvalil za sprejem dr. Boltev. »Rodna pesem« se je z radostjo odzvala vabilu, da pridruž svoje čuvstvo prazniku ljubljanskega »Slavca«. Ljubljana je prva straža slo-vanstva v Evropi, v Ljubljani je tudi lz bolgarski narod prižgana luč slovanske kulture. Ko se je Bolgarija osvobodila, so bili Slovenci prvi nosilci kulture v njenem narodu- V plovd vskem zboru, kii prihaja k nam v goste, je vloženega mnogo dela velikega Bezenška, ki je •bil učitelj nas vseh. Njemu so Bolgari dolžni da spoštujejo Ljubljano in Slovence. Plovdivski pevci bodo iz Ljubljane odnesli v svojo domovino gorka sporočila, da moramo Slovenci, Hrvatje, Srbi in Bolgari skupno delati za ustvaritev Velike Jugoslavije.
Po te<m govoru, ki ga je občinstvo sprejelo z burnim odobravanjem, je plovdivski zbor pod vodstvom dirigenta Kočetova ubrano, veličastno zapel jugoslovensko državno hiramo, združeni pevski zibori Hu-badove žuipe pa so jiim pod vodstvom dirigenta Prelovca vrnili »Iz bratskog za-grljaja«.
S postaje se je nato po Miklošičevi cesti razvil proti mestu manifestativen sprevod, v katerem se je množica občinstva pridružila vojaški godbi in bolgarskim pevcem, k1 so korakali za svojo društveno zastavo. Vse mesto je goste sprejelo iskrenega, na stežaj odprtega srca in navdušenje se je poleglo še le pozno potem, ko se je sprevod pred Narodnim domom rai-šel. V nedeljo ob 11. bodo bolgarski pevci nastopili na koncertu v Unionu, za katerega je prav živahno zanimanje med občinstvom.
Naj bodo pevci 1% Plovdiva, bratje nam Po krvi in pesmi, toplo pozdravljeni v beli Ljubljani.
Kakšen naj bo pogreb razorožitvene konference
Velesile so se že sporazumele, da se konferenca za nedoločen čas odgodi — Pogajajo se le še o podrobnostih, kako naj se likvidacija izvede

Ženeva, 17. maja. d. Glavni odbor razora?-, žitvene konference se bo sestal 29. t. m. samo k ugotovitvi neuspeha dosedanjih raz-orožitvenih pogajanj. Predsednik razorožitvene konference Henderson bo nato bržkone . predložil svetu Društva narodov poročilo, v kalerem bo obrazložil vzroke tega neuspeha. V načelu so se vse velesile izrekle za odgoditev razorožitvene konference, podrobnosti pa še niso določene. Odgoditev razorožitvene konference smatrajo zastopniki velesil kot edino mogočo rešitev iz sedanjih težkoč, ker se. bo 1? na ta način m^gla ohraniti možnost za sklicanje nove konference. Druga razorožitvena konferenca naj bi se sklicala šel? tedaj, ko bi ee izboljšale okoliščine za pogajanja. Odgoditev konference bo pomenila tudi konec predsedstva Hen-dersona, ker bodo sedanja razorožitvena pogajanja bržkone proglašena tudi oficielno za neuspela in ponesrečena. V razorožitvenem odboru sveta Društva narodov, ki mu bo pripuščeno nadaljnje obravnavanje c°le zadeve, bo predsedoval zastopnik kake druge vlade. Ker Henderson ni več Član angleške vlade, tudi ne bo mogel priti v poštev kot predsednik razorožitvenega odbora.
Ta vest o položajj razorožitvene konference je izzvala v tukajšnjih političnih kro gib pravo senzacijo. Poučeni politični krosfi priznavajo, da ta prilično odgovarja dejanskemu stanju, dejstvo .pa je. da eo dipl* maiski zastopniki Francije, Italije in Anglije želeli, naj bi njihova odločite-" ostala za sedaj še tajna, ker bi gotovo naletela ns ostro kritiko v manjših državah, ki jih veh v sile niso vprašale za svet.
Nova ameriška spomenica
Washineton. 17. maja. k. Predsednik Roo-sevelt ie napovedal novo spomenico o ameriškem stališču razorožitvene konference. To spomenico bo ameriški deleeai Norman Daviš preeital na seji glavnega odbora raz-
orožitvene konference v ženevi. V svoji izjavi novinarjem, je Roosevelt naglasil, da Amerika z novo spomenico ne bo izprerme-nila svoje dosedanje politike, niti predložila kakih novih predlogov. V primeru, da bi ženevska konferenca docela propadla, bo Amerika skušala vsaj na pomoreki razoroži t ve ni konferenci prihodnje leto realizirati nekatera razorožitvena načela vsaj v pomorskem oboroževanju
Macdonaldova resignacija
London, 17. maja k. Maodonald Je angleškim delavskim delegatom izjavil med drugim:
»Kljub našim naporom ln kljub temu.
da smo poslali v evropska glavna mesta posebno komisijo za dosego razorožitve-nega sporazuma, ta sporazum še vedno n<f dosežen. Nasprotno moramo z nezadovoljstvom ugotoviti, da so nekatere države vedno manj razpoložene za sporazum. Razorožitvena konferenca se je znašla v zelo težavnem položaju BritansKa vlada le sicer dala zgled v razoroževanju, toda sledil jI ni nihče, čeprav pa je doslel ostal* vsa njena akcija brez uspeha, se bo tudi v bodoče zavzemala z vsemi silami za ohranitev medmamtaega mfiru«.
Belgijski zunanji minister v Londonu
London, 17. maja AA. Predsednik vlade Mac.doua.Id je imel pred odhodom v Loj« siemouth polurni razgovor z belgljsKim zunanjim ministrom Hymansom, kd se le zglasil pri njem v spremstvu belgijskega poslanika. Nato je Hymans v spremstvu belgijskega poslanika v Londonu odšel v zunanji urad ter obiskal zunanjega ministra Simona, s katerim je konferira! dalje časa Razgovori so se popoldne n . daljevaM.
Madžarski listi vedno bolj obsojajo izzivajoči korak zunanjega ministra, ki je privedel do prekinjenja trgovinskih odnošajev z Jugoslavijo
Budimpešta, 17. maja p. Vsi današnji Listi se bavijo s prekinitvijo trgovinskih pogajanj med Jugoslavijo in MadžarsKo in opozarjajo, da je nastalo v trgovinskih odnošajih med obema državama brezpo-godbeno stanje. Doslej veljavna trgovinska pogodba med Madžarsko in Jugoslavijo je potekla z včerajšnjim dnem Ker je bila Jugoslovenska delegacija za trgovinska pogajanja odpoklicana, ni sedaj no-oenega upanja v skorajšnjo ureditev tega *rpraSanja Listi skoro brez izjeme nami-:uj«jo, da Je madžarska vlada napravila i ©popravljivo pogreško, ko je zaradi poli-ičnega manevra, ki je že sam po sebi prinesel Madžarski le Škodo, poslabšala tudi ie trgovinske odnošaje z Jugoslavijo, od Cesar bo imelo škodo celotno madžar sko narodno gospodarstvo. Mnogi Usti ob iavljajo statistične podatke o uvozu ln iz ■r.zu Madžarske v Jugoslavijo ln doka ujelo, kako nesmiselno in škodljivo je ostopanje madžarske vlade, ki je že itak
okrnjeni izvoz Madžarske še bolj poslab šala. SploSno zahtevajo, naj vlada tako napravi korake, da pride čim prej do skle nit.ve nove trgovinske pogodbe z Jugo slavijo.
Pariz, 17. maja AA. »L' Homime Libre< komentira v današnji številki madžarska demaršo v ženevi in pravi: Ves političn svet v ženevi je izpregledal madžarsk bluff in madžarski delegat je bil zel< zmeden zarad' preciznih vprašanj, ki mu jiih je popolnoma umestno zadal francosk zunanji minister Barthou Madžarski z» stopnik bo še v večji zadregi, ko bo mo ral na prihodnjem zasedanju sveta Dru štva narodov pojasniti mnogoštevilne zlo cinske in teroristične atentate, ki so jih Pripravi iali proti Jugoslaviji na madžar
skih tleh in s podporo madžarskih obla
stl. Madžarski reviziopisti so. videč, da «■ se jim vsi njihov) načrti Izjalovili, popo' noma Izgubili glavo.«
Povratefe Nj. Vel. kralja v Beograd
Beograd, 17. maja. r. Nj. VeL kralj se je danes vrnil iz Hercegnovega v Beograd.
Obisk ministra Jevtiča v Parizu
Pariz, 17. maja. p. Listi poročajo, da bo
jugoslovenski zunaji minister g Bogoljub Jevtič 12. in 13 junija oficielno poselil francosko vlado. Za svojega bivanja v Parizu bo gost francoske vlade ter bo imel pri tej priliki važne razgovore s predsed nikom francoske vlade g. Doumergueom in $ francoskim zun ministrom Barthou-jem Listi poročajo obenem, da bo francoski zunanji minister Barthou vrnil posel jugoslovenski vladi meseca septembra
Položaj Zagreba
Zagreb. 17. maja č. Snoči se je na mici-jativo »Društva Zagrebčanov« vršila konferenca zastopnikov zagrebških gospodarskih in drugih ustanov in korporacij. Na konfeenci so razpravljali o zakonu o mestih in posebej še o položaju, ki naj bi se ob tej priliki odkazal Zagrebu in ki naj bi se razlikoval od položaja drugih mest ter se po možnosti približal položaju Beograda. Udeležba je bila zelo številna Ob zaključku je bila sprejeta posebna resolucija.
Odlikovanje
Beograd, 17. maja. r. Z ukazom Nj. Vel. kralja je odlikovan z redom Belega orla V. stopnje g. Drejče Verbič, novinar in tajnik ministra g- dr. Kramerja.
Jugoslovenski denarni zavod v Tirani
Tirana, 17. maja. Danes je začela poslovati kot prvi jugoslovenski denarni zavod v Albaniji podružnica beograjske Izvozne banke v Tirani. Svečane otvoritve podružnice so se udeležili tudi zastopniki albanske vlade in albanski gospodarskih krogov.
Požar sredi Beograda
Beograd. 17. maja p. Dopoldne je nastal v skladišču trgovine s steklom Fleischer & Mayer v Skopski ulici št. 5 velik požar. Kljub takojšnji pomoči gasilcev je skladišče pogorelo do tal. Le s težavo so obranili, da se ogenj ni razširil na sosedna poslopja, kar bi moglo dovesti do katastrofe, ker se nahaja to skladišče v središču mesta. Škodo cenijo nad milijon Din. Kako je ogenj nastal, še nI znano.
Novo bolgarsko vlado sestavlja zopet Mušanov
Sofija, 17. maja. AA. Kralj Boris je ob 10. dopoldne sprejel odstopivšega predsednika vlade Mušanova in mu poveril mandat za sestavo nove vlade.
Sofija, 17. maja.. & Narodno-socialistični pokret Cankova bo imel prihodnjo nedeljo svoj kongres. Zato so pričeli ro vsej Bolgariji. zlasti pa v večjih krajih, ustanavljati antifaši'Stične odbore, ki bod" vodil' propagando proti 'bolgarskemu fašizmu. V teh odborih se bodo zbrali zastopniki delavstva. zemljedelcev vseh frakcij in skupin, socialistov in drugih antifašističnih strank. Snoči so poskušali delavci v Sofiji vprizo-riti na dveh krajih večje demonstracije, policija pa jih je s streli v zrak in s pen-dreki prepodila. Listi napovedujejo velike demonstracije in spopade ob priliki fašističnega kongresa.
Madžarska prepovedala
izvoz žita
Budimpešta, 17. maja. č. Madžarski kmetijski minister je danes izdal uredbo o začasni prepovedi izvoza madžarskega žita. Uredba navaja, da je bila ta prepoved zaradi velike suše že nujno potrebna Čim se bodo vremenske razmere zboljšale in upanje v letošnjo žetev popravilo, bo prepoved preklicana.
Na tukajšnji blagovni borzi so cene žitu zelo poskočile. Dež ki je padal pred dnevi, na Madžarskem ni dovolj vplival na boljši razvoj posevkov Novega dežja ni pričakovati. Pšenica se je včeraj podražila za 80 filirjev za meterski stot.
Velika letalska nesreča v Italiji
.\apulj. 17 maja. k. Na letališču v Ca-pui se je včeraj pripetila letalska nesreča Vojaško letalo »D A 25« ki ga je vodil letalski poročnik Baculino poleg katere ga je bil v letalu še monter Leonetti, se je pri pristanku zaletelo v letalo »A 305«. ki ga je pilotiral letalski gojenec Fezza no. Obe letali sta se razbili. Fezzano je bil ubit, druga dva letalca pa hudo ra njena.
Mednarodni šahovski turnir v Budimpešti
Budimpešta. 17 maja. g. V XII kolu mednarodnega šahovskega turnirja je Flohr v sicilianski partiji remiziral z Rethyjem ki je z žrtvijo stolpa izsilil večni šah. Dr Treybal je v španski partiji premagal A Steinerja. ki je nepravilno žrtvoval figuro Liliental je v kratkem damskem gambitu remiziral z dr Vidmarjem Dr. Tartakower je očividno zelo slabo disponiran ter je d« nes zopet izgubil proti Frydmannu. Griin feld je v miniaturni partiji remiziral s Pir-cem. Havasi je podlegel v indijski partiji Eliskasesu Partija Thomas-Sterk je bila prekinjena Sterk ima eno kvaliteto več Thomas pa je v zelo nevarnem napadu. Stahlberg je v francoski partiji premaga* L. Steinerja S teoretično novostjo ie dobil kmeta ter |e zmagal v končnici stol pov
Stanje po XII. kolu je: Frvdmann Pire 8, Liliental 7 in pol (1). Flohr 7 Griinfeld Stahlberg 6 in pol Eliskases 6 (1) dr Vid mar 6 Rethv L Steiner 5 in pol (1) dr Trevbal 5 fn pol Sterk 4 in pol (2) Hava si. dr. Tartakower 4 in pol. A Steiner 3 in pol (1). Thomas 3 (I).
škof Franjo Učelini-TIče
Obisk pri škofu-Sokolu ob 40-letnici škofovanja
Objavrli smo že telefonsko poroči pni sivolasem kotorskem škofu Učeli svojem rojstnem kraju na otoku Lo lini praznoval 40 letnico svojega ško mo smatrati za praznik Sokolstva in nalnega in cerkvenega dostojanstven urednika, ki je skupno s člani Narod pastirja ▼ njegovem domačem kraju.
Dubrovnik, sredi maja.
rti .a je posebno lepe gesta da je deputa-;:je Narodnega predstavništva na svoji poti proti Kjfu obiskala škofa Frana Učelinija. Vsi ga poznamo, vsi globoko spoštujemo. Znana kampanja proti njemu je povzročila samo to, da je še svetleje zasijal njegov lik in da se je ljubezen do njega mahoma razrasla iz kotorske škofije preko vse Jugoslavije. Najstarejši senator, ki ga imamo v družbi — visoki, belobradi Ilidžanovič iz Niša — je rekel v Dubrovniku, kakor bi se zaklel:
—	Hočem k »okolskemu škofu, k pravemu narodnemu pastirju! Hočem mu poljubiti roko!
Za nedeljski popoldanski izlet je uslužna Dubrovačka plovitba postavila v Gruž lični parnik »Sipan«, ki navadno vzdržuie zvezo z Velo luko na Korčuli. Ali smo vsi? Le par jih monjka, dva ali trije. Vse drugo ie z nami. Oba predsednika Narodnega predstavništva in minister dr. Andielinovič. Jadra i mol
To je izlet blagoslovljen Zakaj Lopud ne slovi več samo po oni borni operi (Lo-pudska sirotica), marveč se hrabro in uspešno drži s slovesom izredno srečnega letovišča. V tistem velikem zalivu leto "in dan pihlja ugodni maištral, ki pozimi odganja mraz. poleti pa prinaša željeni hlad.
Nam v pozdrav so zagrmeli možnarji. Nam v pozdrav plapolajo zastave. In na koncu pristanišča vidimo iz bohotnega zelenja spleten slavolok. Da smo zares dobrodošli, nam takoj nato potrdi vrli župan, ves presrečen. In za njim cele vrste srčka-ne dece, ki nam mahlja z zastavicami in vzklika in meče cvetje. In nas pozdravlja-jo_ domačini in se v eno oglašajo prvi leto-viščarji — gospodje m dame — do pasu v topli morski vodi:
—	Zdar, zdar. nazdar!
Hitimo — sam Bog ve zakaj — hitimo okrog zaliva kakor neugnana čreda otrok. Ali teko žge solnce? Ali radovednost? Ali pa vendar nekaj več?
Na levo s ceste, skozi kamenita vrata, po stopnjišču v majhen park. Restavracija, hotelčič. Imenuje se »Pracat«, je pa last nečakinje škofa Učelinija. Tako je torej tudi sam čestiti škof za hotelirja. Prav gotovo je že n jegovo bivanie v te i hiši poroštvo poštenosti in gosposke spodobnosti.
S klopi pod košatimi, toplo dihajočimi borovci se dvigne in je mahoma obkoljen. Visok. Ie malce sključen pozorno posluša nagovor predsednika senata dr. Tomašiča. In ko nato pride vrst« nanj. da se zahvali, se mu zadovoljno raztegne suhliati obraz in tiste poštene oči za očali govorijo boli kakor usta. V prijetnem narečju svojega rodnega otoka, kjer zdaj biva. govori senatorjem in poslancem kakor bratom: »Veseli me, da ste se spomnili malega človeka na majhnem otoku, kjer sem se hotel rešiti sveta. Globoko iz srca sem vam hvaležen.«
Potem pa pripoveduje lepo zaokroženo o svojem kraju. Lopud je nekoč imel mor narico, ki se je tolkla in vezala s Spanci. Prinašala ie zlato bogati io — potem je vse uplahnilo. Se le zadnjih pet let se Lopud dviga iz revščine. Ima kakih 800 prebival-
io o obisku naših senatorjev in poslancev mju, ki živi na neprostovoljnem dopustu ▼ pudu pri Dubrovniku. Danes bo škof Uče-tovanja. V počaščenje tega dne, ki ga sme-vseh spoštovatelj-ev kristalno čistega nacio" ika, objavljamo danes še poročilo našega nega predstavništva posetil sivolasega nad-
cev, nastani pa letno tudi nad 700 gostov.
Predsednik dr. Tomašič je te »poročil čestitke k jubileju.
—	Kaj hočemo, — pravi ikof — to j« naravni zakon, da se leta množijo. In tako se moramo pač tudi jubilejem ukloniti.
Senatorji in poslanci se nato napotijo dalje ob zalivu, da si na škofovo povabilo ogiedajo park, pljuča lopud&ka. S težkimi žrtvami vzdržuje park baron Mavneni fn ga javnosti zapre le nekaj ur na leto, da ne izgubi lastninske pravice. Pota so razpeljana po rja%rem svižu. med palmami, oranžami, magnolijami, cipresami, smokvaim. Očitno je: baron Mavneri žrtvuje na leto težke tisočake. In ko mora le sam biti xa vodnika in tolmača — čast mu. Kar je ▼ ostalem naglasil tudi škof UčeHni.
Med tem ko se drugi sprehajajo, sedi sivolasi škof zopet v senci, na klopi. Letos 2. avgusta bo dopolnil 87 let. Saj ni Lah. kakor bi kdo sodil po imenu, temveč po dedih iz Hercegovine. Pisal se je Tiče, pa so mu ime že v šoli poitalijančili kakor nešteto drugih. Naj bo! Kajti dandanes UčeHni vendarle ostane le eden.
Pravoslavni prote. poslanci »o najbolj vneto okrog njega. O Sokolstvu gre beseda.
—	O Sokolstvu se širijo klevete. Taka je bila tudi poslanica episkopate. Zato j* nisem podpisal. Sokoli so nacionalni in ni* česar krivi. Sem blagoslavljal sokolske sestave in jih še bom!
Potem govorimo o Danteju, o škofovem prevodu »Božanske komedije«.
—	Vidite, o njej niso imeli pravega pojma ne fratri ne patri, — jaz pa sem vendar dovršil magistralno delo. da lahko rečem: Ves ne bom umrl. Žrtvoval sem okrog 15 tisoč forintov. Danes nimam sluge, jaz sem sluga samemu sebi. Ali tudi dolžan nisem nikomur in bom umrl pošten siromak. Oči so me precej zapustile, ušesa malo, ali noge me še vztrajno nosijo.
Ko se je približal čas slovesa, nas je škof v spremstvu župnika Lisičarja strumno spremil do ladje. Vsi po vrsti so mu poljubili roko^ pravoslavni prote še prav posebno. In za slovo je škof Učelini dejal preudarno — desnica mu je visela ob verižici na prsih in zlati križec se je ves lesicetal v poznem popoldanskem solncu:
—	Ko boste čuli, da me je Bog pozval k sebi — pokoj duši!
Ves pomol se je napolnil, prihiteli so poleg domačinov tudi Čehi \z morja ;n Če-hinje. Bilo je mnogo poslevhanja — e oni sivi senator je še enkrat stopil k škofu Učeliniju in mu poljubil roko.
—	5e daleč je do groba! je vsa barka pritrdila čestitkam k 40 letnici škofovanja. Potem je sirena zatulila -n ko smo že zavili daleč iz zaliva, smo še čuli pozdravljanje onih na Lopudu, zbran h na pomolu okrog
škofa Učelinija.	R-
*
Visoko odlikovanje škofa
Učelinija
Beograd, 17. maja. r. Nj. Vel. kralj je odlikoval koprskega škofa dr. Učeli-niia ob priliki niegovega jutrišnjega jubileja 40Ietnice škofovanja z redom ju-gosiovenske krone I. stopnje.
Ponovna eksplozija v belgijskem rudniku
V 24 urah že druga eksplozija v istem premogovniku Ubiti so reševalci ponesrečencev prejšnjega dne
Bruselj, 17. maja w. V premogovniku v Lambrechiesu, v katerem je včeraj eksplozija zahtevala 50 smrtnih žrtev, se je danes pripetila nova katastrofa. Ob 10.15, ko je rešilno moštvo že odšlo v rov, da spravi na dan žrtve včerajšnje katastrofe, je nastala nova izredno močna eksplozija. V hipu je bil rov v plamenih. Na kraju nesreče je bilo nekaj nad 20 oseb. Prve hudo ranjene re-
ševalce so mogli že nekaj minut kasneje spraviti na varno. Njihovo stanje je brezupno. Samo dva člana rešilne eks-pedicije sta se mogla rešiti z lažjimi poškodbami ter sta izjavila, da je ostalih 15 do 20 mož zaprtih v rovu. Da bi jih mogli rešiti še žive, ni upati. Med osebami, ki so zaprte v rovu, so tudi ravnatelj premogovnika in štirje inženjerji.
Tragična nesreča na šolskem izletu
Celje. 17 maja
Danes so v Logarsko dolino naredile skupen izlet gojenke III. letnika ženskega učiteljišča sester uršulink v Mariboru Ko so si popoldne ogledovale sloviti slap pod Rinko. se je na skali nad njimi vdrla skladovnica obtesanih hlodov Pri tem je bila neka gojenka, doma iz Zeta! pri Rogatcu, ubita, neki drugi gojenki pa je zlomilo nogo.
Izprememhe v fašistični!! organizacijah
Rim. 17. maja k. Kakor znano, je bilo pri poslednjem fašističnem plebiscitu izvoljenih za poslance tudi 28 pokrajinskih fašističnih tajnikov Zato je sedaj Mussolini na predlog generalnega tajnika Staracela imenoval 28 novih pokrajinskih fašističnih tajnikov Tem izpremembam v vodstvu fašističnih pokrajinskih zvez n« pripisovati nikakega posebnega političnega pomena. Zanimivo je. da so bili imenovani za nove fašistične tajnike skoraj izključno sami mladi ljudje Najstarejša dva med njimi štejeta po 41 let, najmlajša dva pa po 27 let.
Turneia turških letalcev
Bukarešta. 17. maja t. Turški letalci so danes odpotovali nazaj v domovino. Snoči jim je priredil državni podtajnik pri ministrstvi' za letalstvo Irlnescu banket, ki so se ga poleg drugih udeležili turški poslanik v Bukarešti, Hamdi Sukri bej. državni podtajnik pri sunanjem ministrstvu Radolescn. podpredsednik rumunskega letalskega kluba princ Bibescu in turški vojni ataše Nadži bej.
Smrtna žrtev Tnmca
Št Vid nad Ljubljano, 17. maja
Davi okrog pol 9. se je odpeljal iz Ljubljane s kolesom proti Šmarni gori radijski tehnik 241etni Vladimir Erbežnik. znan kot navdušen planinec Pri Šmarni gori je shranil kolo pri nekem kmetu in sam brez spremstva hotel opraviti plezalno turo na Turne Popoldne okrog 18 ure pa so ga naši' Jjudje v mlaki krvi mrtvega globoko pod Tumcem. Imel je prebito lobanjo in prelomljeno desno nogo. Očitno je nastopila smrt takoj po padcu. Na več mestih raztrgana ponesrečenčeva obleka priča, da je Erbežnik pri padanju oplazil drevje in skalovje Padec je moral biti strašen, ker so se mu med padaniem nasilno sezuli čevlji.
Kaj je vzrok nesreči, bo težavno dognati. Morda mu je spodrsnilo zaradi polzkih skal, ker je deževalo Ni pa izključeno, da se je odlomil kos skale, na katero je stopil pri turi. Vsekakor nas ta že tretja smrtna žrtev Turnca v zadnjih letih ponovno opominja, da je pri plezanju na Turne potrebna velika previdnost.
Vremenska napoved
Zagrebška vremenska napoved sa danes:
Skraja toplo in le malo oblačno, pozneje nekoliko bolj hladno in bržkone dež. — Situacija včerajšnjega dne: Barometraka depresija. ki ie prevladovala nad večjim d?lom aaverne Evrope, ee je premaknila proti jugu. odkoder se je umaknil visoki pritisk, ki se je bližal srednji in južni Evropi preko Alp. Pritisk je padel za 3 do 6 mm. temperature pa so narasle za 1 do 7 stopinj, zlasti v južnem Primoriu In vzhodnih delih države.
Dnnafcka vremenska napoved is petek:
Vaibrž že dan** prihod hladnejšega zapad nega zraka z dežjem do vzhodnega roba Alp, jutri spremenljivo, hladnejše vreme.
Naši kraji in ljudje
Predstavniki mesta Pariza v Beogradu
V Beograd so prispeli, kakor je »Jutro« že poročalo, predsednik pariške občine g. Renee Fiquet in odborniki gg. Bohlmeau, Renee Weis, Plne^u in znani radiolog dr. Laubligeois. Na kolodvoru so jih sprejeli predstavniki beograjske občine s predsednikom Milutlnom Petrovičem na čelu, člani francoskega poslaništva in številni meščani. — Na sliki, posneti pri tem sprejemu, je v sredini predsednik g. Fiquet s
svojo gospo soprogo.
Bolgarski zdravniki v šumadljl
Presrčni izrazi bratske vzajemnosti — šumadinci pošiljajo pozdrave bolgarskim kmetom
Beograd, 17. maja
V	Beograd je prispela, kakor znano, že pred dnevi ekskurzija bolgarskih zdravnikov, ki vršijo zdravstveno službo na deželi. Ekskurzistov je 25 in so vsi znani in priznani delavci na polju socialne medicine. Nekateri od njih so uslužbeni pri raznih socialnih ustanovah, večina pa vrši službo kot okrajni zdravniki. Ko so si gostje ogledali beograjske zdravstvene ustanove, so napravili tudi izlet v šuma-dijske kraje, da v prvi vrsti obiščejo tamo-šnje zdravstvene zadruge, ki so si pridobile velik sloves tudi preko meja naše države. V mnogih krajih so zdravstvene zadruge največja pridobitev srbskega zadružništva, istočasno pa tudi velika dobrota za širše okoliše.
Bolgarski zdravniki so se ustavili najprej v Banji, kjer so bili deležni najpresrčnej-šega sprejema od občinskih odbornikov ln zadrugarjev. Vsi pozdravni govori šuma-dinskih zadrugarjev so izzveneli v želji, naj b bolgarski zdravniki bolgarskim kmetom, med katerimi delujejo, sporočili pozdrave srbskih kmetov ter jim še posebej zatrdili, da kmetje iz Sumadije iskreno ljubijo bolgarske kmete. Vodja ekskurzije dr. Ivan Balkanski, šef bolgarske zdravstvene službe, se je za pozdrave in sprejem zahvalil takole:
—	Neizmerno so nas ganila odkrita šu-madinska srca. Prepričan sem, da izražam intimno misel nas vseh, če povem, da še nismo srečali tako odkritih duš. Mi zdravniki, ki delujemo na vsem področju Bolgarije. vemo dobro, kaj misli naše kmečko judstvo, ker živimo med njim. Mi zdravniki imamo dolžnost skrbeti za narodno zdravje. Ker pa je zdravje odvisno od gospodarskega in socialnega življenja, je naša dolžnost brigati se tudi za to, kako narod živi. In ko proučavamo razmere v naših vaseh in kmečkih domačijah, vidimo pač, da je mir prvi pogoj človeka vrednega živ-jenja. V dobi vojn in v dobi diplomatskih dvobojev smo mnogo izgubili mi in vi. Rešitev pa je edino v miru in v bratskem sporazumu.
V	Lazarevcu je goste sprejel kmet Sveten Stošič, predsednik zdravstvene zadruge. V svojem pozdravnem govoru je naglasil, kako je svetovna vojna uničila vse narode in da je tudi naš narod našel razvaline v svojih vaseh. Zdravstvene zadruge. ustanovljene v Šumadiji, so važni čini-telji obnove in graditve srečnejše bodočnosti. Svoj govor pa je zaključil z besedami:
—	Povejte bratom bolgarskim kmetom, kaj mi delamo v teh naših zadrugah in če se vam zdi prav, presadite to rastlino tudi na vašo zemljo. Mi vam bomo hvaležni za dobrote, ki jih boste s tem storili našim bratom bolgarskim kmetom.
Dr. Nedeljski, sreski zdravnik iz Gabro-va, je v svoji zahvali naglasil tudi tole: Mi vidimo in občutimo odkrita srca in
ljubezen Sumadije. Sedaj popolnoma občutimo, da moramo hoditi skupaj od Triglava do Črnega morja in od Drave do Du-nava.
Pred odhodom iz Leskovca je govoril še dr. Bočev, okrožni zdravnik iz Vidina, ki je dejal:
— Pred našimi očmi je bila nekakšna megla, ki je bila kriva, da nismo dobro videli. Odprla pa so se naša srca in spoznali smo, kako blizu smo si po občutkih in po življenjskih navadah. Občutili smo tudi, da je bila tuja roka, ki je tako dolgo meglila naše oči. To meglo pa je razpršilo solnce resnice ter nam pokazalo pot do jugoslovenskega zedinjenja. Tudi iz vašega delovanja dobivamo koristne nauke. Dosegli ste ogromne napredke in mi vas občudujemo. Nastopiti mora nova doba, novo življenje in novo delo. Delovali bomo za jugoslovensko-bolgarsko zbližanje, ki naj nas vse objame od Jadranskega do Črnega mprja. V prvi vrsti pa hočemo delovati na zadružnem polju in v tem delu ustvarjati dobo bratstva in miru med vsemi jugoslovenskimi brati.
Milijardna škoda zaradi brezposelnosti
Beograd, 17. maja
Včeraj je bila zaključena velika konferenca o brezposelnosti, ki se je, kakor je »Jutro« že poročalo, vršila pri centralnem odboru za posredovanje dela med predstav niki vseh delodajalskih in delavskih organizacij. Iz referata predsednika centralnega odbora borz dela dr. Krmpotiča je razvidno, da znaša izguba na delavskih zaslužkih preko milijardo dinarjev. Delavski zaslužki so znašali v dobi največje prospe-ritete 1. 1930. preko 5 milijard na leto. Leto 1931. pa že izkazuje izgubo pri zaslužkih za okrog 250 milijonov, naslednje leto preko 1 milijarde. 1. 1933. pa že 1 milijardo in pol. Ko je analiziral te številke, je dr. Krmpotič ugotovil, da je izgubljenih okrog 870 milijonov dinarjev, ker je okrog 110.000 delavcev manj zaposlenih. Ta velikanska izguba na zaslužkih zadene najbolj kmete, ker naši delavci itak le v neznatni meri kupujejo industrijske izdelke ter izdajajo svoje zaslužke v ogromni večini za kmečke pridelke.
O številu brezposelnih delavcev pa tudi ta konferenca ni bila na jasnem. Govorniki so naglašali, da je število 300.000 brezposelnih delavcev, kakor so ga navajali nedavno predstavniki delavskih organizacij, pretirano, vsi pa so soglašali v tem, da je statistika sploh zelo pomanjkljiva in da se točnih številk ne da ugotoviti tudi zaradi tega, ker je veliko pomanjkanje dela tudi po vaseh in ker iz vasi prihaja v mesto vedno več brezposelnih ljudi. Podpore, ki jih izdajajo uradi borz dela in centralni
odbor, se že približujejo nekakemu zavarovanju za primere brezposelnosti, ki ga bo treba itak ali slej uvesti. Splošno je bila naglašena tudi potreba intenzivnejšega znanstvenega proučevanja socialnih problemov. S tem proučevanjem se bavi dcwlej samo uprava borz dela in uradov za zavarovanje delavcev, ki ima tudi sistematično statistiko. To delo pa je treba vsekakor razširiti in poglobiti, da bo imelo pobijanje brezposelnosti in bede zanesljivo podlago.
Jubilej gospe Nilke Potočnikove
Ljubljana, 17. maja Agilna predsednica ženske podružnice GMiD za šentpetrski okraj gospa Nilka Potočnikova praznuje jutri svojo 601etni-co. Rodila se je 18. maja 1. 1874. kot nad-učiteljeva hčerka v Rečici v Savinjski dolini. Svojo mladost je preživela v Prlekiji, potem pa je kot učiteljica ročnih del službovala v raznih krajih Štajerske. V narodnih organizacijah se udejstvuje z neumorno pridnostjo, velik pa je tudi njen govorniški sloves. Kdor jo je slišal ob grobu naše slovenske matere Ane Dimnikove v Trbovljah, je ne bo nikdar izgubil iz spomina. Bila je pri nas prva žena. ki je govorila ženi ob grobu. Pri šentpetrski CM podružnici deluje že dolgo vrsto let, zato pa tudi ta podružnica v vsakem oziru tako napreduje.
Gospa Nilka je duhovita, agilna in za vedna žena. Soprog slavljenke je višji železniški nadzornik v p., sin mornariški častnik, tri hčere pa so že poročene. Gospe Nilki, ki je vzor slovenske žene in matere, želimo še mnogo srečnih let v krogu ljubljenih svoicev.
Za binkoštne praznike
si ne pozabite nakupiti svežih kvalitetnih filmov in plošč pri
Foto Tourist — Lojze Šmuc
na Aleksandrovi cesti 8. Tam vam iste tudi razvije in lepo napravi slike.
Ga. Sava Severjeva
članica osješko-splitskega gledališča gostuje jutri v ljubljanski drami v Krleževih »Glembajevib« v vlogi baronice Charlotte Casteli-Glembay.
Foto Szege, Osijek
Krvno, kožno In živčno bolni dosežejo z uporabo naravne »Franz Josefove* vode urejeno prebavo. Specialni zdravniki velikega slovesa spričujejo, da so z učinkom staro preizkušene »Franz Josefove« vode zadovoljni v vsakem oziru. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Spet dva požara
Ptuj, 17. maja Pred dnevi je nastal ogenj v viničariji posestnika Fischerja Jurija v Sitežu in zgradbo upepelil. Viničarija je bila s slamo krita in zgrajena iz lesa. Kako je ogenj nastal, se ne ve.
Druga nesreča pa je zadela malega posestnika Jurija Drakšiča v Preradu. Gospodinja je zakurila v sobni peči, ki pa se je iz neznanega vzroka podrla, pri čemer je plamen tako močno bruhnil iz dimnika, da se je prenesel na slamnato streho, ki se je takoj vnela. Hitri pomoči se je zahvaliti, da ni hiša pogorela do tal. Pogorelo je samo ostrešje.
Danes ob 7. Vi ln ••Vi uri zvečer
Zvonimir Rogoz
H E D A KIESLER
Filmska umetnina režiserja Macha-tega, mojstra novih poti!
Visoka pesem
narave, ki hrepeni po svobodi tn lepoti
EKSTAZA
ELITNI
TEL. 21-24
KINO MATICA
Roparski umor ob Sotli
Bogatega posestnika Pohraškega iz Breznega je na povratku s sejma neznan zločinec umoril in oropal
Šmarje pri Jelšah, 17. maja
Preteklo nedeljo okoli 4 ure zjutraj jo našli l>'uu Zumrove hiše v Prišlinu ob S^t-li vsega v krvi smrtno poškodovanega Fo-hraške^j Jurija bogatega posestnika \t Brezn:ua ob Sctli. Na glavi in po tei*.3u je imel sedem ran, prizadejanih z ostr'no sekire. Lobanja in ena roka sta bili presekani. Pod levo pazduho je imel še vbod z nožem.
Pohraški se je mudil v soboto na sejmu v Lembergu pri Šmarju pri Jelšah, kjer ;e prodal več glav živine, tako da je imel pri sebi okoli 20.000 Din gotovine. Po končanem sejmu se je zvečer vračal proti domu v družbi z drugimi sejmarji. Kake pol ure od doma se je z družbo ustavil v nekem vinotoču v Prišlinu, kakih 100 m od kraja zločina. Tam so pili precej dolgo in so bili naposled vsi vinjeni. Sopivci so potem odšli, a Pohraški je zaspal v vinotoču. Okoli 2. ure zjutraj pa ga je gospodar vinotola, kakor ta sam pripoveduje, zbudil, češ, naj gre domov. Pohraški se je res odpravil proti domu.
Kakih 100 m od vinotoča drži pot skozi preseko v meji. Tu je moral morilec pričakati Pohraškega ter ga s sekiro napasti. Vse kaže na to. da se je med morilcem in žrtvijo razvila borba na življenje in smrt in da se je šele v teku borbe posrečilo morilcu zadati Pohraškemu smrten udarec po glavi, ki je presekal lobanjo in ranil možgane. Zločinčevo bestialnost označuje tudi dejstvo, da je imel Pohraški vbod z nožem, ki mu ga je morilec gotovo prizadejal šele potem, ko se je žrtev že zgrudila zaradi udarca po glavi. Najbrže morilec ni mogel drugače priti do denarja, kakor da je prerezal žrtvi še suknjo, ker je bil suknjič razparan na strani, kjer je nosil Pohraški denar.
Pohraški, ki je bil krepke in dobro razvite postave, se je menda potem še zavedel, da se je zavlekel do bližnjega drevesa, kjer je onemogel in naslonjen na drevo nezavesten obstal. Tu so ga potem našli mimo idoči. Ker je bil še živ, so ga prenesli v bližnjo Žurmanovo hišo in poslali po zdravnika v Rogaško Slatino. Vendar je Pohraški podlegel zadobljenim ranam.
Na kraj zločina prišedša orožniška pa-trola ni našla nikakih direktnih sledov. Orožništvo je izvršilo preiskavo pri vseh, ki so bili v družbi z umorjencem. in pri gospodarju vinotoča ter našlo pri slednjem okrvavljena suknjič in srajco. Ko so ga vprašali, odkod kri na obleki, se je izgovarjal, da je pomagal sosedu klati kravo in da je pri tem dobil kri na obleko. Pozneje pa je izpremenil zagovor in dejal, da se je suknja menda okrvavila. ko Je fant, ki mu jo je posodil, da je šel v Rogaško Slatino po zdravnika, v tej suknji pomagal prenesti umOijenca v Žurmanovo hišo. Sicer pa trdi. da je potem, ko je odpravil Pohraškega domov, šel tudi sam spat, kar potrjuje tudi njegova žena. V splošnem se osumljenec obnaša zelo brezskrbno in se celo nasmeje pri odgovorih. Orožniki so ga vendarle aretirali in oddali v zapore pregradskega sodišča, ki bo dognalo, ali je sum res opravičen.
Pohraški je bil dober gospodar, znan daleč okoli kot živinski trgovec in je bil na vseh sejmih znana osebnost. Bil je prav priljubljen pri svojih sosedih, kar je pričal njegov pogreb. Zapušča več otrok, od katerih sta dve hčeri že poročeni. Ena se je poročila prav na nedeljo, torej na dan, ko so našli očeta mrtvega. Ko je hčerka izvedela, kaj se je zgodilo z očetom, se je onesvestila. Namesto na gostijo je prišla od oltarja k mrtvaškemu odru.
Pisatelj Kostanjevec na smrtni postelji
Maribor, 17. maja Pisatelj Josip Kostanjevec. ki je letos v februarju slavil 701etnico svojega življenja, je že dalje časa bolan. Zadnje dni pa se mu je zdravstveno stanje še poslabšalo. Kakor nam poročajo, ni upanja na ozdravljenje in pričakujejo vsak trenutek katastrofe.
Otroci pojdejo na letne kolonije
Ljubljana, 17. maja Komaj se je dobro pričeia pomlad, so se naše korporacije in organizacije, ki so si nadele nalogo, da skrbijo predvsem za zdravje in življenjski napredek mladine, pričele pripravljati na organizacijo počitniških kolonij. Kakor vsako leto, tako bodo tudi letos poslali mestna občina, državna šolska poliklinika. Kolo jugoslovenskih sester, Rdeči križ itd. večje število mestne šolske mladine, ki je potrebna solnca, zraka, dobre prehrane in gibanja v prosti, zdravi naravi, na svoje kolonije. Pri vseh teh korporacijah in društvih so se že pričele stekati prošnje za sprejem. Med najbolj vzorno organizirane počitniške kolonije spadajo brez dvoma kolonije, ki jih prireja šolska poliklinika vsako leto na svojih domovih na Rakitni, v Medvodah in Lukovici. Tudi letos bo poliklinika poslala v juliju in avgustu na te domove dvakrat po 140 šolskih otrok, ki so najbolj potrebni oddiha in zdravja. Kolonije na Rakitni. v Medvodah in Lukovici vodijo zaščitne sestre Higienskega zavoda ter se nahajajo pod stalnim nadzorstvom zdravnikov poliklinike. Oskrba vsakega otroka za 30 dni je proračunana na 450 Din. Potrebni šolarčki, katerih staršem je tudi takšna skromna vsota previsoka, poliklinika oskr-bovalnino zniža, najbednejšim pa nudi počitnice zastonj.
Kakor smo v »Jutru« že svoj čas zabeležili, bo poliklinika gradila na Aškerčevi cesti nasproti srednji tehnični šoli veliko, moderno poslopje za svoje institute. Pri licitaciji gradbenih de', ki je bila razpisana, je najnižjo ponudbo stavilo gradbeno podjetje Tomažič, katerega ponudek stav-Ija 20 odst. popusta na proračun. Kakor smo svoj čas napovedali, bi se gradbena dela lahko pričela že prejšnji mesec, če bi bile vse formalnosti urejene. Državna šolska poliklinika razpolaga namreč z vso
potrebno vsoto, tako da od te strani za gradnjo ni nobenega zadržka. Najbrž smemo upati, da bodo akti, ki se trenutno nahajajo v finančnem ministrstvu, kmalu dospeli do svoje formalne rešitve in da bodo krampi za temelje velikemu zdravstvenemu domu naše šolske mladine lahko zapeli še to pomlad.
SAMO šE DANES vesela opereta
DIJAK • PROS JAK
v kateri poje slavna pevka Jarmila Novotna
ZVOČNI KINO DVOR
Predsta-v* ob 4. i w 9. On« 4.50 io 6.SO
Hude skrbi črnogorskih kmetov
Podgorica, 16. maja.
V zadnjih letih povzročajo črnogorskim kmetom mnogo škode razne prirodne nesreče. Posebno hudo je bilo lani, ko so ves južni del zetske banovine močno oškodovale velike poplave ne 6amo rek in hudournikov, temveč tudi Skadereko jezero. Po lanskih poplavah pa so bile v nekaterih pokrajinah silne nevihte e točo. ki so tudi povzročile zlasti okrog Podgorice ogromno škodo. Pozno v jeseni so se poplave ponovile in je bila širša kolica Skaderskega jezera dolge tedne pod vodo. Tudi pred nekaj meseci se je razlila voda iz Skaderskega jezera daleč naokrog, ko pa so se poplavljena zemljišča posišila. je nenavadno zgodaj nastopila prava poletna vročina in sedaj so se pojavili veliki roji kobilic. Kobilice delajo veliko škodo v danilograjskem in cetinjskem srezu. Roji kobilic so se pričeli širiti tudi proti Podgorici.
Južni del zetske banovine je tudi drugače v hudih skrbeh, ker kaže letina zelo slabo. Seno je ž& davno pokošeno, kmetom pa že sedaj primanjkuje hrane za živino. Najboljše še kaže koruza, ki jo sedaj oko-pavajo. Celo podgoriški srez, ki velja za žit-nico Črne gore, je v največjih skrbeh. Proti nadlogi kobilit so oblastva uvedla akcijo pokončavanja mrčesa s kemičnimi sredstvi. V Podgorico so že pripeljali velike količine takih sredstev da jih bodo razstrosili po zemljiščih treh srezov. Kobilice so se letos pojavile v množinah, kakršnih ne pomnijo niti stari prebivalci.
KULTURNIPREGLE
Prof. Vebra »Knjiga o Bogu"
Kdor se ozre po sodobni filozofiji, kakor se zrcali v najnovejši modroslovni bibliografiji, v filozofskih ievijah in v splošnejših informativnih spisih in esejih, ki jih prinašajo tega področja kulturne revije, mora opaziti preoeitno razliko med položajem pred, denimo, tridesetimi Mi in danes. Velik del izobraženstva, ki ne more neposredno. tako rekoč v vsakdanjem kontaktu zasledovati izprememb v duhovnem življenju zapadnega sveta, je kajkrat presenečen ob nekih pojavih, ki stopijo v tem ali onem trenutku predenj v vsej svoji ostrini. Tak po-iav je n. pr. oiačenje spekulativne filozofije in oslabitev tako zvane naturfilozofije. Idealistično mišljenje je v zapadnem sveti, zlasti še na vrhovih duhovnega življenja, dobilo toliko premoč nad materialističnim nazi-ranjem. ki je vtisnilo prejšnjemu stoletju na Imarkantnejše obeležje, da vidijo mnogi naturalisti v tem kar nerazumljiv pohod reakcije.
Z druge strani pa je materializem v raznih svojih formah (od filozofsko že zdavnaj zavržene grobe forme kakšnega Biichnerja do Haerklovega monističnega sistema in do svojega drugega debla: dialektičnega mate-rializma. ki mu je dal osnovo Heglov učenec Marx) postal popularna filozofija revo-
lucionarno razpoloženih množic. V tem pogleda ee ne kaže samo živo nasprotje med evropskim vzhodom (Rusijo) in zapadom med socialistično organiziranimi množicami in večino vodilnih intelektualcev, ki se obračajo k idealizmu (neštetih oblik), marveč tudi med sedanjo dobo in 19. stoletjem. Zavest te preusmerjenosti. ki si jo lahko razlagamo vsak po svojem kulturno - filozofskem nazoru, ni še prodrla globoko med misleče ljudi. Švicarski profesor de Reynold po pravici toži: »Pour beaucojp de gens, mame pour bjaucoup d'intellectuels, nous sommes toujours dans le 19e siecle.«
Okrepitev idealistične filozofije kot kontrasta prirodoslovnemu pojmovanju prejšnjih dob, novo vrednočenje pomena tako zvanih duhovnih ved za našo evMovnozorno 'jeme-r-fenost. to sta izmed drugih dva posebno značilna kulturna pojava. Odveč bi bilo, če bi kdo zapiral oči: jamčimo, da bosta pojava ostala še dalje. O vzrokih takega preobrata bi lahko govorili na dolgo in široko, a to ni naš namen. Ugotavljamo samo neke kulturno - zgodovinske simptome, ne da bi se spuščali v njih presojanja. Ugotavljamo n. pr. značilno »soecialno« dejstvo, da že najmanj sto let ni bil Platon toliko črtan, tolikokrat iskan pa najbrž še nikdar doslej, kakor da-
nes — vzlic očitnemu dejstvu, da tičimo globoko v tehnični civilizaciji in uživamo vse pridobitve napredka v izrabljanju prirode. Morda prav zaradi tega? — Skratka: naše stoletje išče novih poti...
Kdor pozna položaj v novejši filozofiji, ve, da ie — kakor pravi češki modroslovni avtor Tomaš Trnka — zašla v slepo jlico. Prav Trnka ie to pr-"pričevalno dokazal na primeru Veihingerjeve in Bergsonove filozofije. na rezultatu dveh končnih točk: intelek-tuaiizma in pragmatizma. Posledica tega dramatičnega brezpotja filozofskega mišljenja mora biti »zgodovinski prelom, in biti mora izgrajen nov nazor o smislu človeškega življenja in smislu človeške kulture na naši zemlji in v vesoljstvu ...« (T. Trnka v sklepu svoje razprave »Moderni filosofi-e ve slepč uličee«, Praha 1924).
In Trnka je daleč od vsakega kulturnega in političnega »nazadnjaštvac!
Evo, to so vidiki, ob katerih jemljemo v roke najnovejše delo slovenskega filozofa, profesorja teoretične filozofije na naši univerzi dr. Franceta Vebra ^Knjigo o Bogi «. Prekoračili bi ne le mejo osebne kompeten-ce. marveč tudi mejo kulturnega feljtona v dnevniku, če bi se spuščali v kritično razčlenjevanje tega spisa, kakor bi zanemarili dolžnost slovenskih kulturnih kronistov, ako ne bi obsežnemu in po svoji filozofski vrednosti nedvomno tehtnemu dela posvetili nekoliko pozornosti.
Spis prof. Vabra o Bogu je bil napovedovan že nekaj časa in ljubitelji filozofije so ga pričakovali z resničnim zanimanjem. «-e v naprej je bilo iasno, kod in kako bo vodila prof. Vebra pot do Boga. Danes je vsakemu poznavalcu njegove filozofije vidna ne sicer prema, povsem ravna, vendar pa očitno k nekemu določenemu smotru usmerjena pot njegovega filozofskega razvoja. Do njegove »Filozofije« (1930) je bilo še vedno m o~g o č e. da se bo prof. Veber tudi nadalje gibal na tistem področju idealistično obeležene, vendar pa po svojih metodah nacionalistične. znanstveno pojmovne filozofije, ki jo je karakteriziralo nje izhodišče: Meinon-gova predmetna teorija. Toda že pred 1. 1930. je prof. Veber rasel preko Memonga v filozofa, ki ima čisto svojsko obeležje in hodi tisto pot. katero mu narekuje njegovo osebno filozofsko življen e. S »Filozofijo« 'p to pot vidno orisal in potegnil meje svoje filozofske »posesti«; e študijo o sv. Avguštinu je izgradil na trdno razmejenem zemljišču svoie filozofije prvo krilo hrama, ki je dobil s »Knjigo o Bogu« v grobem dogotovljeno, s streho in z najvišjo točko svoje arhitektoni-ke. opremljeno formo.
Zakaj filozofiji prof. Vebra bo vedno tuj vsak. kdor ne pozna in ne ceni sistematične filozofije. In marsikdo bo odkrito priznal, da nas je novejša filozofska in psevdofilozoska literatura doka' odvadila taki filozofiji, ki ie mogočno cvela v srednjem veku in se v novejšem časj razbohotila pri Heglu in še prej pri Kantu. Nje skupna značilnost je ne-
dvomno globoka notranja povezanost vseh njenih delov in arhitektonska izgrajenost njene celote. Delo, kakor ga je ustvaril prof. Veber s >Knjigo o Bogu«, ki je sinteza vs^ njegove dosedanje filozofije, je v svoji iz-grajenosti podobno umetnini, ki nas osvaja s svojo zsključenostjo in edinstvenostjo. Kakor nekdo pred Heglovim filozofskim sistemom, se tudi mi ustavljamo pred Vebrovo idejno konstrukcijo s klobukom v roki, kakor verniki in neverniki v gotski katedrali. Drugega nam tu. ne preostaja. Zakaj, kdor bi hotel »porušiti« prof. Vebra filozofski hram »Knjige o Bogu«, bi bil moral prehoditi isto pot in odstraniti del za delom, ploskev za ploskvijo, kamen za kamnom. (Prim. dr. M. Robiča članke v »Novi dobi« 1930.) Lahko pa je tudi ostati zunaj in reči. da je ta stavba absolutno zgrešena in nepotrebna. V tem primeru je sleherno filozofiranje odveč. Zakaj zgodovina filozofije bi bila samo zgodovina človeških blodenj, če ne bi priznali miselnim konstrukcijam filozofov svojstvene upravičenosti, kakor jo imajo umetniške stvaritve. Gibalna moč njihovega ustvarjanja je iskanje resnice, in te resnice ni še noben »doktrinar votlook« tako ujel v svojo zanko, da bi bilo vse nadaljnje iskanje odveč.
Menda pravi Schopjnhauer, da človek, bi ni doživel v sebi dejstva smrti, ni sposoben za filozofsko iskanje. Lahko bi morda reklu da človek, ki ni doživel v sebi veličine iden o bogu kot končni točki vsega, kar je, ne more filozofirati o njegovem obstoju ali ne-obstoju Prof. Veber je izvršil v svoji knjigi
Domače vesti
•	Seja sreskega odbora JNS za srez Logatec, ki bi se Imela vršiti IS. t- m. na Rakeku, je odpovedana. Odborniki bodo pismeno obveščeni, kedaj Be bo vnSila.
•	Letna skupščina 0. 0. Jadranske straže v Ljubljani in Mariboru ee bo vršila dne 3. junija v Celju; zamišljena je kot večja manifestacija za naše morje. Na predvečer dne 2. junija bodo izvajala celjska pevska društva v gledališča izbran spored. Nastopni dan pa ee bosta vršili najprej letni skupščini O. 0., nato pa skupna manifestacija e povorko po mestu. -Ako se priglasi iz Ljubljane 800 udeležencev, bo vozil dne 3. junija poseben vlak iz Ljubljane v Celje, oena tja in nazaj 80 Din za osebo. Priglase 6prejema do 27. maja krajevni odbor JS v Ljubljani, Tyrševa cesta št. la, IV. Ker je z malo voznino združen prijeten izlet v eno izmed najlepših slovenskih mest, naj vsakdo pohiti e prijavo.
•	Odsek brezposelnih učiteljskih »bituri en tov pri sekciji JUU poaiva člane in maturante ljubljanske učiteljske Sole, naj se udeleže sku.pmega zborovanja »reških društev JUTJ Ljnbljana-mesto, Ljuhljana-vzhod, Ljutoljana-tzahod, kamniškega društva ln litijskega društva, M se bo vršilo ld. t m. ob 8. zjutraj v Unionu. Na programu je med drugim zanimfivo predavanje o češkoslovaškem Šolstvu.
Parfumi, kozmetika in SotO samo pri VENUS
nasproti ipošte. Izvršuje fotoamaterska dela
•	Rab« znaka Rdečega križa. Po členu
VI. zakona o društvu Rdečega križa se more raba tega zaščitenega znaka dovoljevati tod i pomožnimi postajam, M Mjučmo brezplačno dajejo pomoč ranjencem ln bolnikom. To dovoljenje daj« samo izvrševalnd odbor Rdečega križa v Beogradu. Vse one Institucije, ki mporaibftjajo znake Rdečega križa (gasilna in reSeval-na društva) naj zaprosijo za predmetna dovoljenja po dravskem banonine&efm odboru Rdečega, križa v Ljubljani.
♦	Nova radio postaja v Ma-kiSu prt Beogradu je bila svečano otvorjena T sredo. Radio Beograd je bil doslej nameščen v poslopju znanstvene akademije, sedaj pa je po dogovoru z državo premeščen 10 lam daleč v Maikiš. Namen te premestitve je bil ta, da bi se dobili posebni adotonl prostori ter zgradila moderna to visoka antena v zboljšanje emisije beograjska radiio postaje. Društvo je zgradilo svojo postajo v Makišn v takem ofbsegu, da bo lahko služila tudi močnejši postaji.
ZA BLUZE NAJNOVEJŠA
Bouclč volna
TONI J A G E R, LJUBLJANA
Dvorni trg 1	136
•	Zadnji pouk na splitski realki. T« dari
ao bifi diijaM splitske realke deležni zadnjega pouka, kajti zavod, ki je polnih 70 let vršil svojo toulturno nalogo v SjptMfca to za velik del Dalmacije, ne bo več otvor-jen. Dijaki najvišjega razreda bodo letoe še položili zaključne izplite. Prvi imčetki splitske realke spadajo v sredino prejšnjega stoletja, ko se Je is stare naotič-ne šole preuredila ofortma šola, la nje pa realka. Zaradi vedno manjšega MevHa dijakov stara realka ni imela več pomena to se je tako združila s novo ustanovljeno realno gimnazijo.
♦	Statistika 0 kinematografih M filmih. Iz statistike državne filmske centrale Je razvidno, da je bilo lani registriranih 537 tujih in 190 domačih filmov v skupni dolžini 690.047 m. Največ tujih filmov naim daje Amerika to sicer 301, za njo pa pride Nemčija s 134 filmi. Ia FramciJe smo dlobili 18, liz Češkoslovaške 8, te Poljske 4, iz Rusije 3, iz Anglije 3, in še lz nekaterih drugih držav po nekaj ffiimov. Filme je uvažalo in posojalo v naši držafti 17 družb, od katerih so 4 v Beograd«, 14 pa j5h je v Zagrebu. Lani je znatno napredovala domača filmska produkcija, o kateri pred leti ni bilo niti sledu. Med domačimi filmi jih je bilo 77 kulturno poučnega značaja. V naši državi je 819 bi o« kopov to kinematografov, med njimi pa jih iona samo 174 naprave za zvočno aparaturo.
*	Za blnkoStne praznik« so odprt« naslednje koče SPD: Triglavska koča na Kredarici, obilo snega, smuka usodna. Erjavčeva koča na Vršiču bo oStorlbovana od sobote dalje. Krekova koča na Ratl-tovou bo odprta za praznike. Stalno odprte to oskrbovane pa: koča na Ljurtmi-ku, dom na Kofcah, Robletaov dom na Begunjšici, vise koče na Pohorja, FrtSau-fov dom, dom na Korošdcl, Pistemikova zavetišče v Logarski dolini, koča na Kamniškem sedlu, dom v Kamniški Bistrici, dom na Krvavcu, hotela Sv. Jane« to Zla-torog ob Boh. jezeru, Oojzova koča na Ko-krškem sedlu, Standčeva koča v Triglav-
samostojen poizkus, da — gradeč filozofsko katedralo svoje miselnosti, — odkrije osebnega Boga kot posfculat svoje filozofija. V tem Bogu, ki se je z neko nujnostjo pojavil potem, ko je naš filozof zvezal vse pojmovne niti svojih razglabljanj o istinitosti in istinitem, o istinitosti in veljavnosti, o stvarni podstatnosti, o osebnostnem, istinito-stnem in veljavnostnem jedru vrednosti itd., je spoznal starega znanca svojih otroških molitev, Boga vernega slovenskega ljudstva.
Dejal bi, da se v tem nekoliko moti. Bog, najvišja točka njegovega filozofskega sistema, se tako razločuje od Boga naših otroških molitev in Boga našega ljudstva, kakor se naivno verovanje razločuje od sistematičnega filozofskega dela. Filozofska »konstrukcija« Boga je lahko mogočna v svoji pravilnosti in smotrnosti, toda v mistični zamaknjenosti d oživljen Bog je vse kaj drugega po svojem učinkui na človeško naravo! Ideja o Bogu, ki jo sprejemamo z versko vzgojo, ie že močno obledela kopija tega osebno do-živlienega. za verujoče srce istinitoetno obstoječega Bona.
Prof. Veber se je z občudovanja vredno filozofsko pripravljenostjo dvignil zoper Kantovo naziranje, da ie pravo območje našega razuma samo izkustveno dano veeoljstvo; hrabro se j? boril zoper vse izkušnjave »metafizike zaradi metafizike« in še bolj zoper izlrršnjavca misticizma; to, kar je ustvaril s ?Knjigo o Bogu«, ie gotovo najpomembneje
skem pogorju, Aljažev dom v Vratih ter obe koči na Golici, ki je baš sedaj odeta z narcisami.
♦	Koča pri Triglavskih Jezerih bo v
primeru lepega vremena za praznike od 19. do 22. t. on. odprta in oskrbovana. Snega je 8e dovolj. Dostop z vseh strani lahek.
♦	Obmejna straža In člani 8PO. Grani-čarjd, ki vestno vršijo svojo službo ob na-9ih mejah, morajo paziti, da se ne pojavijo v naših planinah nepovabljeni. Ra-ssumljiivo je, da se mora vsak planinec izkazati, kdo ln od Kod je. Planinci naj torej na poziv graničarjev pokažejo člansko izkaznico ter prijazno odgovarjajo na vsa vprašanja. Pomisliti je treba, da so granačarji odgovorna za neredmosti. Pred-no posetite planine, prepričajte se, ako »te že plačali članarino SPD in ako imate potrjeno člansko izkaznico za leto 1934.
♦	Nova groba. V Celju je ugrabila smrt g. Alojiza H v a 1 i č a, progovnega čuvaja. Njegov pogreb bo jutri ob 17. na mestnem pokopališču. — V Ljubljani je umrl po dolgi bolezni trgovec g- Matija Briški. K večnemu počitku ga bodo spremili dane« ob 17. — Pokojnikoma blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
♦	Nova knjiga. V založbi profesorskega zibona juTidlične fakultete v Ljubljani Je pravkar izšel X. Zbornik znanstvenih razprav v obsegu sikoro 14 tiskanih pol z naslednjo vsebino: a) univ. prof. dr. Metod Dolenc: Osebno- in roditiinskopravna vprašanja v pravosodstvu slovenskih ljudskih sodmi&ov; b) priv. doc. dr. Boris Furlan: Teorija pravnega sklepanja; c) izr. prof. dr. Wtotor Korošec: Novi odlomikd Gajevih institucij (PSI 1182); č) univ. prof. dr. Rado Kušej: Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve; d) univ. prof. dr. Stanko Lapajme: Spori za mejo; e) univ. prof. Aleksander Makleoov: O pojmu to nalogah kriminalne politike; f) univ. prof. dr. Bvgen Spektorstoi j: Nastanek kionstruk-tifrv®« metode v pravoznanstvu; g) univ. doc. dr. Ivan Tomšič; O najnovejših na-por]3x, da se odvrne vojna. — Knjiga se naroča pri založniku za 60 Din; slušatelji prava to člani Društva prijateljev ju-rtdlčne fakultete imajo 50% popust. Auio so letošnjo članarino že plačali, dobe člani pravkar imenovanega društva Zbornik X. brezplačno.
♦	Knjiga o zgodovini Varaždlna. V Va-r*8dtou se mudi profesor dr. Rudolf Horvat ter pripravlja za tiak svojo knjigo o zgodovini starodavnega mesta Varaždina. 2e leta 1908. je mestna občina njemu poverila to delo, ker je Varaždin takrat praznoval 700 letnico svoje proglasitve za svicibodno to kraljevsko mesto. Pestra zgodovina starodavnega Varaždina bo opisala v obširni knjigi, ki bo tiskana že letos, v Varaždton proslavlja, kakor znano, svoj jubilej najstarejše gasilsko društvo v Jugoslaviji, obenem je tudd 50. obletnica odlkar je blil v nekdanjem ogrsko-hrvait-skem parlamentu sprejet zakonski predlog, da sme Iimro pl- Josipovič ustanoviti delniško društvo za zgradbo železniške proge skozi Hrvatsko Zagorje. Ko je bdla ta vest pred 50 leti razglašena v Varaž-diau, so meščani priredili lepo narodno manifestacijo, ki je silno jezila madžarske mogotce.
♦	Skrb za odpuščene kaznence. V krajih, kjer so večje kaznilnice, delujejo društva, (ki po svojih močeh skrbijo za odpuščene kaznence. Najstarejše tako društvo icslu-je v Zagrebu za področje nekdanje Hrvatske in Slavonije. To društvo je bilo ustanovljeno zaradi tega, ker je v kaznilnicah v Lepoglavi, Mitrovici in Stari Gradiški največ kaiznencev, ki so potrebni pomoči, ko odslužijo svoje kazni to se vračajo domov. T« dni Je Imelo zagrebško društvo, ki ga vodi senator dr. Josip šilovič, svoj občni zbor, ki Je Imel na dnevnem redu tudi izprememibo pravil. Društvo za varstvo odpuščenih kaznencev je namreč uvidelo potrebo razširiti svoje delovanje na vso državo, ali z drugimi besedami pritegniti v zvezo vsa manjša društva, ki so posvečena Istemu namenu. Društvo Sbo svoja pravila izpremenilo do 3. junija, ko se bo vršilo novo zborovanje, na katero bodo povabljeni tudi predstavniki ostalih takih društev iz vseh pokrajin.
♦	K poročilu o požigu v Brinju simo prejeli: Na kraj požara je prihitel kot pni oddelek prostovoljne gasilske čete Dol-Beričevo lz Beričevega. Ta je takoj pričel gasiti to reševati, kar se je rešiti dalo. V hlevu, kd je bil že ves v objemu plamenov, se Je žalostno oglašalo troje glav živine, ki jih ne bi mogli več rešiti, če ne bi omenjeni gasilci namerili cev najprej proti tem« objektu. Medtem ko so se ognjeni Jezilki pod vodnimi brizgi zmanjševali, so rešili to spravili na varno vsa tri živin-četa, enega vola in dve kravi. Nato je že prihitel oddelek iste čete iz Dola. Tema so sledile čete liz Plšate z motorno brizigalno, te Podgorice, ki pa ni mogla vršiti gašenja, ker so popokale cevi, dalje iz Dolskega, Domžal, Stoba in Sneberja-Zadobrove. Slednje štiri čete niso stopile v akcijo z forizgatoaiml. V prav kratkem času je prispela na lice mesta tudi prostovoljna
Si, kar najsamostojnejši rezultat idealistične filozofije v vsem jugoslovanskem krogu, namreč idealistične filozofije z znanetveno-racionalistično metodo. Že kot samo d-lo predstavlja ta knjiga plod ogromnega truda in nepoplačljive požrtvovalnosti. Toda, če bomo kdaj intenzivneje iskali Boga, nam bo pri tem bližja istinitost tistih Pascalovih resnic, ki prihajajo iz srca... Sicer pa n'e dvomimo, da je tudi prizadevanje prof. Ve-bra vodilo živo stremljenje današnje filozofije: pomagati človeku, povzdigniti etos, preobraziti življenje.
»ženski svet« Je posvetil majniško številko materi. Po uvodnem članku Pavle Hoče-varieve se vrsti pesem Vere Albrechtove »Moji materi«. Ista avtorica je lepo preložila iz bolgarščine dve pesmi Lize Bagrja-ne, ki je že po prejšnjih prevodih in po osebnih stikih postala najpopularnejša bolgarska književnica med Slovenci. Nadaljujeta se pripovedni spis Maše Slavčeve »Pod dalmatinskim solncem« in odlomek iz Prešernovega romana like Vaštetove »Ran mojih bo spomin in tvoje hvale«. Milica Ostrov-ška - Šaup ie prispevala povest »Jurijevsko jutro stare Dontoe«, Peter Malec piše o Eleo-nori Duše, M. Bartolova o pokojni koncertni pevki Miri C<wtaperaria - Devovi in Slavko Oeterc o nevki Fran ji Bernot Golobovi. Ostalo gradivo je praktičnega, odnosno informativnega značaja.
Pri revmatizmu v glavi, ledjih, plečih, živčnih bolečinah ▼ kolkih, usedu (He-xenschuss) se uporablja naravna »Franz Josefova« voda z velikim pridom pri vsakdanjem izpiranju prebavnega kanala._
gasilska četa Ljubljana I s motorko, za kar gre predvsem zasluga g. Leopoldu Zupančiču lz Ljubljane. Ta četa je takoj uspešno stopila v akcijo ln občutno razbremenila domače to okoliške gasilce. Vse gašenje je spretno vodil župni starešina g. Ivan Grad iz Beričevega. Veliki požrtvovalnosti združenih gasilcev se je zahvaliti, da niso plameni zajeli še objektov sosedov. K sreči je bilo tudi ozračje mirno. Za varnost in red so skrbeli oroža:ki iz Dola in črnuč. Upamo, da bo zločinca, ki je najbrže iz maščevanja nad nevesto povzročil uničenje prijazne doanač''je, kmalu zadela roka pravice.
Lntz zdrava
emalj. peč, Tovarna Ljnbljana VII.
♦	Kravo so mu odpeljali. Pred nekaj dnevi so neznani ljudje ukradli posestniku Antonu Jugu v Prepušu pri Konjicah 2500 Din vredno kravo, težko Okrog 500 kilogramov. Kam so tatovi odgnali kravo, doslej še ni btilo mogoče ugotoviti, čeprav so takoj vzeli stvar v roke orožniki iz Oiplotndce.
♦	Važna akcija v proepeh fotoeporta Je
uvedena pri razprodaji Koda/s fotoaparatov. Aparat stane 490 Din, kupec pa dobi takoj po nakupu vrnjen znesek 100 Din, da ga tako stane aparat samo 390 Din. Društvo Kodak Je za to ugodnost določilo rok do 9. junija. O važnosti te akcije nam pričajo že naslednje številke: prodaja 5000 aparatov na leto omogoča povečano prodajo filmov za 150.000, kar pomeni, da bodo fobotrgovine to fotografi izdelali okrog 1,500.000 novih kopij, kar bo v teh panogah znatno povečalo možnost dela in zaslužka.
Hočete SAMO POCENI
kupiti ali pa hočete kupiti
POCENI IN DOBRO
potem kupite
75-
moške čevlje
damske čevlje
Din
69--16-
otroške čevlje •
ter vse druge poletne čevlje, sandale, kopalne čevlje itd. po najnižjih cenah pri tvrdkl
ANT. KRISPER
LJUBLJANA Mestni trg 26	Stritarjeva 1-3
*	Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH.
♦	Opozorilo birmanskim botrom. Foto Staut, Ljubljana, Gledališka 16, slika bir-mance po znižani ceni.
Iz LfssMfsiie
u— M In;„ter g. dr. Albert Kramer bo poročal na sestanku akademskih starešin, ki bo danes ob 20. url v restavraciji Zvezdi. Vabljeni so v»l Člani obeh društev Zveze ju gostov, naprednih akademskih 6tarešin. Posebna vabila se ne bodo razpošiljala.
u— Prof. Gustav Glotz v Ljubljani.
Danes dospe v naše mesto znameniti francoski arheolog ta zgodovinar g. Gustav Glota, profesor na Soribonni dn član instituta. Učenjaka, ki je znan po ivo-jih iztorn.ih delih iz grške zgodovine, pozna tudd mnogo Sdovencev, ki so študnrali v Parizu to poslušali njegova zanimiva predavanja. Od 1. 1S2S izdaja profesor Giotiz veliko delo: »Svetovna zgodovina«, za katero je sam napisal — grško zgodovino. Dre vi ob 18. bo predaval g. Glotz v univerzitetni ziborndcl o Homeru, na kar opozarjamo cenjeno občinstvo.
Francek, Micka in Matiček! Kam naj peljem Vas za birmo r
»Na slaščice, sladoled Petriček«!
u— šola ln prosveta v Češkoslovaški. Znani pedagoški pisatelj in poznavalce češkoslovaškega šolstva, g. Šalih Ljubinčič, profesor iz Zagreba bo predaval Jutri ob 9. veliki unionski dvorani na zborovanju petih učiteljskih društev. Predavanje priredita Jč-liga in sresko društvo JUU v Ljubljani. Poleg članska učiteljskih društev Kamnik, Litija, Ljubljana - mesto, Ljubljana - okolica vzhodni ta zahodni del se še posebej vabijo na to predavanje abitu-rienti učiteljišča ta gojenci petega letnika učiteljske šole ter ostalo občinstvo, ki se za to predavanje zanima.
poseben vlak Jadranske straže za Split odpelje iz Ljubljane v soboto ob 1810 uri in bo pripravljen na prostem tiru pri skladišču, tako da udeležencem ne bo treba hoditi pri običajnem vhodu skozi peron. marveč pri mitnici med staro carinarnico in užitninskim uradom, nasproti Res-lfevi cesti. Na to se vse udeležence opozarja, da ne bodo iskali vlaka na postajnem prostoru. Vozovi so označeni s črkami in sicer potujejo v vagonu A udeleženci I. in XI. skupine, v vagona B udeleženci II. in
VI.	skupine, v vagonu C udeleženci V. skupine, v vagonu D udeleženci IV. in XIII. skupine, v vagonu E udeleženci III. in XIV. skjpine in v vagonu F udeleženci
VII.	in VIII. skupine.
u— Ljubljanskim moškim zborom Hu-badove župe JPS. V petek ob 20. vaja za Slavčevo podoknico v Glasbeni Matici (Hubadova pevska dvorana). Točno! — Uprava Huibadove župe JPS.
u— Predavanje »Jadrana«. Drevi ob 20. bo predaval g. dr. Pretnar o južnosrbsklh predelih. Predavanje bo s skioptičnimi slikami- Udeležiba obvezna.
u— Sokolsko društvo Ljubljana lil. za Bežigradom javlja vsemu svojemu članstvu,, da je umrl brat Briški Matija, trgovec za Bežigradom. Na zadnji poti ga spremimo danes ob 5. popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice. Udeležba v aivilu z znakoan.
Ko se pripravljate za binkoštni izlet,
ne pozabite na fotoaparat! če ga še nimate, izposodite si ga proti malenkostni odškodnini v
Drogeriji GREGORIČ
dr. z o. z., Ljubljana, Prešernova 5.
Odbor pevskega društva »Ljubljanskega zvona« vabi ve« svoj ribor, da ee
polnoštevilno udeleži vseh proslav bratskega pevskega društva »Slavca«.
u— Mestno načelstvo v LJubljani sporoča vsem interesentom, da se bo vršila 24. t. m. ob 9. dopoldne v mestnem gospodarskem uradu, soba Stev. 21, javna zmanjševalna dražba glede oddaje treb-ljenja jarkov na ljubljanskem barju. Podrobna pojasnila se dobijo v mestnem gospodarskem uradu.
u— Zveza gospodinj priredi dva tečaja za majonezo, (23. t m. od 16. do 19. ta 24. t. m. od 19. do 22.) Dne 6. ta 7. Junija ob 15. bo tečaj za pomladanske pijače. Prijave se sprejemajo vsak dan od 16. do 17. na Bregu št. 8.
u— Mamice, privedlte v soboto ob 8. zvečer svoje otroke v Delavsko zbornico, kjer bo mladinski oder društva »Tabor« nastopil z Marije Grošljeve pravljično igro s petjem, godbo in plesi »Dve Marič-kS«. Vstopnina od 2 do 10 Din.
u— Združenje brivcev, frizerjev, lasu-Ijarjev, manikerjev In kozmetlkov v Ljubljani obvešča cenjeno občinstvo, da bodo brivnice in damski saloni izjemoma odprti zaradi birme na binkoštno nedeljo 20. t. m. in binkoštni ponedeljek 21. t m. in sicer obakrat dopoldne od pol 8. do 12. ure.
u— Oder za »Slehernika« 2e stoji. Med
prazničnimi atrakcijami, ki Jih pripravlja Narodno gledališče za Binkošti, je tudi uprizoritev znamenitega »Slehernika« pod milim nebom z Levarjem v naslovni vlogi. Pred nunsko cerkvijo na Kongresnem trgu, kjer bo »Slehernik« uprizorjen, so včeraj že postavili lesen gledališki oder, kakršnega so že pred letii zgradili za prve uprizoritve te stare nabožne drame na prostem. Nova scena se bo samo za »poznanje razlikovala od stare. Zaradi gradnje tramvajskega tira so namreč stare stopnice pred cerkvijo, ki so držale aa-ravnost na Kongresni trg, medtem odrezali in ploščad pred cerkvenimi vrati proti tramvajskemu tiru zagradiH, tako da je odstop iz cerkve mogoč samo po stopnicah na straneh. Ta kamenita ograja deli zdaj sceno za »Slehernika« ravno na dvoje, kar bodo uprizoritelji gotovo znali efektno izkoristiti.
u— Spremembe pri ljubljanskem sodišču. Na podlagi zadnjih sodniških imenovanj ln premestitev so bile izvedene pri sreskem sodišču nove razdelitve poslov Novoimenovani starešina sreskega sodišča g. Jakob Jerman je prevzel vodstvo sodišča. Dosedanji sodnik v Višnji gori g. Jože Rus je prevzel civilno ta pravno pomoč, dosedanjemu sodniku v Radovljici g. Valentinu Bidovcu pa je bil poverjen m. civilni oddelek, ki ga je doslej vodil s. o. s. g. Vladimir Velušček. Izvršilni oddelek Va je prevzel g. Vladimir Velušček ker je bil dosedanji izvršilni sodnik g. Jože Baričevič imenovan za okrožnega sodnika ter je bil dodeljen civilnemu oddelku ljubljansKega okrožnega sodišča.
u— Ameriška Pat in Patachon, slavna komika »suhi« Stan Laurel in »debeli« Oliver Hardy, nas bosta od danes dalje zabavala v filmskih predstavah ZKD dnevno ob pol 15. v prostorih Elitnega kina Matice. Na sporedu bo velezabavni! fiilm »Srečna zakonca«. Obilen dopolnilni pirogram. Cene najnižje: 2.50, 4.50, ta 6.50 Din.
PRIDEJO!
VESELI SVATJE
u— Gradišče urejajo. V zvezi s preureditvijo doslej precej zanemarjenega prostora na Erjavčevi cesti pred dramskim gledališčem so včeraj pričeli spravljati v red tudi del Gradišča ob drami, k1 je ostal po izgradnji tramvajske proge nekam precej zapuščen. Slepi tir op voglu Luctomannove hiše, ki so ga v naglici najprej kar pustili v zemlji, so naposled vendarle odstranili to v kratkem bo tudi ta del ceste tlakovan, tako da bo Gra-dišče vendar dobilo spet dostojno lice.
u— Javno stranišče ob Zaloški ce«tl so podrli že jeseni, ko so preurejali novi park na Hrvatskem trgu ta polagali tam tračnice za novo, krožno tramvajsko progo. Tedaj so prestavili tudd trafiko ta sezidali v levem kotu v to svrho nov paviljon. Tudi Javno stranišče so pričeli postavljati že jeseni, ki ga pa še dosedaj niso zgradili. Spričo pomanjkanja Javnih stranrlšč v mestu bi kazalo, da se podvizajo vsaj z dograditvijo tega, ki Je zdaj šele napol dograjeno.
u— Na šmartinskl cesti »o bile do zadnjih dni položene tračnice, ki so služile pri prejšnjih regulacijskih delfh Ljubljanice, ko so od tam odvažali v mesto gramozno jamo nakopani material. Zdaj so tir razdrli in tračnice odpeljali. Seveda pa je ostala cesta precej razrita ta leži tam še vedno dokaj lesenih pragov in druge ropotije.
u— Dve tatvini v stanovanju. Iiz stanovanja Alberta Derganca, na Sredini 8, je ukradel nekdo predvčerajšnjim okrog poldneva dva mtoška jopiča, vredna 400 Din. V Nunski ulici 3 pa je neznanec odmesel Katarfni Prodanovičevn več raznega perila, 3 slike ter nekaj drugdh predmetov, v skupni vrednosti 620 Din.
u— Predavanje o Radionu. Gotovo so že vse gospodinje cule o Radionu, mnoge ga stalno rabijo, a le malo jih je, k' popolnoma poznajo vse njegove odlike. Na predavanjih. ki se vrše te dni v kinu Ideal, se nudi vsem cenj. gospodinjam prilika, da 6e na ugoden in zdnimiv način seznanijo s tem samodelujočim pralnim sredstvom. Na teh predavanjih se tolmači, kaj je Radion in kako se ž njim pravilno pere. Demonstriralo se bo poskusno prani" z Radionom. za zabavo bodo skrbeli razni film- kulturne in šaljive vsebine. Vabimo vse cenj. gospodi nje. da se blagovolijo udele2;ti tega zanimivega predavanja. Vstop je prost. Prjstori se na željo rtzervirujo p^edp^dne pri blagajni. Začetek preJa/anj popoldne ob 15. zvečer točno ob 20. uri.
Harmoničen trozvok vsega dobrega bo tri
idealna sredstva za nego lepote: dovrieno blago lilijino mlečno milo »Paracelaus« ta nezamenljiva lilijina mlečna krema »Para-celsus« ta odlični puder »Liane« Paracel-sus. Njihovo delovanje vam bo nudilo izredno zadovoljstvo, treba je samo, da vedno zahtevate izrecno »Paracelsus« Izdelke.
Blnkoitnl Izlet z odprtim avtobusom v Logarsko dolino. Cena s prehrano 130 Diln, na Jezersko 70 Din. Informacije v trafika nasproti pošt«.
Iz Celja
e— Otvoritev mestnih kopališč ob Savinji bo na binkoštno nedeljo le ob ugodnem vremenu. V primeru neugodnega vremena bo otvoritev šele ob koncu maja aH v začetku junija.
e— Nevarna sleparka pod ključem. Orožniki v Rogaški Slatini so včeraj aretirali 251etno Slavko M., ki se rada naziva tudi Desanka, zaradi mnogih goljufij. O tej ženski je »Jutro« poročalo že 11. t m. Izdajala se je pod napačnimi imeni, najraje za soprogo trgovca, ta ogoljufala ve*; oseb. V Rogaški Slatini, kjer so jo prijeli, se Je prijavila pod imenom Lidija R. Zasledujeta jo ljubljansko sodišče in ljubljanska policija. Odsedeti mora še pet me-siciv zapora zaradi starih grehov. Orožniki so jo prepeljali v Celje, celjska policija pa jo je izročila okrajnemu sodišču.
e— Tatvina na stavbi. V noči na torek Je neznan storilec ukradel z neke nova stavbe na Lavi pri Celju razne- zidarsko orodje ta ploščo za štedilnik. Policija je storilcu 2e na sledu.
e— Kino Union. Danes ob 18.15 ta 20.30 zvočni velefilm »Tunel« in zvočni tednflt.
Iz Maribora
a— Krajevna organizacija JNS za IV. mestni okraj je priredila v toreic v prostorih gostilne prt »Levu« na Vodnikovem trgu članski sestanek, na katerem je predaval podpredsednik Franjo Mačus o narodnem gospodarstvu. Velezanlmivlr.n Izvajanjem so sledili številni prisotni s velikim zanimanjem.
a— Proračun pobreške občine potrjen, Banska uprava je potrdila proračun vel -ke okoliške občine Pobrežja. Pred dne\ 1 je imela občinska uprava svojo sejo v Renčijevl dvorani, na kateri so razpravljali o odobrenem proračunu, v katerem so bile nekatere postavke črtane, na novo pa je bila vnešena postavna 17.093 Ddn. ki jo mora občina prispevati za vzdrževanje meščanske šole v Mariboru.
a— Javni nastop gojencev Glasbene matice 14. in 15. t m. je pokazal, kako smotreno deluje glasbena šola Matioe adaj že 15. leto. V 50 točkah s 63 komadi, pri katerih so to leto našli poudarek narodni motivi, je nastopilo deloma v dvojni deloma v večkratni zaposlitvi 70 gojencev. Klavirski pouk, ki je bil že prejšnja leta na višku, ee je to leto vzdržal na istd višini. izrazit napredek je tudi v tehnikli in interpretaciji. Mala unionsita dvorana je bila obakrat nabito polna.
a— Društvo »šola in dom« poziva starše, naj takoj povprašajo v šolah po uspehu svojih otrok, če tega še niso storili, da jih ne iznenadd sklep šolskega leta in da se ne ponovijo nesrečni dogodki zadnjih let.
a_ Pred otvoritvijo kopališke se»oct».
Gradnja mostu na Mariborski otok napreduje. Most bo že v nekaj dneh v toliko do-gotovljen, da bo služil za prehod kopalcem, dočim bo javnemu prometu izročen šele tekom enega meseca. Kopališče je očiščeno, prav tako pa je očiščen ves otok. če bo lepo in toplo vreme, bo kopališče otvorjeno že v nedeljo.
a_ otvoritev mestne avtobusne zveze *
Pohorjem. S 15. t. m. je bila tudi letos otvorjena avtobusna sezonska zveza s Po-
VESELI SVATJE
PRIDEJO!
ho r jem. Tudi letos bodo vozili ob sobotah, nedeljah in praznikih mestni avtobusi iz Maribora do Reke in nazaj. Ob s ob o teh bo odhajal avtobus iz Maribora gl. kol. ob 15.50, ob nedeljah in praznikih pa ob 5.30 ta 18. Iz Reke bo odhajal ob sobotah ob 17., ob nedeljah in praznikih pa ob 6.30 ta 19.
a— Nova okoliška cesta. Velika Hmbu-ška občina bo zgradila novo cesto, ki se bo odcepila od banovinske ceste LimbuS -Pekre v Ludmayerjevo dolino. Cesta je trasirana ob Ludmayerjevem potoku do posestva Ivana Robiča in dalje v dolino. Dolga bo 6 km in so gradbeni stroški preračunani na okroglo 10.000 dinarjev. Cesta bo zgrajena do jeseni.
Z Jesenic
s— Obvestilo jeseniške podružnice SPD. Kadilnikova koča na Golici je stalno odprta in oskrbovana. Golica je že vsa odeta v prelestno pomladansko odejo in se vsa koplje v opojnem voniu snežnohefih narcis, ki so v najbujnejšem cvetju. Opozarjamo planince, ki nameravajo posetitl Karavanke, da vzameio s seboj kakršnokoli legitimacijo s slikami, da se na ta način na zahtevo obmejnih organov lahko legitimirajo, ker jih sicer ne puste na vrh. V lastno korist planincev je tudi, da se brezpogojno pokoravajo odredbam obmejnih organov. Nadalje se opozarjajo planinci, da pazijo na nasade in da ne hodijo po travnikih ter povzročajo posestnikom Škode.
fr Tfhovel!
t— Sokoli! Razvitja naraščajskega prapora se udeleži vse članstvo (telovadeči in netelovadeči) v krojih, članice v telovadnih oblekah. Zbirališče ob 14. v Sokoiskem domu. Udeležba vsega članstva strogo obvezna.
Iz Pttx|a
J— Kino bo predvajal v soboto ob pol 21. ta v nedeljo ob pol 19. ta pol 21. krasen film »Bodi moja« g Frohlichom in Hornovo. Dodatek Fox>v tednik ta prosvetni film.
Iz Liutomera
lj— Sreska organizacija JNS za ljutomerski »rez priredi na binkoštni ponedeljek 21. t. m javne politične shode pri Sv. Juriju ob ščavnici, v Križevcih ta Ce-zanjevcih. Vsi ti shodi bodo takoj po rani maši. — Razen domačega poslanca in ba-novinskega svetnika so naprošenl tudi razni drugi narodni poslanci, senatorji in politiki, da bi nam poročali o političnih in gospodarskih vprašanjih.
GOSPODARSTVO
Ljubljanska borza v preteklem letu
Za IX. redni občni zbor, ki se bo vršil danes ob 16. v borznih prostorih, je Ljubljanska borza za blago in vrednota izdala svoje običajno letno poročilo, ki vsebuje v uvodu zanimiv pregled razvoja našega gospodarstva v preteklem lc+a. O gibanju našega lesnega trga pravi poročilo med druigim naslednje:
Lesni trg.
Zaradi padanja cen je lani posebno trpela slovenska lesna trgovina in industrija, ki j? odvisna cd nakuoa sirovin. Državna podjetja ▼ Bosni tega niso občutila v toliki meri, ker razpolagajo z lastnimi gozdovi, dočim 60 vsi naši producenti navezani na nakup sirovine. Na Hrvatskem in v Slavoniji pa je bil padec cen neprimerno manjši, ker gre tam predvsem za produkcijo hrastovi-ne in bukovine, ki imata še ugodnejše cene. Zaradi pomanjkanja denarja in zaradi nezaupanja v bodoči razvoj, je produkcija lesa v dravski banovini hudo nazadovala. Na zalogo nihče več ne producira. Na drugi strani pa ee je pokazalo, da se branijo zalog tudi kupci* ki zahtevajo blago za takojšnjo ■dobavo. Največje zlo pa je bilo pomanjkanja denarja. V tej krizi eo morali ugotoviti, da po se k nam vselile razne inozpmske, predvsem italijanske firme, ki eo s svojim ali tujim kapitalom kupovale cele gozdove in eo potem dajale hlode rezati našim žagam na račun. Kupovale so cele komplekse od države ali od irnovnih občin, ker so lahko zadostile plačilnim pogojeni, česar naš domači podjetnik ni mogel.
Poizkusi za sporazum med slovenskem! prodarenti in izvozniki so lani ostali praktično brez rezultatov. Tudi mednarodne lesne konference ra Dunaju in v Tretu niso dale praktičnih uspehov; ti bodo po mnenju strokovnjakov nastopili šele tedaj, ko se bo tudi pri nas organiziral lesni izvoz in bodo osnovani izvozni sindikati, kakor obstojajo v drugih državah (Avstrija, Češkoslovaška). Zato je želeti, da ee ta organizacija čim prej ustanovi, če ne drugače, pa prisilno, kakor se jo to zgodilo tjdi v Češkoslovaški.
Produkcija mehkega reaanega lesa js po
količini zelo nazadovala, napredek pa je zabeležiti v kakovostnem pogledu in se Število reklamaeii čedalje bolj krči. Proti koncu leta so bile zaloge III. kvalitete skoro izčrpane, za boljše blago pa ni bilo dovolj povpraševanja. Zaradi slabih razmer je ustavilo delo precej manjših produ centov in se je produkcija omejila na večje, moderno urejene obrate. Nekoliko bolj stabilen je bil položai na tržišču tramov, kjer nimamo konkurentov. Tu je oadec predvsem pripisati nazadovanji gradbene delavnosti. Tramovi se kupujejo sedaj le za noto in so kupčij« za monte bTaso sploh prenehale.
Upanje, da se bo situacija glede drv izboljšala. se ni uresničilo Kupčija s drvi je katastrofalno nazadovala. Glede na nizke cene in visoke tovornine se produkcija drv skoro več ne izplača. Tudi izvoz oglja je silno nazadoval, zlasti po uvel j a vi jen ju italijanske zaščitne carine.
Povpraševanje oo bukovini je bilo stacionarno. Prvovrstni hlodi za furnir so se z lahkoto »ddali. vendar produkcija takega
blaga ni velika. Povečalo ee ji povpraševanje za parje-no blago, ki ga pa nismo mogli nuditi, ker imamo malo parilnic. Naž glavni konsument za bukovino je ostala Italija, in so bile le neznatne količine izvožene v druge d rž ve. kakor Anglijo. B&lgijo in Švico. Španski trg pa js ostal popolnoma zaprt. Prodaja testonov je bila še kolikor toliko zadovoljiva.
Konjunktura v hrastovlni je bila zelo slaba in so bile izvožene majhne količine rezanega lesa. Neobrobljeno hrasto-vi.no dobavlja sedaj Italiji predvsem Slavonija, namesto hrastovih podmic, ki smo jih prej mnogo izvažali, pa uporabljajo sedaj italijanske tvonnice vagonov meces-nove podnice, ki so cenejše in tudi lažje. Cena hrastovim frizam je hudo popustila in se produkcija nploh ne laplača. Tudi v parketih je zaradi slabe stavfome sezone vladal zastoj. V teku poletja je nastalo večje zanimanje za hrastove doge, ker se pojavlja na trgu Amerika
Oreh smo izvažali v surovem in parje-nem stanju, vendar tega blaga nii bilo dobiti v večjih količinah in so se producen-ti predvsem krili v Bosni in Macedoniji. Zaradii prevelike ekisploatcije je bil prepovedan izvoz hlodov in je tudi v dravski banovini sekanje oreha sedaj z banovin-Sko naredibo zelo omejeno. Za 1 i p o v i n o je bil lani Sušak dober odjemalec to so se dosegle utgodme cene. Jesenov, javorjev, češnjev in hrušev les je deloma porabila domača mizarska industrija, deloma pa je bil plasiran Italiji. O kakem večjem izvozu hrastovih Ln bukovih pragov lani nii bilo govora.
Razsodišče O gibanju deviznega in blagovnega prometa na ljubljanski borzi, ki je lani nazadoval, smo že pred meseci poročali. Po večletnem rapidmem dviganju poslovanja borztoega razsodišča, je bilo lani zabeležiti precejšnje zmanjšanje števila vloženih tož*b, ki Je padilo na 145-6 nasproti 3151, 2S27, 17,28, 1534, 1278 v prejšnjih petih letih. Terjatve, za katere so bile pri raz-sodiSčni vložene tožibe, so lani znašale 4 milijone dinarjev, nasproti 9.8 milijona
Znižanje naših uvoznih carin na nekatere industrijske izdelke
Kakor dano, je naša država ▼ pogodbi z Nemčijo pristala na znižanje nekaterih carin na industrijske izdelke. Te nižje pogodbene carine bodo na podlagi največjih ugodnosti uživale seveda tudi vse ostale pogodbene države. Pri tem gre pred vsem za naslednje predmete: amonijev karbonat m natrijev nitrat, mlečna kislina, sredstva za uničevanje škodljivcev, zdravila, barve za železo, nekatere tkanine, bombažne nogavice in bombažni trakovi, bar-žun in pliš ter slične volnene tkanine, rokavice iz umetne svile, pogonski Jermeni, glavniki, predmeti iz umetnih smol, fotografski filmi, viskozni papir, predmeti za risanje in slikanje, keramične plošče, galanterijski predmeti iz porcelana, razni tehnični keramični predmeti, posode iz stekla, okraski za božična drevesca, škarje, britvice, pile in rašplje, pergamentni papir, posoda iz aluminija, nekateri predmeti iz bakra, okrasni predmeti Iz nežlaht-nih kovin, nekateri dinamo stroji, električni usmerjevalci, razni električni aparati, sestavni deli bicikljev, glasbila, gramofoni, stenske in namizne ure, otroške igračke in semena.
Gospodarske vesti
= Rekonstrukcija glavnice cementne tvornice Dalmatia. »Dalmatia« d. d. za proizvodnjo cementa s sedežem v Suču-cu pri Splitu bo imela 31. t. m. na Sušaku redni in izredni občni zbor, ki bo sklepal o rekonstrukciji glavnice. Predlog se glasi, da se vrna. izguba v bilanci pokriti z znižanjem delniške glavnice od sedanjih 6.5 na 1.3 milijona Din po predhodnem izčrpanju rezerv in razpoložljivih fondov, nakar se naj glavnica poviša na 30 milijonov dinarjev. Občni zbor bo sklepal o načinu in modalitetah te operacije. Ce gornji predlog ne bi bil sprejet, ali če ne bi bil sprejet kak podoben predlog, je na dnevnem redu predvidena razprava o sanaciji odnosno o likvidaciji družbe. — Družba »Dalmatia« je že leta 1931. izkazala v bilanci 2.8 milijona Din izgube, v bilanci za 1. 1932. pa je izguba izkazana v višini 7.5 milijona Din, pri glavnici 6.5 milijona Din in pri rezervah v višini 4 milijonov Din.
ftehgj pofio&Toma novega
Odličnega okusa Nenatknlivega učinka Din 10
Dtn v letu 193.2. Nazadovanje števila vloženih tožb je deloma pripisati omejenemu kreditiranju, deloma pa uvedbi posredovalnega postopanja, ki je bilo med tem ukinjeno. Ta^se za razsodbe borznih razsodišč so bile vrhu tega ob koncu 1. 1932 povišane na 3% od vrednosti spora,, dočim Je taksa pri drugih obrtnih razsodiščih znašala le 1%. Ta razlika je bila 1. aprila lani ukinjena ln je bila taksa za borzma razsodišča znižana na 1%
Mednarodna hmeljarska konferenca
Dn* 15. t. m. se je sestala v Zatcu mednarodna hmeljarska konferenca, ki so se je udeležili zastopniki hmeljarskih organizacij iz Češkoslovaške, Nemčije, Jugoslavije in Poljske. Zborovanje je prišlo do enodušne-ga sklepa o najnosti ureditve hmeljske površine v vseh hmeljskih državah. Zaetooui-ki Jugoslavije in Poljske eo naglasili, da so že opetovano predlagali v tem smislu svojim vladam, da bi bilo po vzgledu Češkoslovaške in Nemčije razširjenje hmeljske površine omejeno na površino, zasajeno v le*tu 1934. Francoski in belgijski hmeljarji eo ee pismeno pridružili temu stališču, zato bodo pozvani, da bi zahtevali omejitev hmeljske površine tudi od svojih vlad. Konferenca je razpravljala o hmeljski trgovini in o potrebi ukrepov, ki bi nai ščitili hmeljarje pred dosedanjimi škodami, posebno pri hmeljski prodaji. Nadalje eo se obravnavala vprašanja vzajemne-ga priznanja provenienčnih zakonov, prepovedi izvoza hmeljskih sadik, znižanja davka na pivu in znižanja ce<n piva. Konferenca je sklenila smernice za nadaljnje sodelovanje hmeljskih držav. Na konferenci je j igoelovenske hmeljarje zastopal žalski župan gosp. Lorber.
Novi češkoslovaški zakon o obveznem sig-niranju hmelja in o ureditvi obsega hmeljskih nasadov je bil 14. t. m. objavljen in bo 14. julija stopil v veljavo. Kakor mano, predpisuje ta zakon obvezno signiranje tudi za oni hmeli. ki se porabi v Češkoslovaški sami. Nadalje določa, da je v treh tednih po uveljavljanju vsak hmeljar dolžan prijaviti oznamkovalnici obseg hmeljskih nasadov v letih 1928. in 1929, poSenši z letom "1935. pa bo moral do konca aprila prijaviti površino hmeljskih nasadov (v letošnjem letu mora to prijavo predložiti do konca julija). Zakon veže nadalje zasaditev novih nasadov na oblastveno dovoljenje, tevzemši za one nove nasade, ki se uredijo kot nadomestilo za opustošene nasade. Nadalje morajo vsi imetniki zalog hmelja 1. avgusta vsakega leta prijaviti državnemu statističnemu uradu zaloge hmelja. Končno proglaša zakon preprodaje hmelja kot neveljavne.
Češkoslovaška vlada je nadalje sklenila uničiti 20.000 stotov (po 50 kg) starega hmelja, ki je bil lete 1931. pokupljen z državno j>omočjo, da se prepreči padec cen. Takrat je bilo nakupljenih 60.000 starih stotov hmelja za 20 miliionov K5. Ze lani je pustila država eežgati od te količine 9000 stotov hmelja, dočim je uspelo 4000 stotov še prodati. Sedaj bodo ponovno uničili, oziroma sežgali 20.000 stotov. Ostanek 27.000 stotov ua bo zaenkrat ostal vzkladiščen.
V zadnjem času je tendenca na žateškem iimeljskem trgu prav živahna in je prišlo pretekli teden dnevno do premeta 100 do 200 stotov. Zaloge lanskega hmelja so se zaradi tega ponovno skrčile in je danes v prvi roki le še 5000 stotov. Okvir cen se je ponovno zožil in so kupci plačevali 1450 do 1600 Kč za stot po 50 kg.
Tudi z nilrnberškega hmeljskega trga poročajo o povečanem povpraševanju, ki je nastopilo, ker so bile v zadnjem času znatne količine prodane v inozemstvo, zla-iti v Ameriko. Na razvoj cen je vplival tuli sklep nemške prehrambene korporacije
ln zveze pivovarn, po Katerem morajo pivovarne, ki nimajo hmelja v zalogi za enoletno potrebo, v najkrajšem času dokupiti manjkajoče količine. Družba Hop-fenverkehrgeschellschaft je za nakupe preko take enoletne potrebe priznala premijo v višini 20 mark. Nadalje bo družba pivovarnam zamenjala zaloge starega hmelja za lanski hmelj in bo hmelj iz leta 1929. vračunala po ceni 40 mark za meter-skl stot, hmelj iz leta 1930. pa po ceni 50 mark, če se bodo pivovarne prijavile do konca maja.
Iz Savinjske doline poročajo, da so hmeljski nasadi zaradi toplega pomladnega vremena v razvoju letos naglo napredovali in je rastlina dosegla že 1 do 3 m višine. Nasadi so v splošnem zdravi in so prosti živalskih škodljivcev. V nasprotju z drugimi okoliši je v Savinjski dolini v zadnjem času ponovno deževalo, kar je ugodno vplivalo na razvoj rastlin, živahnejše povpraševanje po lanskem hmelju je povzročilo vidno zboljšanje cene, ki se sedaj giblje med 46 in 48 Din za kg. Od lanske letine je neprodanih le še 300 do 350 metrskih stotov. V Češkoslovaški je nekatere nasade hudo napadel bolhač, nekateri nasadi pa so hudo trpeli zaradi toče.
Avstrijsko-italijanske preSerence
Avstrijski poslanik in pooblaščeni minister dr. Schflller, ki je vodil italijansko delegacijo v rimskih pogajanjih, jc po svojem povratku na Dunaj podal naslednja pojasnila o doseženih rezultatih. Režim kreditnih dn prevoznih ugodnosti, ki obstoja že od leta 1032. 'bo na podlagi rimskih protokolov od 17. marca t L razširjen. T« gre predvsem za les in celulozo. Za drugo skupino avstrijskih izvoznih predmetov, kjer gre predvsem za industrijske izdelke, je predvideno, da se doseže sporazum med prizadeto avstrijsko in italijansko industrijo. Za tretjo skupino avstrijskih izvoznih predmetov pa so na podlagi rimskih protokolov predvidene prefe-renčne carine. Avstriji je uspelo doseči ugodnostne carine pri l^O pozicijah italijanske carinske tarife. Tu gre predvsem za orodje, stroje, predmete iz stekla, barve, firneže in lake, nekatere kemične proizvode in pharmacevtske preparate, za ko-žuhovino, usnjene obleke, cvetlice za okras, dežnike itd. Preferenca znaša 10 do 50 odstotkov veljavne italijanske carine in se v večini primerov giblje med 20 in 30%. Pri tem si je italijanska vlada pridržala pravico, da ukine te preference, če bi se pojavile motnje na italijanskem trgu, in se morajo potem vršiti nova pogajanja. Večina preferenčnih ugodnosfti je vezana na kontingente, ki so odmerjeni v višini 5 do 10% vsega italijanskega uvoza dotič-nega predmeta. Za nekatere predmete pa je preferenca neomejena.
= Najprakrtižnejši pouk o razvoju in stanju našega gospodarstva bo nudil vsakomur XIV. ljubljanski veleeejem, ki ee bo vršil od 30. maja do 10. junija. Z letošnjo novostjo kartografsko razstavo, ki bo točna geografska, geološka in meteorološka slika naše domovine, pa bo dokazal, da hoče biti in ostati forum, kjer ee zrcali praktična delavnost, zmožnost in vrednost, kakor tudi organizacijski talent našega človeka. Nikomur nai ne bo žal vstopnine, eaj je v primeri s tem. kar n idi veleeejem poučnega in zanimivega, prav malenkostna. Poleg kartografske razstave bomo imeli na velesejmu še posebno poučno razstavo o reklami in propagandi e priključeno razstavo jugoslovanskih plakatov, aktualno gospodinjsko razstavo »Z ena v poklicu* in razstavo ruskih emigrantov.
Sorse
17. maja.
Na ljubljanski borzi ie dane« deviza Trst ponovno nekoliko nazadovala. Tudi devize Berlin, Amsterdam in Newyork notirajo nekoliko nižje. V privatnem kliringu notirajo avstrijski šilingi nespremenjeno 9.40 — 9.50 (v Zagrebu promet oo 9.48). Za španske pe-zete je povpraševan je po 6.45. V Zagreb j so se angleški funti trgovali po 253.50. grški boni pa po 32.50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je tendenca v Vojni škodi nadalje prijazna in je bil promet po 309 in 309.50. Zaključki so bili še v 7®/o Blairovem posojilu po 51 in v 8°'o Blairovom posojilu po 54.75.
Devize.
Ljubljana. Amsterdam 2312.07 — 2323.43, Berlin 1346.80 - 1357.60. Briselj 796.91 -800.83. Ouirih 1108.35 - 1113.86. London 173.75 _ 175.35. Newyork 3379.11—3407.37 Pariz 225.04 - 226.16. Praga 142.01—142.87 Trst 289.46 — 291.86 (premija 28.5 odst.) Avstrijski Šiling v privatnem kliringu 9.40 -9.50.
Curih. Pariz 20.3126. London 15.71, New-york 307.375 Bruselj 71.90. Milan 26.17, Madrid 42.10, Amsterdam 208.68. Berlin 121.625, Dunaj 59.55. Stockholm 81, ObIo 78.90. Ko-benhavn 70.20, Praga 12.82, VarSava 58.15, Bukarešta 3.05.
Dnnaj (Tečaji v priv kliringu.) Beograd 10.63, London 27.56 Milan 45.73. Newyork 536.87, Pariz 35.59. Praga 21.79, Curih 174.83. 1q0 S v zlatu 128 S oao.
Efettt.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 309 _ 309.50. za maj 309 — 309.50, za junij-julij 308.50. za december 306 — 312, TU investicijsko 70.50 — 71, 4"/® agrarne 36.50 do 37.50, 7% Blair 51 — 51.26, 8°/« Blair 54.75 _ 55, TU Drž. hipotekama banka 65.25 — 65.75, &U begluške 53.75 den.; delnice: Priv. agrarna banka 212 _ 215, Gut-mann 80 bi.. Sečerana Osijek 165 bi., Isie 30 bi.
Dunajj. Državne železnice 15, Rude 7, Trboveljska 11.08, Alpine-Montan. 11.02, Sečerana 16.	„„„„
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago. 17. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 90.50, za julij 89.25, za september 90; koruza: za julij 50.375, za september 51.875.
+ Winnipeg. 17. maja. Začetni tečaji: Pšenica: za julij 71.75, za avgust 73.625.
+ Ljubljanska borza (17. t m.) Tendenca za žito Čvrsta. Nudijo ee (vse za slo vensko postajo plačljivo v 80 dneh): pS*n» ea (po ml^vftk' tarifi): baška 79-80 fe« p<-182.50 — 185: baška, 80 kg po 186 do 187.50; komza (po mleveki tarifi): popolnoma suha a kakovostno garancijo za mai 135 — 137.50; moka: baška >0« po 275—280 banatska 282.50 — 285. Zaključen ie bil 1 vagon pšonice.
+ Novosadska blagovna borca (17. L m.) Zaradi praznika borza danes ni poslovala.
Spori
»Jutrcva« propagandna štafeta
Na binkoštni ponedeljek ob 18.
Zanimivost tradicionalne »Jutrove« štafete je v tem, da obide v krožni progi središče mesta, vodi po najprometnejših mestnih ulicah in traja samo nekoliko minut. Ker je proga razdeljena na večinoma zelo kratke proge, pridejo sprinterji najbolj do veljave, ki pretečejo progo v največjem diru. Takšen tek vpliva najbolj na gledalce. ki uživajo v izmenični, toda kratki in napeti borbi.
Za progo sta start in cilj na Aleksandrovi cesti pred Narodnim domom, nato pa vodi po Aleksandrovi cesti v dolžini 260 m do pošte, kjer je prva predaja; drugemu tekaču pripada Tvrševa cesta do druge predaje pred trgovino Schneider & Verovšek, dolga je 200 m; tretja proga je na Dalmatinovi ulici do vhoda v hotel Štrukelj — 300 m; četrta proga — dolga 350 m — je najtežja, ker ima tri ostre cestne ovinke, vodi od hotela Štrukelj v Kolodvorsko ulico, zavije v Komenskega ulico in konča na Resljevi cesti pred lekarno Leustek na levi strani jubilejnega mostu; peti tekač mora preteči 260 m po Zmaj skem mostu„ Kopitarjevi ulici in Krekovem trgu do Vodnikovega spomenika; šesta proga vodi v dolžini 350 m pred Škofijo in po Stritarjevi ulici do Prešernovega spomenika, sedmi tekač mora obvladati 200 m vzpona po Marijinem trgu in Prešernovi ulici do pošte, finalisti štafete imajo isto nalogo kot prvi tekači, toda z razliko v končni fazi borbe po Aleksandrovi cesti do Narodnega doma. Želimo, da bi gledalci ostali po hodnikih ulic. po katerih vodi tekmovalna proga, in s tem omo gočili normalen izid tekmovanja, kajti borba bo zelo ostra in zanimiva, ker se po več letih borita domača rivala Ilirija in Primorje v najmočnejših postavah.
Dve mednarodni tekmi
V nedeljo In ponedeljek; GAK : Primorje
Letošnjo pomlad je bila Ljubljana glede nogometnih tekem precej na slabem. Povsod so bili v hudih prvenstvenih borbah, nekdanji ligaši pa so si med seboj In v omejenem obsegu priredili pokalni turnir, ki še traja. Tako je prišla letos Ljubljana ob vse večje domače in mednarodne tekme.
Prva tekma, oziroma prvi dve tekmi velikega mednarodnega formata, bosta za binkoštna praznika. Naš ligaš je povabil v goste prvaka štajerske in amaterskega prvaka Avstrije, znano moštvo Graške-ga AK.
O gostu pisati je skoraj odveč. Omenjamo naj samo to, da so zagrebški klubi vedno merili svoje moči po graških klubih oziroma prav po tem GAK in tudi svoje pod-savezne reprezentance pošiljali od časa do časa v boj z graško, ki je bil večinoma enakovreden Zagrebu.
Ljubljana v zadnjem času ni imela prilike, da pokaže svoje prave sile. Evo: binkoštni spored na igrišču Primorja bo najlepša prilika, da vidimo, kje smo in kaj znamo.
GAK bo igral dve tekmi z ligašklm moštvom Primorja. Oba dni pa bo v obliki predtekem na istem igrišču zanimivo pokalno tekmovanje štirih ljubljanskih klubov, in sicer Sloge, Jadrana, Slovana in Svobode za pokal tovarne kovinskih izdelkov in električnih svetil J. Hafnerja v LJubljani.
Športnega užitka bo torej več ko dovolj.
Binkošti na Voglu. Narava se je odela s spomladanskim plaščem. Trate in polja blestijo v živo zeleni barvi, v močnem kontrastu temnejšim smrekovim gozdovom. Bohinjsko jezero v blesku svoje modrine izpopolnjuje harmonijo barv. Nad vsem pa kraljujejo še vedno zasnežene Julijske Alpe. ki izpopolnjujejo v svoji belini veličastnost teh pogojev. Počitka potrebno oko pije lek za okrepitev človeškega duševnega ustroja. Za fizično okrepitev je pa na razpolago Se dovolj dobrega enega za smuko. — SkalaSki dom na Voglu je ve6 čas oskrbovan ter vas za binkoštne praznike prijazno vabi.
Službene obfave LNP
(Nadaljevanje seje p. o. dne 9. t. m.)
Poziva se Ilirija, da Javi morebitne zadržke proti verifikaciji lgr. Drnovška Andreja ln pošlje njegovo Izkaznico z odjavo v roku 3 dni.
Kazenskemu odboru se Izročita igralca: Gomolj Stanko (ISSK Maribor) zaradi prestopka na prvenstveni tekmi ISSK Maribor : SK Celje 29. aprila v Mariboru. — Zltuik Maks (Ilirija) po prijavi službujočega odbornika Kralja zaradi prestopka na prvenstveni tekmi Ilirija : Hermes 29. aprila ter sodniški poročili s prvenstvenih tekem Disk : 81oea 6. maja v Ljubljani ln Svoboda : SK Domžale 29. aprila v Ljubljani. — Dvigne se suspenz lgr. Sušniku Alojziju (Kna-kost), ker Je poravnal vse obveznosti do prej-šnlega kluba.
Verificiralo se prvenstvene tekme: 2eleznlčnr : Čakovečki SK 2 : 1. — čakovečki SK : ISSK Maribor 2:2. — Hermes : SK Celje 2 : 0. — Jadran : Mars 2:0.— Slovan : Korotan 3:1.— Grafika : Slovan 4:2. — Olimp : Jugosiavlla 5:0. — Jugoslavija : SK Laško 8:0. — Gra-dlanski SK : Drava 5:1.— Mura : Panonlla 12 : 1. — Svoboda : SK Ptuj 2 : 1. — SK Zagorje : Svoboda 3:1.— Svoboda. V16 : Sloga. Ljubljana 3 : 2. SK Domžale : Disk 3:1.— Prvenstvena tekma Dobrna : SK Trbovlje se verificira s 3 : 0 p. f. za Dobrno, ker Je v moštvu SK Trbovlla nastopil suspendirani igralec Ru-ra5 Budi. Zaradi istega prestopka se u. o. SK Trbovlje Izroči v kaznovanje. — U. o. se preda sodniško poročilo s prvenstvene tekme Hermes : Illrlla z 29. aprila ln sodniško poročilo s prvenstvene tekme SK Litija : Svoboda z 29. aprila v Zagorju.
Določijo se termini Rapidu za odlgranje prvenstvenih tekem: 20. maja Rapid : SK Celje v
Celju _ 3. junija Raold : čakovečki SK v Ca-
kovcu. — 10. junija: Rapid : Hermes v Ljubljani — 17. Junlla: Rapid : Ilirija v Ljubljani. — 24 junija: ISSK Maribor : Rapid. — 29. Junlla: Rapid : Železničar. — 1. julija: Rapid : ISSK Maribor. — 8. julija Železničar : Rapid. Tajnik n.
(S seje n. o. dne 9. t. m.)
Navzoči: Rybaf, Stanko, Novak. Logar, Kmet, Kralj, Buljevtč, Dorčec, Zupančič, Kačar.
Na dopis SZNS Ljubljana z 8. maja se poziva ISSK Maribor, da plača ss. Clmpermanu dolžni znesek 337 Din s prv. tekme ISSK Maribor : Ilirija 8. aprila v Mariboru, nadalje SK Laško ss. Oberllntnerju dolžni znesek 75 Din ea kritje potnih stroškov ob prv. tekmi SK Laško : Athletlk 8K 29. oktobra pr. 1. v Celju ln končno Elan. da poravna ss. Janežlčr dolžni znesek s prvenstvene tekme Elan : Krško 2. novembra pr. 1. Opozarjajo se prizadeti klubi, da morajo doline zneske poravnati v roku 8. dni. ker bodo v nasprotnem primeru suspendirani. — Dopis •SZNS Llubllane s 6. mala se odsi-opl JNS.
Wa predlo« ss. Oberllntnerja ln po izjavi SZNS ae verificira Igrišče Save v Sevrlcl za v«e tekme
Na prijavo ss. Marina se uvede postopanje proti Svobodi. Zagorje, zaradi lzirredov na prven stvenl tekmi Svoboda : SK Lltlla 29 aprila v Zagorju.
Vzame se na znanle demlslja Mate s Crneka v u. o. ter se na izpraznjeno mesto kooptlra inž. Barti Ivan.
Prot«st Ilirije za anuliran Je kasni lgr. Slaparju Francu, objavljene v službenih objavah k. o. 25. aprila, se zavrne ln potrdi Izrek kazni po o.
Dopis Mure a 25. aprila v zaden prijave glede prvenstvene tekme Svoboda : Mura 29. aprila v Murski Soboti se odstopi o. o. Maribor v Izjavo.
Prošnji Diska, Domžale, v dopisu št. 37/34. ■ 3. maja za črtanje kazni se ne ugodi. Poziva se Dlak, da plača določeno denarno kazen v predpisanem roku po pravilih, ker bo sicer suspendiran.
Vzameta se na znanje nova odbora klubov: Olimp, Celje, predsednik Svetek Andrej, tajnik Mahkovec Josip (naslov S. A. Mariborska c. 20)
—	Jadran, Ljubljana, predsednik Slanovec Alojz, tajnik E-nedetič Stane (naslov: Pred konjušnico 4) ter sprememba tajništva Drave, Ptuj: Vu-ga Milan, pri Snoj & Urbančlč, Ptuj.
Dopis ss. E-^gena Berganta s 1. maja se v smislu privll ne more vzeti v pretes ln se vloži a. a.
Uvede se postopanje proti SK Trbovlju, ker Je nastopilo s kaznovanim igralcem Kuraš Budl-Jan v prvenstveni tekmi SK Trbovlje : Dobrna 29. aprila. Poziva se SK Trbovlje, da takoj sporoči vzroke omenjenega nastopa.
Prošnji Ilirije s 6. maja. da bi Binel kaznovani igralec Slapar Franc nastopiti v medrarodtil tekmi, se ne ugodi. Sklene se opozoriti JNS na direktno dopisovanje Illrlie s savezom.
Bratstvo. Jesenice, se na dopis št. 64 34. ■ 3. maja v zadevi odobrenja pokalnih rezervnih tekem obvešča, da naj pošlje zadevne propozlclje, nakar se bodo tekme odobrile.
Zaradi prestopkov na prvenstveni tekmi Amater : Retje 8. aprila v Trbovljah se po lziavl k. o. razreši odborniške funkcije v o. o. Trbovlje, Sčurk Slavko. Tajnik I.
(Seja p. o. dne 16. t. m.) Navzoči: Stanko, rav. šetina. Novak, Kuhar, Skuhala, Mrdjen, Juvan, Kosirnlk.
Določijo se v nedeljo 20. maja prvenstvene tekme v Celju igrlš4e SK Celja ob 16.30. Rapid : SK Celje. Službujoči odbornik Mahkovec. — v Murski Soboti Igrišče Mure ob 16. Mura : Drava. Službujoči odbornik notar dr. Koder.
Odobrijo se prijateljske tekme Primorje : Jugoslavija, Beograd 21. maja v LJubljani. — Enakost : Amater, Trbovlje 20. maja na Jesenicah.
—	Svoboda : Primorje 20. maja v Tržiču. — Ilirija B. : Hermes in Ilirija, jun. : 6K Zalog, oba 21. maja v Ljubljani. — Rudar : Olimp 21. maja v Hrastniku. — SK rrastnik : Reka 20. maja v Hrastniku. — SK Trbovlje : Olimp 20. maja v Trbovljah. — Naknadno se odobri odigranje prijateljskih tekem: čakovečki SK : Slavlja, Va-raždln 10. maja v Varaždinu ln 13. maja v ča-kovcu. — Enakost : Jadran 13. maja na Jesenicah. — Ilirija B. : Reka in Ilirija, jun. : Jadran n., obe 13. maja. — Prijava mednarodnih tekem Primorje : GAK (Graz) 20. ln 21. maja v LJubljani se odpošlje JNS v potrditev.
Prvenstvena tekma Gradjanski SK Panonlja, določena na 20. maja, se odgodi na 27. maja. — Prav tako se odgodi prvenstvena tekma Drava : SK Ptuj na 27. maja. Nadalje se odgodi prvenstvena tekma SK Trbovlje : Retje, določena 3. junija na 10. junija. Prvenstvena tekma SK Zalog : Disk. določena na 15. aprila v LJubljani, se nI odigrala, ker je moštvo SK Zaloga prišlo na Igrišče zaradi zamude vlaka prepozno. Določi se ponovno odlgranje tekme dne 3. junija v LJubljani. — Prvenstvena tekma Olimp : SK Laško se verificira z 3 : 0 p. f. za Olimp, ker SK Laško nI nastopil. Poziva se SK Laško, da v primeru, če ne bo nastopil v prihodnji prvenstveni tekmi, tekmo v smislu pravil pravočasno odpove.
Verificirajo se s pravom takojšnjega nastopa za Svobodo, Vič: Habich Josip. — Za Dobrno, Trbovlje : Guzej Slavko. Slavijo, Ljubljana: Zuccato Vincenc, Cimperman Rudolf. — S pravom nastopa dne 26. mala za Slavijo, Ljubljana: Gestrin Ferdinand. — Za železničar. Maribor: Prah Valter, Krajnčlč Leopold. — Za ISSK Maribor: Kandek Jožef, Šlander Dušan. Marguč Er-nest. — Za Reko, LJubljana: Kokolj Jože. — Za Svobodo, Maribor: Meglič Franc. — Za Svobodo. Vič: šušteršič Jože. — S pravom nastopa dne 26. maja za mednarodne, dne 16. avguste za prijateljske ln dne 16. novembra za prvenstvene tekme za Korotan, Kranj: Terček Alojz, Kellner Franc. — Igralec Dragaš Franjo bo verificiran za ISSK Maribor takoj, ko prejme p. o. odjav-nlco od c. k. JNS.
Pozivajo se klubi, da pošljejo Izkaznic« za igralce, ln sicer Primorje za igr. Terčel: Alojza ln Hablcht Josipa. — Mura, Murska Sobota za lgr. Cimpermana Rudolfa in SK Hrastnik za lgr. Kellnerja Franca. Izkaznice z odjavami je treba poslati v roku 8 dni. Tajnik II.
Tekma za banovinsko prvenstvo v slalomu za 1. 1935 bo p>o sklepu glavne skupščine JZSS prihodnjo zimo pri Celjski keti nad Ceijeni. Tekmo bo priredilo SPD v Ceiju. Obenem bo pri Celjski koči tudi podsavezna tekma v slalomu.
SK Drava v Ptuju gostuje to nedeljo v Murski Soboti v prvenstveni tekmi proti SK Muri.
Službene objave sekcije ZNS. Obveščajo 6e Kandidati za savezni sodniški izpit, da je ZNS odgodll izpite na 26. In 27. t. m. (Službene objave v »Vremenu« 16. t. m.) — Odbor za delegiranje sodnikov v Ljubljani je določil za tekme
20.	ln 21. t. m. naslednje sodnike:
V nedeljo, 20. t. m.: Ljubljana: Igrišče Primorja ob 17.30 Primorje : GAK Lukežič, 1. predtekma Pfundner, 2. predtekma Ramovš; Domžale : Austria (Celovec) v Domžalah Goctwald; v Trži-č* Svoboda : Primorje Dežman; v Celju ob 16. prvenstvena Celje : Rapid Pevalek; v Murski Soboti prvenstvna ob 16. Mura : Drava Kopič; na Jesenicah Enakost : Amater činkovlc; v Kranju Korotan : Ilirija Vidic. — Na praznik
21.	t. m.: Ljubljana: lgr. Primorja ob 17.30 Primorje : GAK Dollnar, 1. predtekma Mrdjen, 2. predtekma Pfundner; lgr. Ilirije ali Hermesa ob 17.30 Ilirija B : Hermes komb. Jordan, predtekma ob 16. Ilirija jun. : Zalog Kušar; Domžale : Austria v Domžalah Gottwald; v Kranju Korotan : Amater Baltesar. Tajnik: DeržaJ i. r.
ASK Primorje. (Lahkoatletska sekcija.) V soboto 19. t. m. ob 17. ln v nedeljo 20. t. m. ob 10. dopolde bo Interni miting. Sobotni spored Je: met kopja, skok v daljino in višino ter tro-skok, nedeljski dopoldanski spored pa meti diska, krogle, kladiva ln skok ob palici. Dolžnost vseh skakalcev ln metalcev Je, da sodelujejo. Hkrati imajo na oba dneva vsi tekači trening stafetnlh predaj. — (Nogometna sekcija.) Zaradi nedeljskega gostovanja v Tržiču danes ob 19. strogo obvezen setanek Juniorskf-a prvega moštva v klubovem tajništvu. — (Kolesarska sekcija) vabi vse svoje člane ln odbornike na važen sestanek, ki bo drevl ob 20. v Delavski zbornici. Točno ln vsi!
Kje bodo prve tekme v ItaUji? V I. kolu tekem za svetovno prvenstvo so srečanja določena naslednje: V Rimu Italija proti zmagovalcu kval. tekme med Mehiko ln Ameriko; v Trstu čSr : Rumunlja. v Napollu Madžarska : Egipt, v Bolognl Argentlnlja : švedska, v Genovi: Brazilija : Španija, v Milanu Holandska : Svlca, v Turinu Avstrija : Francija ln v Flo-rencl Nemčija : Belgija.
SK Ilirija. Nogometno moštvo za Pečuh Ima drevl ob 20. v »Evropi« strogo obvezen sestanek.
ZSK Hermes (kolesarska sekcija). Danes ob 19. seja 8ekcljskega odbora prt Hablp^u. Maver, Hvala ln Gregorc sigurno. Ob 20. seja motorne sekclle lstotam. Vsi T>o'noštevilno!
SK Svoboda (Ljnbllana). Drerl ob 19. sestanek vsega članstva. Habiht I. ln II. sigurno. Po sestanku ob 20. na1 prldelo v Delavsko zbornico: dr. Koron, Jugovec, Malovrh, Loear. Dečman, Galof, Kralj. Lekse. Kamnlkar. šalamon, Fajn, Novak. Stresen ln Zemljak. Prosim sigurno! — Tajnik I.
TSK Slovan. Drevl ob 20. pri Krušlču članski sestanek vseh verificiranih članov. V nedeljo ln ponedellek na Igrišču Primorja pokalne tekme.
SK Slavlja. Sestanek nogometnega moštva drevl ob 19. v posebni sobi »Evrope«.
Vremenska poročila
številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3 temperatura, 4. relativna vlaga, v %, 5. smer in brzina vetra, 6. oblačnost 1—10,
7. padavine v mm, 8. vrsta padavin. Temperatura: prve številke pomenijo najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 17. maja
LJubljana 7. 755.1, 13.4, 87. NI. 10, 1.6 dež; LJubljana 13. 754.2. 16.8. 77. NI. 9. —, —; Maribor 7. 754.5. 12.0. 90, mirno. 10. —, —; ZagTeb 7, 755.3, 14.0. 90. WNW1. 9, —, —< Beograd 7. 755.2. 20.0. fiO. SE3, 5, —, —; Sarajevo 7. 754.9. 17.0. 90, mirno, 1. —. —' Skopi je 7. 758.1. 19.0. 80. F,\. 1. 2.0. dež: Smllt 7. 752.2. 20.0. 60. SE6. 5. —. —t Kumbor 7. 752.6. 23 0. 70, E2. 5, —, —: Rab 7. 754.8. 15.0. 80. S2. 10. 21.0. dež.
Temmeratura: Llubljana 190. 12.4; Ma ribor 19.0. 11.0: Zajrreb 27 0. 13 0: Beo-srrad 23.0 15 0: Sarajevo 210. 12.0. Sko-nlje 25.0. 15.0: Solit 23.0. 18.0: Kumbor —. 18.0 Rab —, 13.0.
© gnala stroje
Nove gospodarske osnove življenja na zemlji
Pred časom so listi poročali, da so posebni vladni komisiji v Londonu predložili v proučitev načrt ogromne električne centrale na angleški obali ob izlivu reke Severne. Ta centrala naj bi obratovala s pomočjo razlike med višinama vode ob plimi in oseki. Zgraditev bi stala malenkost, »samo« 36 milijonov angleških funtov, a tudi uspeh bi bil nezaslišan- na leto pol druga milijarda kilovatnih ur, trikrat več nego dajejo niagarski slapovi ali dovolj pogonske sile za deseti del vseh strojev na britskih otokih. Načrte sta napravila in-ženjer Aleksander Gibb in finančni strokovnjak John Anderson.
V našem času je res vse mogče. Dolge kolone številk, angleški funti in električne kilovatne ure. a rezultat je sprememba življenja in značaja celih dežel. Kjer se ka-
dijo danes nešteti nebotični dimniki industrijskih obratov in zastirajo ozračje s čadom in večno meglo, se bo jutri bočilo sinje nebo nad zdravimi vasicami in mesti, kajti elektrika bo gnala vse stroje in elektrika ne zastruplja zraka kakor premog. Življenje bo postalo lažje in udobnejše.
A malokdo pomisli, da je v tem primeru gonilna sila vse te pretvorbe ne toliko glava, sicer genialnega inženjerja, temveč tihi, srebrni, po astronomskih opazovanjih grozotno, pusti spremljevalec naše zemlje in vladar naših noči: mesec. Mesec ima v svoji privlačnosti silo, ki boči površje voda in jim daje moč, da bi lahko proizvajale poldrugo milijardo kilovatnih ur. To je pa le malenkosten del njegove sile. Kajti če bi jo mogli izkoristiti vso, kolikor jo daje zemlji, bi lahko dosegli 10 trilijonov
ml kletki
Slrovost ameriških ugrabiteSfev, ki so mučili 6 letnega otroka v tesni podzemski votlini
ni v začetku mogla spregovoriti niti besedice. Kljub prestanemu duševnemu in telesnemu trpljenju pa je bila vsaj zdrava. Odvedli so jo k svojcem, ki so jo poslali v sanatorij.
V Tusconu, Arizona, vznemirja ljudi nova ugrabitvena afera, ki jo označujejo Američani za najgrozovitejšo po ugrab-1 j en ju Lindberghovega prvorojenca.
Pred šestimi tedni je izginila šestletna June Roblesova, vnukinja bogataša Rob-lesa. Iskali so jo zaman, šele ko je oblast odredila strogo perlustracijo, je prejel guverner Arizone anonimno pismo s poročilom, da leži otrok samo 15 km od bivališča svojih roditeljev. O tem je nemudoma obvestil okrajnega glavarja v Tusconu, ki je poslal na poizvedovanje kriminalne organe in ti so odkrili v pustinjskem svetu v neki tesni votlini iskano žrtev.
Očividno so roparji odložili deklico tam že takoj po ugrabljenju 5. aprila. Zaprli so jo v železno kletko ter jo priklenili na verigo da ni mogla pobegniti. S hrano so ugrabitelji slabo zalaga1! žrtev, pač pa so postavili " njeni bližini vedro vode, ki je držalo kakšnih 50 litrov.
Ko so detektivi odkrili deklico, je bila popolnoma zanemarjena. Bila je vsa pre-padena od lakote in strahovanja, tako da
--MIHI |
Roditelji deklice niso hoteli plačati ugrabiteljem zahtevane denarne vsote, ker so bili prepričani, da je njih otrok že davno mrtev.
Drugi primer ugrabljenja poročajo iz Los Angelesa, kjer so gangsterji prošli četrtek ugrabili borznega senzala Gottlerja. Tudi njega so izpustili brez odškodnine, ker so se ustrašili energičnega posredovanja oblasti. Pet ugrabiteljev borznega senzala so prijeli in jih zaprli v Los Angele-su. Ko so ljudje doznali zanje, se je zbrala pred jetnišnico velikanska množica, ki je zahtevala izročitev in linčanje razbojnikov, med katerimi sta tudi dve ženski. Ljudski bes je tako naraščal, da so morale oblasti podesetoriti stražo pred jetnišnico. ki jo je hotela razfourjena množica naskočiti.

9
Nepoučeni liudje menijo, da je mleko najboljši pripomoček zoper malokrvnost otrok. To pa ni res. kajti tem otrokom manjka pred vsem železa, mleko pa ga vsebuje zelo malo.
V pepelu mleka so ugotovili 0.53% železa, v ovsenem zarobu 0.67, v krompirju 1.18, v jabolkih 1.40, v želodu 1.65, v rženi moki in češpljah 2.54, v špinači 3.35, v glavnati solati 5.89 in v čaju 9.29% železa. Po teh številkah je mogoče posebno v poletni dobi sestaviti brez posebnih stroškov primerno hrano za otroke, ki jim bo dajala dovolj železa V splošnem čutijo malokrvni otroci tudi izratit odpor proti mleku. Posebno priporočljiva so jetrca, ki jih otrokom v raznih oblikah lahko dajemo vsak dan.
Posledice zapeljanega dekleta
V mestu Tieteju blizu Sao Pau'a v Braziliji so se pred kratkim hudo spopadli domačini m japonski naseljenci. Oč3 neke zapeljane Brazilke je namreč ustrelil njenega japonskega zapeljivca. Nato so domačini napodili Japonce iz kolonije. Pr; tem je bilo pet Japoncev ubitih, šestnajst pa hudo ranjenih.
Umorjenec živi1
Pred tridesetimi leti so v Lizboni obso-d;ii nekega Vincenta Jaferona, dnmarja :t Bevre Baixe, na dosmrtno lobijo. Osumili so ga umora nekega angleškega art^sta, ki je enajst let živel v portugalskem provin-c.alnem gnezdu in e čez nuč izginil brez sledu.
Čeprav je Jaferone trdil da ni 'zvršil ziočina. ga je sodiJče obsodilo na dosmrtno ječo. Trupla umor<enca niso našli nikjer in glede na to je bila sodba milejša ter se ni glasila na smrt. Zdaj pa se je »umorjeni« Anglež nenadoma zopet pojavil, da so ljudje strmeli in ga spraševali, če ni morda vstal od mrtvih. Povedal je, da sploh še ni umrl, pač pa je pred tridesetimi leti udšel na Angleško, kjer je prebil ves ta ias Nedolžni morilec je med tem umrl v kaznilnici.
Francozi v Moskvi
Sredi minulega tedna je prispelo v Moskvo deset francoskih učenjakov s prof. Perrainom na čelu. Francoske goste so sprejeli zastopniki zunanjega ministrstva in predstavniki prosvetnih institucij. Ob istem času je izšla posebna številka francosko pisanega informativnega lista »Journal de Moscou«. Francoski učenjaki bodo imeli v Moskvi sedem strokovnih predavanj, njim v odgovor pa bodo imeli predavanja tudi ruski znanstveniki. Iz Moskve odpotujejo Franoozi v Leningrad.
francoskih bojevnikov
Simona Neveujeva (desno) s svojo častno damo Marguerito Derayevo
konjskih sil na leto ali toliko, da bi krili vso našo potrebo po energiji za 33 milijard let. To je cela majhna večnost, celo na astronomski uri, najmanj 35.000 kratni čas, odkar se je človek prikazal na zemlji, in 17 kratna starost vse zemlje.
Seveda se da praktično izkoristiti le neznaten del te ogromne sile, in sicer samo tam. kjer doseže razlika med plimo in oseko kakšnih 5 m. Manjše razlike po današnjem stanju tehnike niso rentabilne. Takšnih mest je pa malo, a vendar dovolj, da bi postavila vse gospodarske in življenjske pogoje človeštva na popolnoma druge osnove, če bi jih hoteli izkoristiti tako, kakor bodo storili po vsej priliki Angleži ob iztoku Severne z največjim inženjerskim dejanjem našega stoletja. V treh letih pa to delo lahko končajo.
Doživljaj na morskem dnu
Znanemu avstralskemu potapljaču Lo-ckeu iz Sydneya se je primerila dogodivščina, ki bi lahko imela grde posledice.
Locke se je odpeljal več kilometrov od obale, da preizkusi novo potapljaško opravo, ki daje potapljaču proste roke. 2e prt potapljanju je zašel v roj do 10 funtov težkih, užitnih rib, ki jih Avstralci imenujejo »usnjeni jopič«. Ko pa je v globini 80 m dosegel dno, je plavalo okoli njega toliko teh rib, da ni videl doslovno roke pred nosom. Hipoma je začutil v goli desnici bolečino. Ena izmed rib ga je bila ugriznila. To je bilo znamenje za divji napad na njegove roke. čeprav se je branil z vsemi silami in mahal okoli sebe, so ga ribe še večkrat ugriznile. Končno je dal znamenje, naj ga potegnejo kvišku. Moral je k zdravniku, no, hudih posledic ne bo. Navzlic temu neprijetnemu dogodljaju se je novi potapljaški aparat dobro izkazal. Vzdržal je vodni pritisk, potapljač pa se je v njem prosto kretal.
Znamka belgijskega Konga
Belgijska p-	u^a.u je izročila pro-
metu znamko s sliko pokojnega kralja AI-berta v kolonialni uniformi
Spajanje aluminija
švedski izumitelj Harry Johansson Je Iznašel nov način spajanja aluminija ln tudi nerjavečega jekla z navadnim spajalni-kom pri nizki temperaturi. Za to uporablja pasto, ki jo je imenoval »Rediffal 2«, ki se je pri poskusih v fizikalnem zavodu stock-holmskega vseučilišča izborno obnesla. Spajanje s to snovjo je lahko in spojeno mesto gladko, čisto in zelo trdno. Johansson je že prej izumil snov »Rediffal 1«, ki je z navadno spajalno svetiljko uporabna za industrijsko spajanje aluminija pri nizki temperaturi.
Mati sledi sinu na Hudičeve otoke
Pred meseci je zbudil v Franciji veliko pozornost umor, ki ga je izvršil neki Guy Lavan, sin i^ledne mefičarfke obitelji, Ustrelil Je svojega najboljšega prijatelja z namenom, da bi ga oropal.
Kazenski proces je bil zelo senzacionalen. Zločinec je bil obsojen na pregnanstvo na Hudičevih otokih. Zdaj izjavlja mati obsojenca, da hoče slediti sinu y Guyano. že med procesom se Je mati na vso moč trudila, da bi sina razbremenila pred sodniki. To se ji ni posrečilo. Pozneje Je napela vse sile, da bi izposlovala sinu vrnitev v Francijo pod pretvezo duševne bolezni. Ker Ji tudi ta načrt ni uspel, kani sedaj v Guyani kupiti večje posestvo ln s« naseliti v bližini svojega sina, katerega bo na-stavila za delavca na imen ju. Pustolovski načrt Lavanove matere zbuja t Parlsu vseobčo pozornost, tembolj, ker so Lava-novi znani v najboljši francoski druSM.
Pesniki, novinarji, kralji, prekucnili
V Parizu so pravkar napravili inventuro spomenikov na javnih trgih, cestah in v parkih. Našteli so pri tem, da ima Pariz spomenike petih revolucionarjev, petih kraljev, sedmih novinarjev in petdesetih pesnikov. Poleg njih ima spomenik tudi za-ščitnica Pariza, sv. Genovefa, dalje 12 politikov, enajst kraljic, trinajst kemikov in 47 romanopiscev.
NEKAJ ZA VSE
Prašiču moramo dati 10 kg krompirja, da postane za 1 kg srednje mastnega, mesa težji. Pri tej pretvorbi se izgubi 80 odstotkov redilne vrednosti krompirja za človeka in le 20 odstotkov se spremeni v okusnejšo obliko.
*
Kdor se boji ozeblin, se mora že poleti utrjevati proti njim, in sicer tako, da kopa roke in noge izmenoma v vroči in mrzli vodi: 3 minute v vroči, 15 sekund v mrzli, to ponovimo trikrat, nakar sledi kratka mrzla kopel in odrgnjenje, dokler se ud ne segreje. Razen tega si mesta, kjer se bojimo ozeblin, zjutraj in zvečer namažemo s kafrovim mazilom.
★
Kokoši in mrzlokrvne živali so za teta-nus (omrtvični krč) nesprejemljive.
Tekma parlilrtfi frizerjev
* r * ' -4» f ■ i - . ■ 3 |	f '		m.
		* % . „ V l	* r"t s
	< *	•\r	M
	'i	Jft iU	
-vinA i« HB» ■tek SSIMBbž^ ■ ' i^mI JE ' £	1 * * \	■ 9> i**	
V Parizu so prireditve, na katerih se merijo frizerji v strokovni spretnosti, vsakdanji
dogodki
Drama v substratosferi
Katastrofa nemškega balona za raziskovanje koznri^
nih žarkov
V nedeljo zjutraj je startal v Bitter-feldu največji nemški balon za raziskovanje substratosfere »Bartsch von Sigsfeld«. Z njim sta se dvignila v zrak pilot inž. dr. Schrenk in meteorolog Masuch. Podvig je veljal raziskovanju vpliva višinskih žarkov na plemenite pline. Vožnjo v stratosfero je organiziral zavod za raziskovanje kozmičnega žarkovja v Potsdamu. Pet dosedanjih sličnih dvigov v substratosfero je rodilo lepe rezultate, od šestega so si prireditelji poleta obetali še večjih uspehov.
Letalca sta kmalu po startu izginila ljudem izpred oči. Dvignila sta se v višino 8000 m* ter odletela proti Poljski. Ker je pihala precej močna sapa, je pozneje zaneslo balon proti Rusiji. Do ponedeljka so v Potsdamu pričakovali vesti o balonu; ko jih ni bilo do večera, se je pojavila bojazen, da se je letalcema pripetila nesreča. V torek so radiogrami sporočili vest, da Je balon padel na zemljo pri šebešu na rusko-litavski meji. V gondoli so našli truplo, ki so ga pozneje identificirali in spoznali za Viktorja Masucha. Pilota ni bilo nikjer. Iskali so ga in odkrili 15 km od mesta, kjer je balon priletel na zemljo, kar se je zgodilo v ponedeljek okolu polnoči.
V gondoli Je bila poleg mrtvega Musucba zastava s kljukastim križem in tri posoda
kisika. Sodijo, da sta bila pilot in vremenski opazovalec tako utrujena od vožnje po zraku, da Ju je premagal spanec, kar sta plačala, z življenjem. Najbrže sta zmrznila. O vožnji nista zapustila nobenih beležk.
Inž. dr. Schrenk se Je ponovno izkasal na sličnih tveganih ekspedicijah v substratosfero. Trikrat se je dvignil z balonom, > letalom pa že nad tridesetkrat, zato so popolnoma zaupali njegovim izkušnjam. Zadnjih osem let je bil v službi pri poizkuše-vališču za zrakoplovbo v Adlershofu. Bil je v 39. letu starosti. Pred vstopom v shiž-bo v Adlershofu je bil nameščen kot graditelj v Daimlerjevih tvornicah za letala na Wiirttenberškem. Poleg tega je kot privatni docent predaval o problemih praktičnega letalstva na tehnični visoki šoH v Charlottenburgu pri Berlinu.
Vsa Nemčija silno obžaluje tragičen konec znanstvenega podviga, tembolj, ker sta pri tem izgubila življenje dva mlada moža. Trupli pokojnikov so iz šebeša prepeljali v Moskvo, od tam pa ju bodo poslali domov.
Dve grbi, majhna glava...
Pošasti se obnavljajo in množijo
Kakor je videti, bo letos prav toliko ali še več govora o živalskih pošastih kakor lani. Lochneški nestvor se je že spet pojavil. Dva Edinburžana sta ga videla nad vodno gladino in ga opisujeta kot žival z dvema grbama in majhno glavo. Je pa takoj izginila in zaman je pridrlo k jezeru na stotine ljudi, da bi pošast videli. Toda letošnje poletje ji hočejo z veliko znanstveno ekspedicijo priti do živega.
Med tem je zrasel Lochnessru nevaren konkurent v mali vasi Llanmadoc ob škotski obali. Tam je nasedlo na pesek kar 20 »pošasti«, od katerih meri najmanjša 3 m, največja 6 m. Množice ljudi so romale spet
Afera Stavisky jih je pokopala
z vsemi mogočimi vozili in peš v LJannu:-doc, da se nazijajo deloma še živih poša-sti, ki pa niso (čeprav znanstvenikov še nI bilo blizu) menda nič drugega nego kiti. Morje je že često naplavilo velike skupine kitov na evropske bregove, na Shetland-skih in Faroerskih otokih so 1. 1845. v dveh urah nalovili n. pr. 1540 kitov. Za sedaj pričakujejo še prihoda zoologov, preden bi živali pokopali, ljudje si režejo kose njih kože za spomin.
Kongres francoskih radikalnih socialistov v Clermont-Ferrandu je izključil iz svojih vrst poslance (od zgoraj navzdol): Garata, Bonnanreja, Prousta, Hulina, Renčja Renonlta in He.se j a, ld so kompromitirali stranko v aferi Stavisky
Papežev gorski vodnik umrl
Iz Rima poročajo, da je preminul gorski vodnik Alessio Proment, ki je spremljal sedanjega papeža Pija XI. na Monte Rosa in na Montblanc. Promenta je zadela kap v Rimu kmalu potem, ko ga je papež sprejel ▼ zasebni avdijenci
Milijarde kačjih pastirjev
Na otoku Bornholmu poleg Koda nje so te dni imeli nenavaden prirodni pojav. Nebo se je nenadoma zetemnilo in po zraku so zabučale še nikdar videne jate kačjih pastirjev, žuželke so se slednjič spustile na zemljo v obližju neke šole m so tako nadlegovale otroke, ki so imeli odmor, da so morali pobegniti v razred«.
ANEKDOTA
Smetani je bilo 24 let, ko se Je ošeaO. Bil Je popolnoma neznan človek, igral Je klavir, a ne na svojega, ker ga ni imel, in bi bil rad odprl glasbeno šolo, za katero zopet ni imel sredstev. Prijatelji mu deloma niso mogli, deloma pa ne hoteli pomagati. Tedajci se Je Smetana obrnil na Skladatelja Liszta. Prosil ga Je, naj mu preskrbi vsaj založnika. Liszt Je pregledal Sest klavirskih skladb, ki mu jih Je Smetana poslal in mu je nakazal 400 goldinarjev podpore iz lastnega žepa. Obenem m« Je poiskal založnika, s tem Je bil Smetana rešen in pot T svet se mu Je od-prfaL
VSAK DAN ENA
Sodobni pomenek
j-Dober dan, g. bankir, kaj pa delate tukaj? Saj ste bili menda pred kratkim obsojeni na pet let robije!«
»To je res, ampak prav tako je res, da sem tako zaposlen, da ne morem posvetiti tej stvari niti minute svojega časa.«
■tt a.j
56
Krinka proti krinki
Roman
V svojem dnevniku sem podtikal vsa dejanja Aks'u Svendrupu. Vsi moji nameni so merili samo nanj... na Aksla Sveimrupa. O konzulu niti besedice. Konzul je bil mrtev. Amen!
Oii je bil tisti, ki je plenil vso ladjo. Njegova krinka je bila osebnost o. Jamesa Godefroya. Nekega dne je pa malo manjkalo, da mi niso vsi načrti izpodleteli. Skrivaj sem se bil prikradel v patrovo kajuto, da ugotovim njegovo istovetnost s konzulom, ko se je pater, ki je bil pravkar zapustil kabino, nepričakovano vrnil. Skril sem se za velik kovčeg. A v svoj strah sem opazil, da mi je noga molela dokaj daleč izza kovčega.
Mož, kakršen je bil konzul, ki mu je bilo bistro opazovanje navada, me je moral vsekako opaziti.
Sroe mi je zastalo, itn nehote sem zgrabil za samokres.
A čudno, konzul je nenavadno hitro odšel iz kabine, ne da bi me bil opazil.
To me je pripravilo v osuplost!
Ko sem se splazil k vratom in jih odprl na ma'.'hno režo, sem baš še videl konzula, kako je izginil v sosednjo kabino. Zdaj mi je bilo vse jasno. Hotel je vedeti, kdo sem. Vohun!? Detektiv!? Ali samo navaden vlomilec?!
Mojega obraza seveda ni bil videl.
Prepričan sem bil, da me zdaj opazuje iz sosednje kabine skozi kako skrito luknjico.
Kaj mi je bilo storiti?
Nadaljeval sem vlogo, v kateri me je poznal: vlogo vlomilca. Ukradel sem mu nakradene reči iznova!
To, kar je bil dopoldne sam nakradel, sem mu popoldne vzel ln izginil s svojim plenom.
Vedel sem: samo kot vlomilec sem imel pri tem človeku upanje, da ostanem živ. Kot detektiv tega upanja nisem imel.
In tako sem spravil ukradene dragocenosti v svojo lastno kabino, dobro vedoč, da mi jih bo vnovič izmaknil!
Ob tistem času je moral tudi najti majorjev dnevai-k. Očhrkbio ni nihče ničesar nameraval zoper njega. Po tem tafcem ni bil odkrit. To mu je dalo nove samozavesti in podjetnosti. In kratkočasil se Je s čedalje hujšimi nagodami.
V baru je okradel barkeeperja, ko je bil pravkar pod kaprtanovo krinko oplenil kneginjo Alvenslandsko. Ko nas je detektiv Young preiskoval, je postavil čevlje zraven sebe, da, še nogavice je sezul. V vsakem pogledu ie šel ubogemu Youngu na roko. Young je to drage volie priznal. §e bolj bi bil pa Young vesel, če bi bil pogledal pod patrove čevlje, zakaj v vmesnem podplatu so tičali ukradeni dolarski bankovci. Poznejša preiskava njegovih čevljev me je o tem poučila.
Vsekako je minMa Youngova preiskava popolnoma brez uspeha.
In potem ie pater izigral aduta: z nenavadno hitropTStnostjo je spravil ukradene dolarje v mo':o manšeto. Pomislite!...
Takoj sem vedel, s katere strani je prišel ta udarec, In vrnil nemilo za nedrago. Tudi moia hitroprstnost ni majhna, rn posrečilo se mi je. da sem eno izmed ukradenih reči, naprsno iglo Mr. Fergusa, zataknil patru v črno ovratnico.
Tako sem se mu oddolžil po načelu: zob za zob.
Toda ni ga bilo poktfaja, ki bi M našel konzula nepripravljenega.
Napravil je iz žaloigre burko in vtaknil ukradeno uro v žep samega detektiva Younga!
Bil je rešen. Vsa reč je mogla biti samo nezaslišana mistiflkacija, delo neznanega tatu. Na koga je zda} padel sum? Razume se, da ne na patra! Ubogi Aksel Svendrup se je moral pokoriti, zakaj ta ni nosU duhovniške halje niti ni bil ladijski detektiv kakor Yotmg. Zdaj sem vedel, da se moram paziti na vse pretege!
Dogodki pri vlomu v zakladnico so znani, zato >Si lahko preskočim.
Potem se je p* zgodilo nekaj, česaT nisem previdel: prijeli ste me ln me zaprli. Gospodična Traerjeva je bila prejšnji dan iznova postala žrtev konzulovih morilnih namenov. Tudi zdaj še ni hotela izdati morilčeve skrivnosti.
Zdaj se mi je maščevalo to, da proti gospodični Traerjevi nisem bil popolnoma odkritosrčen. Zakaj, ker sem kot Aksel Svendrup tisto noč pomagal stražiti zakladn-co, je bik) seveda nemogoče, da bi bil kot major v svoji kabini.
Gospodična Traerjeva je bila pa nekajkrat posiaJa pome, ker je hotela govoriti z menoj, in o mend, majorju, ni bik) duha ne sluha.
Razumljivo je bilo, da je morala iz tega sklepati vse najhujše, saj je poznala konzulovo brezvestnost. Vedela je, da me bo spravil s poti, kakor hitro spozna, da sem mu na sledi.
Drugo jutro je pa gospodična Traerjeva popolnoma nepričakovano zagledala Aksla Svendrupa, ki ni bil nihče drug kakor vlomilec iz konzulove vile. Tisto noč sem nosil plavo lasuljo, ki mi je sipala preko čela. svojo grivo na obraz. To krinko sem nosil seveda tudi kot Aksel Svendrup, saj sem hotel, da bi me konzul spoznal kot vlomilca.
Ali ste že izkoristili edinstveno priliko?
pridobite
Din
pri nakupa norega »parata
KODAK JUNIOR 620
a n a s t i g m a t o m F. 7»7.
Sedaj ie vsakomur Izpolnjena želja, ko Ima edin-stveno priložnost nabaviti si In postati lastnik take prekrasne kamere.
Informiraite se glede obročnih odplačil pri svoiem
fototrgovcu.
Ta naša edinstvena ponudba vella samo do 9. junija 1934. L
Ne zamudite zaradi tega te prilike
KODAK VERICMROME FILM JAMSTVO ZA USPELE POSNETKE I
Pri oddaji Izpolnjenega kupona plačate namesto
* m ~ samo Din 390.-
Odrežtte ta kupon, Izpolnite gm ker Je ta vreden 100.— pri nakupa aparata KODAK JUNIOR 620 F. 7,7
Dfat
l
Podpisani ima pri oddaji tega kupona pravioo do po- | pusta	.j _	-
pri nakupu aparata Kodak Junior 620 f. 7,7. Velja lamo do 9. junija 1934.
i MBS:
NASLOV:

I
•
J i
i 1
i
J
Repertoar
DRAMA.
Začetek ob 20.
Poiek, 18.: Zaprto (generalka). Sobota, 19.: Gospoda Glembajevi. Isv. Zadnjič. Gostovanje članice oeiježkega gledališča ee. Save Severjeve. Cena od 20 Din navzdol. Nedelja. 20. ob pol 21.: Slehernik na Kongresnem treu. (V primeru slabega vremena ob 20.: Mojster Anton v drami.) Ponedeljek. 21. ob pol 21.: Slehernik na Kongresnem t raju. (V primeru slabega vremena ob 20.: Bratje Karamazovi v drami.)
OPERA.
Začetek ob 20.
Petek. 18.: Zaorto.
Sobota, 19.: Traviata. C. Nedelja, 20. ob 15.: Pri belem konjički na terasi hotela Tivoli. (V primeru slabega vr?mena ob 15.: Pri belem konjičku v operi.)
Ponedeljek, 21 ob 15.: Gorenjski slavček na terasi hotela Tivoli. (V primeru slabega
vremena ob 20.: Ples v Savo>*u v operi.) ★
Na binkoštno nedeljo in ponedeljek uprizori drama v primeru usodnega vremena na Kongresnem trgu ob pol 21. Hoffmann-stahl Žuoančičev misterij o življenju in smrti bogatina Slehernika. To monument.il-no delo je doseglo pri dosedanjih jprrzorit-vah velikanski usp?h Naslovno ulogo igra g. Levar, sodeluje \es dramski ansambl'. operni zbor pod vodstvom dr. Švare, zbor Glasbene Matice pod vodstvom kapelnika Neffata. Prodaja vstopnic za oba večera je v operi pri dnevni blagajni, na večer pred Dredstavo bo poslovala blagajna od 19. dalje na Kongresnem trg>u.
Operne predstave na terasi pred hotelom Ti voli jem. Na binkoštno nedeljo uprizore prvič operetno revijo »Pri belem konjičku« z vsem obsežnim aparatom Na binkoštni ponedeljek pa ee poje Foereterjeva opera »Gorenjski slavček« istotako. Prodaja vstopnic je v opernem gledališču, na dan predstave oa bo poslovala blagajna ob 14. pred teraso hotela Tivolija.
I
Petek, 18. maja.
LJUBLJANA 11: šolska ura: Naši narodni pregovori (V. Jagodlč). — 12.16: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 12.45: Poročila. — 13: Cm, plošče. — 18: Radio orkester. — 18.30: Izleti za nedeljo. — 19: Francoščina. — 19.30: Pozdrav generalnega tajništva Društva narodov deol vsega sveta (govori dr. Janko Tavzes). — 20: Koncert avstrijskih modernih skladateljev: dr. Svara (klavir), ln g. Janko (Bariton). — 21: Radio orkester. Vmes harmonika. — 22: Cas. poročila. lahka glasba.
Sobota, 19. maja.
LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.45: Poročila. — 13: čas, plošče. — 18: Plošče. — 18.30: Vesele in strupene (Janko Kač). — 19: Koroška ura. — 13.30: Zunanjepolitični pregled (dr. Jug). — 20: Ruska zlasba radio orkestra, vmes vokalni duetl: pojeta ga. Štefanija Frankovska-Vuk ln g. Aleksander de-Make. — 21.30: Klavirska harmonika (g. Breznik). — 22. čas, poročila. — ''2.20: Valč-kota ura radio orkestra. — 23: Prenos z zrakoplova »Grof Zeppelin«.
BEOGRAD 16.30: Lahka glasba. — 19.30: Vl<v •ina. — 20.40: Srbski večer. — 22.15: Orkester. — 7A.OR.EB 12.30: Plošče. — 17: Godalni trlo. — >0 15: Pev»kl koncert. — 21.45: Plesna muzika. - PRAGA 19.30: Vojaška sodba. — 20.35: Pre-no'i iz Brna. — 22.15: PloSče. — 22.30: Mešan
program. — BRNO 20.35: Mešan program. — 22.30: Prenos lz Prage. — VARŠAVA 20.02: Klavirski koncert. — 20.55: Orkester. — 22.15: Plošče. — DUNAJ 12: Godba na pihala. — 16.05: Orkester mandolin. — 17.20: Jazz. — 19.15: Pesmi. — 20.05: Operetna glasba. — 22.35: Plesna glasba na ploščah. — BERLIN 20.15: Zabaven program. — 22.20: Plesna muzika. — KOENIGS-BERG 19.15: Klavirski koncert. — 21.10: Vojaška godba. — 22.30: Plesna glasba. — MUEHLACKER 20.15: Mešan program. — 22.35: Pleena muzika. — 1.15: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 17.30: Madžarske pesmi. — 18.30: Orkester. — 20: Reportaža z Dunaja. — 21: Valčki ln koračnice. — 22.20: Ciganska godba. — 23.20: Salonski kvintet. — RIM 17.10: Vokalen in Instrumentalen koncert. — 20.45: Dramski večer.
Iz življenja na deželi
Iz Kamnika
ka— Mezdni spor na Duplici. V tovarni pohištva Remec in Co. na Duplici traja že skoro mesec dni hud spor med delavstvom in vodstvom tovarne, ki je predlagalo ponovno znižanje delavskih mezd. Vodstvo zagovarja svoj ukrep s tem, da je
zašlo v krizo in da ga ubija v inozemstvu huda konkurenca severnih držav, zaradi česar ne more kriti svojih obveznosti na drug način kakor g ponovnim znižanjem delavskih plač. Te »o bile že dozdaj tako nizke, da delavstvo ni moglo sprejeti predloga in ker prva pogajanja niso imela nobenega uspeha, so prenehali z delom. Med podjetjem ln delavstvom, ki ga pri njegovi borbi za obstoj vneto podpira nacionalna delavska organizacija N&Z, je bilo že več ponovnih pogajanj, ki pa niso do-vedla do zaželjanega soglasja. Podjetje
vztraja pri svojem Sklepu in je pripravljeno obdržati dosedanje delavske mezde le v tem slučaju, da omeji obrat samo sa domači trg in odpusti dve tretini delavcev. To bi bil seveda hud adarec za vse, ki bi ostali brez dela. V naši javnosti vlada za mesdni spor na Duplici veliko zanimanje, saj je prizadetih okrog 250 delavcev.
ka— Pianftarsko zadrugo so ustanovili upravičenci meščanske korporacije, ki se pečajo m živinorejo ln kmetijstvom. Zadruga bo prevzela od meščanske korporacije vse pašnike v KamnlSklh planinah v
izkoriščanje. Zadruga je že vpisana v zadružni register, načeluje pe ji posestnik g. Ivan Polak. S tem so kamniški meščani vendarle prišli do tega, da bodo sami izkoriščali svoje planine.
ka— v ljubljanski bolnišnici je fte 6 delavk, ki so pri zadnji nesreči dobile opekline po rokah, nogah in po obrazu. Vse so ie na potu okrevanja, tako da za njihovo usodo ni nobene bojazni več. 221etna Rozi Gradiškova iz Mekinj, ki je imela najmanjše poškodbe, se je že v torek sama vrnila domov.
za
uspehom
žanje kdor se ob vsaki priliki poslužuje
»Jutrovega« rnalesra oglasnika!
(faoitcam in Gottoml
Najlepši spomin vašemu birmancu je
fotograiija
FOTO D. ROVŠEK
Kolodvorska ulica 35. Vam jamči za najboljši izdelek po nizki ceni
Naznanilo!
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da sem otvorila
damski frizerski salon JMsa"
na Resljevi cesti št. 2
(poleg Zmajskega mosta)
Izvrševala bom trajno in vodno ondulacijo, friziranje, barvanje las, obrvi in trepalnic, striženje, manikiranje, masažo in vsa v to stroko spadajoča dela.
Za cenjeni obisk se priporočam
MAKSA POMUDA Komfortno
stanovanje
na Miklošičevi cesti, kompletno, L. nadstropje, sestoječe 12 5 velikih sob in 2 kabinetov kopalnice in vseh pritiklin. sf odda 1. avgusta. — Naslov \ oglasnem oddelku Jutra 441,
Tndi dame rade Stajo revijo »Prijatelj"
Zahtevajte od uprave, Dalmatinova ulica štev. 10, da Vam pošlje eno številko brezplačno na ogled.
Oglasi v „Jutru" imajo
siguren uspeh
ZAHVALA
Za mnoge dokaze iskrenega sočutja ln sožalja, ki smo jih prejeli ob priliki izgube našega ljubljenega soproga, oziroma brata, bratranca in strica, gospoda
Bernarda Jelocnika
hapetana bojnega broda v pokoja
izrekamo vsem najprlsrčnejšo zahvalo. Enako tudi za poklonjene vence in cvetje. Prav posebno se zahvar ljujemo preč. g. župniku F. Finžgarju za tolažilne besede ob bolezni, zdravniku g. dr. Jemcu, rodbini g. dr. Rantovi, divizijskemu generalu g. Cukavcu, dalje komandi mesta in vsemu oficirskemu zboru, Jadranski straži sa častno spremstvo, kakor tudi vsem ostalim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so spremili pokojnika na njegovi zadnji poti.
Sv. maši zadušnici se bosta brali v torek, dne 22. maje t. °b 6. in 8. uri zjutraj v cerkvi sv. Janeza v Trnovem.
Žalujoča soproga in ostaH sorodniki
4655
OMSte
V neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem žalostno vest, da je naš nad vse dobri tatek, stric, svak, gospod
Mvaiic
progovni čuvaj
danes, dne 17. t. m., ob 5. uri zjutraj nenadno preminul zadet od kapi v 54. letu starosti.
Pogreb predragega pokojnika bo v soboto, dne 19. t. m., ob 5. uri popoldne izpred mrtvašnice na mestno
pokopališče.
Cret pri Celja, dne 17. maja 1934.
IVANA soproga; MARTA, DANILO, otroka, in ostalo sorodstvo.
4672
MARIJA BRIŠKI rojena ŠABEC naznanja v svojem imenu in v imenu svojih otrok BOGDANA ln MILENE, da je umrl njen nad vse ljubljeni soprog, oče, brat in svak, gospod
Matija Briški
trgovec
dne 16. t. m., po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere.
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v petek, dne 18. maja 1954, ob 5. uri popoldne Izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana—Nova Seia—Selce, dne 17. maja 1934.
4661
otvoritev XIV. Ljubljanskega veieseima
Železniška izkaznica za POLOVIČNO VOZNINO se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj in velja
Din 5"'
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za beae*Jo, Din i.— davka za vsak ogla« ln enkratno pristojbino Din 3.— za šLtro ali dajanje naslovov plavajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din L2.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov Nafmnnjši znpsok za enkratno objavo oglasa Din 17.—.
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le. če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« T^Sm * _ „
odgovor, priložite UM	y znamkah.
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana.
Beseda 1 Din. davek 2 Din. za šifro ali dajanje na slova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Postranski zaslužek
4—4500 mesečin -o brez osebnega sodelovanj* z vlogo 8—10.000 Din v prvovrstnem podjetju. Ponudbe na oglas. oddelek »Jutra« pod »Priložnost VJk. 13620-3
rieseda 1 Din, davek 2 Din. za Slfro ali dajanje na »lova 5 O n. Najmanjši znesek 17 Din.
Izučeno kuharico
misjšo, za stalno sprejme s 1. junijem hotel Triglav t Sevnici ob Savi.
13844-1
Krilni trobentač
j« .potreben Sokol, društvu rudnika »Rtanj«, pošla Bo-ljevac, Moravska banovina Vse pogoj« in pojasnila daj« društvo.	13&16-1
Službo obč. tajnika
s srednj-o ali tej enako strokovno izobrazbo, razpisuje uprava občine Lesce pri Bledu. Prošnje je vlagati v smislu č-!. 7., 8. in 10. uredbe o občin, uslužbencih, v roku 14 dimi pri podpisani upravi. Uprava občine Lesce, dne 14. maja 1034. Predsednik: Ivo Ažman.	13819-1
Služkinjo
pridno, zdravo Ln zarves ljivo, za vr*a hišna dela in ki z'ia nekoliko kuhati sprejmem s Ptuju. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani.
13028-fi
Mlajši jelonoša
dobro iaurjen	dobi takoj stalno sloržbo. Dopise na oglas, oddelek »Jutra« pod
>Jelono&a.«>.	13&34-1
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Trg. vajenca
krepkega im poštenega sprejmem v trgovino mešanega blaga na deželi. — Ponudbe ne oglasni oddelek »Jutra.« pod »Pridnost 43«.	13843-44
Pridnega učenca
poltenih staršev, v trgovino mešanega blaga sprejme ST«nko Lenarčič. Nova vas pni Rakeku.. 13918-44
Službe išče
Frizerko
Mm> izurjeno, proti po'o-v<i4nemu zaslužku, išče Fon Josip, Gosoosvetska cesta 13944-1
Beseda 50 para davek i D"a za Slfro ali dajanje naslova 3 Din Naj manlš)	12 Din
Mesto portirja
ali sluge
išč-em. ObvJadam nemščino.
francoščino in italijanščino Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	13896-2
Služkinja
vajena, hišnih d« in nekoliko kuhe, «5e službo. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«i.	13941-2
Ljuba Jurkovič:
* * NOČI
(Ilustriral V. MarH
Mladenič
star 25 let, trgovsko na-obnažen, želi mesto v trgovini. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra« v Ljubljani.	139:3-2
Služkinja
vajama ktrh« in hišnih d«!, išče elu7-bo za takoj. Naslov pove 'Oglasni oddelek »Jutra«.	13635-2
Dekle
ranoSno vsp-h h-išmih d*'!, i znanjem nemščine, išče ®a taikoj službo. Naslov pove oglasni oddeletk »Jutra«.
13046-2
Beseda i Dta davek 2 Din za Slfro ali dalanje na slova 5 Din Najmanjši tneaeg 17 Din.
Zelo poceni se oblečete pri Preskerju
v LJubljani. Sv. Petra ee ata »t. 14.	183 6
Ceneni čevlji
V »le d opustitve prode je čevljev nudim globoko pod ceno otroške, damske in moške — letne kot zim ske. Ugodna prilika tudi za podeželske trgovce. Pri večjem odjemu znaten po pust. I. Korenčan. Ljub liana. Mestni trg St. ?0.
33867-6
87
Solnce še ni bilo zasijalo, In Lili In šarik sta dolgo ugibala, kako bi ušla hudobnim divjakom. Premišljevala sta tudi, kako bi mogla rešiti nesrečnega misijonarja. In ko si nista mogla izmisliti pomoči zanj, sta pomolila k Bogu, naj jima bo dober in milostljiv.
Vodne sesaike
rablien-e proda Gerk.man, Laško.	13882-6
VJXSfeTf
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Kok>
prvo<m;fcn« znamke poceni naprodaj v Dvorakovi ul. St. 31, I. nadstropje levo.
13909-11
Beseda i Din. davek 2 Din
za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmaniš1 znesek 17 Din
Opremo za bufet
(točni nico) ofcrogl e mize, stolfikie in toči'no mizo kupim. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13930-7
i eseda 1 Din. davek 2 Din a Slfro ali dajanje na
-iova 5 Din Najmanjš znesek 17 Din
Vložno knjižico
30.000 Din Praštedione — prodam najvišjemu ponudniku. Pomid<be na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Knjižica — priložnost«.
13921-16
Posredujem denar
na hranilne knjižice
velikih denarnih zavodov.
Rudolf Zore, Ljubljana
GledaliSk* 13. 13959^16
Vložno knjižico
Mestne hranilnice celjske ali pa občinske hranilnice krški« t višini 75.000 Din zamenjam za knjižice Kmetsk« posojilnice ljubljanske okolice. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra pod šifro »K. C. K. 75«.
13952-16
Za polepšanie lepote uporabljajte RIVOLI PUDER si Je najpotrebnejše sredstvo, da obranit« evo jo mladost in lepoto do pozne staroste. Puder Rivolii ae samo do beld kožo, on tnd.i ublažuj« in lena&uje kozo obraza in vsebuj« najfinejše se -tavine b posebno delujejo v prilog lepoti. Z a po abo pudra RivolL ki ne vsebuje niti malo žive srebra, postane lice nežno, gladko in ba.ržuna st». Dobiva ee v vseh barvah po 10.—. 15.—. 20.— i.n 50.— Din; kjer ga nima,V. v »alogi. ga vam pa pošlje
PARFUMER1JA (N KOZMETIKA RIVOLI »Francuski raagazin«, Osijek
Brezplačno pošljemo naš cenik k) katalog w pol epša vanj«
Birmanska darila
po nizkih cenah pri
J. V I L H A R, urar
LJUBLJANA 5v. Petra c. 36, pri žmajskem mostu.
Knjižice
prvovrstnih ljubljanskih denarnih zavodov jemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana.	13860-ii6
Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Manjšo kavarno
v centru mesta prodam radi obiteljekih razmer. — Obstoji iz več prostorov in dvosobnega stanovanja. Cena zelo nizka. Informacij« daje agentura Rost-riba um. Ca k ovac. 13850-20
beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Orodje
za izdelavo dobro ido^ega kovinskega predmeta, zelo ugodno naprodaj. Priprav no za manjše kovinske obrate ald kleparje. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Orodie«.
13812-29
Šivalni stroj
pogrezljiv, poceni naprodaj v Dvorakovi ulici 3, prvo nadstropje levo. 13910-29
najem
Beseda i Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek .'J Din
Izredna prilika!
Trgovino in gostilno t vsem inventarjem pod ze lo ugodnimi pogoj« damo v najem s 1. julijem v Šoštanju. Ponudbe n« K on zuir.no društvo, Ljubljana, poštni predal	13869 17
Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajan le na slova 5 Din Najmanjši
znesek 17 Din
Pšen. krušno moko
a v e i o, nudim. Na željo pošljem vzorec. Ivan Ku-ra.lt, vaijtai mlin, Domžale.	13017-33
Sabo odda
Besede 50 para davek < Din z« Slfro sli da lan Je naslova 3 Din Naj nanjsi zneeek 12 Din
Sobo
s separatnim vbdom C
stopnišča. električno razsvetljavo im parketom, na Kongresnem trgu oddam s 1. junijem stalnemu uradniku. Nas o v pove oglasni oddelek »Jutra«. 13S36-23
iltliilM;ill<>liijl>iiiiiilUillilllilHlllllllllilHlihlllllUIIIIIIIUIIIIIIIIIIII
KAKO SEM SI SPET PRIDOBILA
^^ SVOJEGA
SOPROGA
Ko sva se poročila, je moj soprog oboževal mojo lepo čisto kožo — kožo, ki bi mogla zadiviti vsakega moškega.
Po rojstvu otroka pa se je moja koža izpre-menila. Sprva sploh nisem posvečala pozornosti gubam in ohlapnosti mišic na licu, dokler nisem zalotila svojega moža v objemo neke druge ženske.
Bila sem obupana! Ko sem prebirala liste, pa sem nenadoma naletela na članek o kremi To-kalon, ki vsebuje biocel — to čudovito novo odkritje. Kupila sem kremo Tokalon ter sem takoj spet dobila vso prejšnjo zapeljivo lepoto, ki jo moj mož toliko ljubi.
2e po treh dneh sem bila na videz popolnoma druga žena s čisto kožo, mladostna in poželjiva. Moj mož se je spet zaljubil vame do blaznosti. Zahvaljujoč kremi Tokalon našla sem spet srečo in ljubezen.
TUDI VI SI LAHKO PRIDOBITE
LEPOTO KI JO LJUBIJO VSI MOŠKI
Krema Toka- C/, Ion vsebuje sedaj biocel, močno koncentriran ekstrakt pridobljen od mladih živali, ki ▼ resnici pomlajuje postarano in uve-nelo kožo. Z uporabo te kreme lahko žene od 50, pa celo one od 60 let dosežejo polt. ki bo zbu-. dila zavist mnogih mladih deklet.
Gospodična
ki želi čedno majhno sobico z vhodom s stopnic, na željo tudi vso oskrbo poceni, naj vpraša za naslov v oglasnem oddeku »Jutra«.	13876-23
Mimo sostanovalko
sprejmem takoj ali s pr-iv i m. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13926-23
Seseda SO para. davek
i Din za šliro ali dalanje naslova 3 Din Naj-maniši znesek 1? Din
Prazno sobo
solnčno, z uporabo kopalnic« aii s tekočo vodo in separiranim vhodom, v bližini Bleiwei<w>ve ceste. Tivolija ali na Mirju i i 6 « stalen gosipnd. Ponudbe na o^rlas. oddelek »Jutra« pod šifro »Severna stran izključena«.	13938-23/«
Sobo
lepo opremljeno, • popolnoma posebnim vhodom, išče stalen gospod v oem-tru mesta. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Soba«. 13950-23,'a
Stanovanje
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro aH dajanje na slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Trisob. stanovanje
v sredini meeta, šolnino, suho, plin in elektrika — takoj oddam. Naslov ▼ oglasnem oddelku »Jutra« 13931-21
Stanovanje
t t ali 8 sobami, verando in pritiklinamd oddam s 1. ;uni;em t Bo'garski nlici it. 17.	13927-21
wmm
Beseda 1 Din davek 2 Din za Slfro al) dajanje na
slova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Angleške seterje
mlade, bel«, čistokrvne, oddam. Poiive »e v pisarni &r. F. Luefcmann« r Ljubljani, Gradišče št. '4/1 13928-27
Ui
Beseda i Din davek 2 Din. ča sifrc ali dajanje naslova 3 Din. Najmanjfil znesek 20 Din.
»Kolesarski Izleti«
Prosim, določite st-stanek.
13940-24
Emona
Opoaoriena ob 28. mri — globok pogled — dvignite pismo v oglasnem oddelku »Jutra« pod >Temno-raleivo«.	13868-34
V oglasnem oddelku »Jutra«
j« dvigniti sledeta pisma:
Agiien-vesten 02, AmorU-ia»uijsko posojilo, Diskreten, Dobra, Dobra moč, Din 10.000/77, Dobiček siguren, Dobra gospodinja. Dobra plača, Dobro vpeljana, D. Z., Douia bodočnost izven Ljubljane, Dober dobiček, Gosti na, Galanterija, Gorenjska. 100, Julij ald avgust, Inteligenten, Iz rodna prilika, Junij, Icem, Kmetska 801, Konvertiranje, Kjerkoli, Kuharica, Kavcij* 6000, Kavcija in sigurnost, Kamorkoli, Ljubljana 12935, L. Z., Lahek zaslužek, Loko-mobila, Le,p razgled, M. 30—50.000, Mecesea, Mestna 586, Maj 16, Merljiva 286, Nastop takoj, Navedba cene, Novo življenje, Novejši, Na Viču ali v bližini, Osamljena roža. Okolica Trsta, Obnoiva perila, Pridma žena. Prometna, Potnik — zaslužek. Prilika, Prvo, Pisarniška praksa. Pomočnik, Primerna provizija, Parketnrana soba. Pa'na pekarna. Poštenost, P*.ni no L. St. gotovina, Popravila zmožen. Pridna H*9. Perfektna, Poštena učenke. Posest. Prvi maj, Pridite čimiprej. Ponudniku ugodnost, Po-gre®l.»iv. Prometna, Rado-van, Razgled. Ribno pri Bledu, Rentabil. Sijrurne bodočnost, Sam^tojna in ljubezniva. Srečna bodočnost, Sijajno, Starinsko. Soliden 100, Sposoben, Sa-'eška dolin«. Snažno. Sanje idealistke. Simpatična Sreča, Spretno zmožno. Skrivnostna harmonija. St. Pe terska ok oli ca, Sa fa r, Točno pla/llo. Takoj išfem Takoj prodom. Ta:nik, Takoj iščem. Trgovina iceš. blag«. Trgovka. T:ha sreča, T-^čni plačnik 30. TVo-kojenec. Ugodna prilika, Uloga 35 tisoč. Cgodna lega, Urednik 34. Upe1:an in so'iden. Usoden zaslužek. Vsak riziko izključen Vesten 100, Ve'iko odsoten Velik promet. Vesten 100. Vovaščina. Vinot«? 1«.000. Veletrgovec. V nkolioi Tr sta. Zmožna. Zmotnost 723 Zagreb. Zaupno m-»sto. Zanesljiva dobra ithvč. Zna fai 708. Zor«. Za vsako delo. Zmerno. Zmožna kav ciie 80. Zlat« rod«. Zol«i-ninar 19401. 16. 1!VW. 5S. 100 R 1070. 11. 1>0. 30 zaslužek. 40 let. 500. 54
nosite zračne in lahke čevlje
Za Binkošti smo pripravili izbiro čevljev, ki v izdelavi in materijalu odgovarjajo toplim dnem.
Na plaži Vas bodo obvarovali poškodb naši kopalni čevlji. Otroški Din 19.—
Platneni z gumijastim podplatom v vseh barvah. Moški Din 39.—.
Zračni lufa vložki preprečujejo znojenje.
Moški ln ženski Din 5.— Otroški Din 4.— Kamen za čiščenje platnenih čevljev Din 2.—.
Na ulici, za izlet in na letovanju, vedno jih potrebujete. V vseh modnih barvati.
Lahki sandali v modnih barvah. Udobni in zračni.
Eleganten čeveljček iz rjavega boksa s okusnim okrasom.
Za letovanje in izlete najprikladnejBl. Udobni so in zelo lahki.
Praktični platneni čevlji »a vsakdanjo nošnjo.
Za soparne dni lahki platneni čevlji t raznih barvah.
Prikladni za pomladne izlete, lahki in zelo udobni.
Okusno kombinirani v raznih barvah k lahkim letnim oblekcam.
Usnjeni sandali s krep podplatom. VeL 22-26 Din 35.—, 27-34 Din 39.—, 35-38 Din 49.—, 39-46 Din 59.—.
Kratke ženske in moške nogavice Din 10.--, otroške Din 5.- in 7.-. Bele in v vseh modnih barvah.
Vedno modern salonski čeveljček iz rjavega boksa. Lakasti Din 129.—.
Dober boks in močan gumijast podplat bosta vzdržala vsak štrapac.
Elegantni usnjeni čevlji kombinirani ■ platnom. Lahki in zračni.
Iz telečjega boksa v letnih kombinacijah, belo-črni in belo-rjavi.
Udobnost in moderna oblika so prednosti tega elegantnega čevlja.
Urejuje Davorin ttavijea. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoll ftihnikar. &a Narodno uskaruo cL d. kot uskarnarja Franc Jesersea. £a tnaeraini del je odgovoren Alojz Novak. Val v Ljubljani