223. številka
Ljubljana, v petek 29. septembra 1899
XXXII. leto
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan zvečer, lzimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-oger ske dežele mm vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljnb Ijano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld, 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj'e dežele toliko ve C, kolikor poštnina znaša. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne peti t-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravniStvo je na Kongresnem trgu 5t. 12. Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. —Vhod ▼ uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniStvo pa s Kongresnega trga St. 12.
Telefon št. 34.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo ob pravem času ponove, da pošiljanje ne preneha In da dobe vse številke.
„SLOVENSKI NAROD"
velja za ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Vse leto . . gld. 13.— I Četrt leta . . gld. 3-30 Pol leta ... || 6-60 | En mesec . „ 1*10 Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. več na mesec, 30 kr. za četrt leta.
S pošiljanjem po pošti velja: Vse leto. . . gld. 15— I Četrt leta . . gld. 4-— Pol leta ...   ,,    8-— I En mesec . .   ,, 1-40 03"   Naroča  se   lahko   z  vsakim   dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se
ne oziramo na dotično naročilo. C-i" List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor ne vpošlje iste ob pravem času.
UpravniStvo »Slovenskega Naroda". Transvaal.
„Rule Britania!" Pograbi vse, kar dobiš! Ta klic odmeva danes po vsi Angleški in če je Stead v svoji „Revie of Review" trdil, da večina angleškega prebivalstva ne odobrava Chamberlainovih naklepov, ga je velikanski meeting v Hyde parku postavil na laž. Radikalci, na čelu jim „Daily Chro-nicle", in socialni demokratje se pač upirajo, ali masa naroda je kakor fanatizirana in iz milijonov grl se glasi pesem „Rule Britania".
Noben narod ni rodil tako velikih in prosvetljenih duhov kakor angleški, a kakor v zasmeh teh svojih odličnih sinov, apostolov svobode in pravičnosti, se pripravlja sedaj Angleška na roparski zajezd, da uniči malo kmetsko republiko na jugu Afrike in da uresniči dolgoletni svoj načrt, prisvojiti si vse ozemlje od kapa do Egipta in tako zavladati celi Afriki.
Vojna Angleške proti Transvaalu je sklenjena stvar. Velika Britanija se loti državice, ki zamore kvečjemu trideset tisoč mož spraviti na noge,  državice,  ki nima
LIST K K.
Literarni pomenek.
Napisal Vladimir Leveč. (.Konec.)
In Cankar piše dalje:
„To ni bil več kos blatnega življenja, to ni bila samo pest mastne ilovice, pobrane na najbližji njivi . . . Udal sem se s tiho razkošnostjo samemu sebi. K vragu vse teorije! Moje oči niso mrtev aparat; moje oči so pokoren organ moje duše, — moje duše in njene lepote, njenega sočutja, njene ljubezni in njenega sovraštva . . .
Zunaj je zima in noč, ali v moji sobi plava mehki pomladni vonj. S smehljajočimi očmi stopajo predme moje lepe mlade sanje .... Moja ljubica je položila svoje mehke roke krog mojega vrata.... Kakor tihe sence, vstajajo krog mene moji žalostni dnevi .... pred sabo vidim smehljaj na mrtvem obrazu svoje matere . . .
Moji modeli so oživeli. Dahnil sem vanje svoje misli . . . svoje sanje . .. svoje življenje".
Kar slika Cankar, to so po večini — seveda tam, kjer ni satirik — ljudje s povezeno glavo, s plahim in bojazljivim po-
nikake vojaške organizacije, ki pa se pogumno in neustrašno pripravlja na boj za svojo svobodo in neodvisnost.
Toda prva puška še ne bo takoj počila. Angleška še ni pripravljena za vojno. In ker se hrabri Boerci niso pokorili „ultimatumu", si je Chamberlain pomagal s trivialno zvijačo, da dobi časa za vojne priprave. Poslal je Boerom novo brzojavko, ki je prav za prav krvava ironija, in v kateri naznanja, da bo Angleška stavila nove predloge. Ves svet ve, kakšni bodo ti novi predlogi, ali z njimi se dobi časa za priprave, časa, spraviti z vseh stranij sveta vojna krdela v južno Afriko. Kadar bo angleška armada zbrana in pripravljena na vojno, tedaj se Chamberlain ne bo več pogajal, tedaj bodo počili dumdum topovi in zagrmel bo bojni klic: „Rule Britania!"
Angleške priprave za vojno proti Transvaalu so kolosalne. Te priprave sve-dočijo, da pozna Angleška jako dobro pre-karno svoje stališče v južni Afriki. Ni jej računati samo s tem, da pojdejo v boj proti njej vsi Boerci, stari in mladi, moški in ženske, s tisto neustrašenostjo, ki jo daje zavest, da gre za biti ali ne biti, za življenje in za smrt, računati mora tudi s tem, da kaplandijsko prebivalstvo po svoji ogromni večini simpatizuje z rodnimi brati, s transvaalskimi Boerci, in da v slučaju razvije proti Angležem zastavo Afričanov, katerim je vodilno načelo: Afriko — Afričanom !
Naj izteče vojna velike Britanije proti malemu Transvaalu kakor koli, na čast Angleški ta vojna ne bode. In če tudi zmaga Angleška, kar je z ozirom na njene velikanska sredstva več kakor samo verjetno, če tudi pogoltne kmetsko republiko, in jo odpre tistim mejnarodnim spekulantom, kateri svoji nenasitnosti žrtujejo cele narode, vedno bo ta vojna sramoten madež za ves angleški narod.
Pravica je na strani Boercev in zato so tudi simpatije vsega izobraženega sveta pri tistih junaških kmetičih, ki tako neustrašno branijo svojo zemljo in svojo prostost proti angleškemu levu.
gledom, z nemirnim, nestalnim življenjem; „bledi ljudje z velikim duhom in gorkim srcem, onemogli in izsesani od srda8, ki „ padajo uničeni v grob in protestirajo . . . To je strašen protest, ki se glasi v zraku že od davnih, davnih časov ..." Ti ljudje so bolne duše in mrtva srca, potrte dekadentne nature, ustvarjene za temo, obup in samomor. Kakor da bi bila usoda, visoko v vzduhu, prelomila nad njimi palico .... Skrivna sila jih goni, da divjajo sami proti sebi, da hite" z vsemi svojimi željami, svojimi upi in nagoni v temno, neizogibno propast!
Cankar je torej po svojih motivih in modelih vseskozi moderen romantik, — de-kadent.
Pri nas se ni še niti jedna literarna struja samostojno razvila, niti jedna ni bila samorasla. Ideje, ki so se že dolgo razširjale drugodi, našle so čez decenije in decenije tudi k nam svojo pot, in kakor so elementi naše miniaturne »kulture" po večini prišli direktno ali indirektno iz tujih krogov — vem, da sem izrekel „patriotom" jako neljubo resnico — tako smo tudi razne literarne struje dobili vseskozi po posredovanju nemštva. Tudi z dekadenco, porojeno v Parizu, ni bilo mnogo drugače.
Nimam namena dekadenco razmotri-
Nemčija proti Avstriji.
ii.
V istem smislu — če tudi z drugimi sredstvi — postopajo tudi katoličani iz Nemčije.
Meseca aprila je hotel kardinal Kopp, osebni prijatelj cesarja Viljema, izrabljajoč duševno avtoriteto, ki so jo pustile mednarodne pogodbe vratislavskemu nadškofu nad avstrijsko Šlezijo, ustanoviti novo semenišče v jedino svrho, da vzgoji nemških duhovnikov, ki bi seveda bili pokorni Be-rolinu, dočim so obstojoča semenišča večinoma sovražna pangermanstvu (Op. ured.: Kardinal Kopp je svoje semenišče tudi res ustanovil, a vlovil je vanj le — tri bo-goslovce.)
Meseca julija je oni isti kardinal Kopp še drznejše se začel vtikati v avstrijske zadeve, hoteč izposlovati, da bi bil baron Grimmerstein, pruski državljan, imenovan nadškofom v Pragi.
Posebno karakteristično dejstvo je, da je letos prišlo mnogo visokošolcev iz Nemčije v Prago pod pretvezo, da se vpišejo na ondotno vseučilišče. V pismu, ki so ga objavili „Akademische Blatter", so povedali pravi nagib temu eksodusu.
„ Šli smo v Prago■ — je tam čitati — „ker premembe, ki so jih Čehi izvršili na zemljevidu Češke, vplivajo na nas tako, kakor je nad Strassburgom plapolajoča zastava nekdaj vplivala na Bismarcka. Nekoč je bilo potrebno, da se odpre pot iz KO-nigsberga v Vratislavo, danes je še bolj potrebno, da je odprta pot iz Vratislave na Dunaj".
Postopanje teh visokošolcev je Avstrij i tako sovražno, da je moral češki namestnik meseca avgusta razpustiti društvo „Teutonia". Jednak korak iz istih razlogov je dolenjeavstrijska vlada že 12. aprila morala storiti proti društvu nemških nacio-nalcev, čigar načelnik je bil posl. Wolf in proti nekaterim drugim protestantsko propagando uganjajočim društvom.
Nemška propaganda se lahko ponaša z velikimi uspehi v nemških pokrajinah na
vati do dna, ne namerjam tudi razglabljati vprašanja, je-li pri nas opravičena; mislim namreč, da to, kar živi, mora imeti v sebi pogoje k življenju — naj si so še tako neznatni — in da je že zategadelj, ker obstaja, opravičeno k obstanku.
Vem, da so mnenja o dekadenci različna, in da se zlasti pri nas ne zamudi nobene prilike, vreči v naše uboge deka-dente to ali ono obrabljeno poleno. Ne pride mi na misel, odobravati vsega, kar nam je prinesla dekadenca, zlasti ne, ker jo smatram za nekaj umirajočega, za nekaj, kar se bode kmalu poslovilo, kar se mora posloviti...
Zato pa tudi Cankarju nečem oporekati ničesar. Kar je napisal, to je po mojem mnenju doživel deloma sam, deloma pa videl na ljudeh, ki jih je oboževal in ljubil, črtil in sovražil, gotovo pa marljivo motril in deloma celo verjetno opisal. Opisal pa jih je tudi lepo, kajti njegov slog — to se mora povdariti posebej — je res krasen, njegova dikcija vznesena, zvonka, blagoglasna, kar pač veliko pripomore k temu, da nam njegovi modeli postanejo tako kmalu simpatični.
Vender se mi zdi, kakor da bi bila mestoma Cankarja ravno njegova vznesena dikcija zapeljala v docela nepotrebni, na-
Češkem, kjer so s kipi Bismarcka in cesarja Viljema nadomestili kip cesarja Franca Jožefa, „Wacht am Rhein" je postala nemška narodna himna, a pri javnih slavnostih je pangermanska zastava (črno-rudeče-zlata) nadomestila avstrijsko. SchOnerer in njegovi tovariši, Wolf, Tiirk, Knittel in Iro, se zlasti letos trudijo, da organizujejo mladino v „Jugendbundu", katerih geslo je „Heil, Alldeutschland".
Dne 22. avgusta je po pangermanskih agitacijah fanatizirana množica v Graslicah na Češkem prepevaje „Wacht am Reihn" naskočila okrajno glavarstvo, v Aschu pa je s carinskega urada strgala cesarskega orla in ga poteptala, v Gradcu je atakirala dvorec in so se čuli dinastiji sovražni klici, v Celovcu pa je napravila nasilno demonstracijo proti škofu.
Te dogodbe pričajo jasno, da imajo Nemci od najsevernejše meje Češke do Adrije dobro organizovano vse za oboroženo intervencija Nemčije.
„Le Petit Journal" se bavi potem jako obširno z vojnimi pripravami, katere dela Nemčija za svojo intervencijo v Avstriji. Nemčija si zavaruje mejo proti Franciji, ker ne ve, kako bi se ta vedla v slu čaju vojne mej Avstrijo in Nemčijo, zajedno pa množi svojo armado in vojno orožje s tako naglico, da je napravila celo nove topove, dasi državni zbor v to svrho ni dovolil nikacega kredita.
Nemčija je uvedla v Avstriji tisti sistem vohunstva, kakor funcionira na Francoskem. Junija meseca je dunajska vlada aretovala bivšega častnika Saria, ki je strategične dokumente izdal nemški vladi, dne 17. avgusta pa je bil aretovan generalni železniški kontrolor Avgust Mosettig, ki je Nemčiji izdal načrte mobilizacije.
Posebne okolnosti kažejo, da po mislih nemške vlade pride že prav v kratkem do važnih dogodb. Letošnji vojni zakon je presenetil ves svet, celo v Nemčiji je obudilo senzacijo. Da se opravičiti samo s tajnimi naklepi nemške vlade. Po tem zakonu se posebno razvijejo tehniški oddelki, kar kaže da računa nemški generalni štab na ofenzivno postopanje.
ravnost neznosni misticizem in simbolizem. Vem, da je to zdaj moderno, a kar je moderno, še zaradi tega ni vedno dobro in pametno. Halucinacije in deliriji so brez vsacega najmanjšega dvoma nekaj nezdravega, bolestni pojavi, in misticizem, bodi ovit v še tako lepo formo, v še tako dovršeno besedno obliko, je po svoji vsebini vseskozi — patologičen! Ne verjamem, da bi bilo beletrističnemu talentu — kakršen je Cankar gotovo — treba se pogrezati v tako temno in brezmiselno nejasnost. Nikakor pa se ne more zahtevati še povrh, da bi se literarni publikuin mučil in trapil z izrodki take prebujne domišljije...
Ravno ta nesrečni simbolizem je „Vi-njetam" jako na kvar. Cankar je nameraval v novi knjigi zbrati svoje feljtone, a škodovalo ne bi bilo, ko bi bil pri tem tudi nekoliko kritikoval samega sebe in bolj izbral, z mirno vestjo bi bil lahko zlasti ves svoj misticizem pustil v miru počivati pod črto naših dnevnikov ?
Še nekaj o zunanji obliki knjige, ki vseskozi dela čast gospodu založniku in odgovarja v tisku, papirju, ovitku, docela modernim zahtevam. Poleg Zupančičeve „Čaše opojnosti" — izšle v istem tako zelo podjetnem založništvu — je to prva slovenska, na vse strani moderna knjij
Znano je tudi, kako so nemški zastopniki na mirovni konferenci v Hagu postopali, kar kaže, da ima Nemčija posebne namene, a ugledna berolinska revija »Gegenvvart" je te namene razkrila, pišoč: »Značaj aliance z Avstrijo se je premenil, in naša diplomacija si ne more več prikrivati, da je vrednost te zveze padla skoro na nič. Za Nemčijo je prišel trenotek, da zapusti svojo rezervo. Kot sosedje ne moremo prezirati, da postajajo Češka, Moravska in Šlezija vsled renesance Čehov slovanske dežele, in zato se moramo zavzeti za naše rojake, za Nemce na Češkem. Pogodba, ki nas veže z Avstrijo, takozvano nemško državo, nas ovira za trenotek. Tisti dan, ko odpade ta ovira, se začne politična aktivnost Nemčije proti Avstriji."
In kak namen naj ima ta politična aktivnost. To je povedal poslanec Iro dne 24. maja 18S»7. v Solnogradu:
»Avstrijsko cesarstvo se mora združiti z Nemčijo. Avstrija naj postane kon-federirana nemška provinca."
To so misli rečenega pariškega lista in priznati se mora, do je položaj točno in dobro označen. V očigled takega pomena pangermanskega gibanja pa se moramo vprašati: Ali nameravano žrtvovanje avstrijskih Slovanov panger-manskemu gibanju ni naravnost samom or?
\T ■ J uhlju nI. 29. septembra.
Kriza.
Gautsch ali Clary? To je danes vprašanje. Nekateri listi trdijo, da Clary sploh ne pride v poštev, in da ga nihče še povabil ni na kako sejo ali avdienco. Grof Clary posluje redno v Gradcu. Proti Gautschu se je oglasilo opozicionalno časopisje z vso vehemenco. Da Gautsch ni odpravil Bade-nijevih naredeb, nego jih le »poslabšal", tega mu opozicija ne more odpustiti. »Grazer Tagblatt" prorokuje, da bodo provzročili opozicionalni poslanci proti Gautschevemu ministrstvu še hujši vihar. »Deutsche Ztg." javlja, da pride poslanik baron Aehren-thal iz Peterburga na Dunaj, da poskusi sestaviti nov parlamentaren kabinet. Tirolski namestnik, grof Merveldt je na Dunaju. Morda dobi on kako misijo. Imeni Chlu-meckega in Liechtensteina se ne imenujeta več.
Obsodba radikalcev v Belemgradu.
O vtisku, katerega je napravila obsodba srbskih radikalcev na posameznike, se poročajo sedaj nekatere posameznosti. Ko so radikalci čuli svojo obsodbo, se jih je polastila velika razburjenost. Dimid in odvetnik Pavičevid sta začela glasno ihteti in zatrjevala sta znova svojo nedolžnost. Pavičevid je zaklical ihte: »Živel kralj Aleksander! Bog ga reši takih prijateljev!" — in pokazal je na sodnike. Višji duhovnik Milan Gjurid se je skoraj onesvestil in kakor brez uma je mrmral nerazločne besede. Le Tavšanović, odvetnik Živkovid in polkovnik Nikolid so ostali mirni in so premagali svojo veliko razburjenost. Jako mirna je bila tudi obsojena stotnikova žena Angelina Jova-novic. — Podli Knežević pa se je vedel docela drugače kakor žrtve njegovega laž-
Naslovni list in hudomušno vinjeto na zadnji strani — satira, ki je s svojo, po strogih principih pristriženo brado, škiljastimi očmi in murčkom v ušesu krasna karikatura naših literarnih banavzov — je risal isti znani slovenski umetnik, ki je s svojo moj strsko roko opremil tudi »Čašo opojnosti". A kakor nam je zadnjič sploh zamolčal svoje ime, tako se to pot skriva za cirilsko šifro II. JI. Čemu! Ex ungue leonem .... Torej prihodnjič — s polnim imenom!
Prav je imel g. Laščan, ko je nedavno pisal, da kupi vsak Slovenec „Vinjete" ter jih beri, ker bode vsakdo našel v njih nekaj zase. Posebno pa jih priporočam svojim preljubim literarnim filistrom. Naj jih bero" marljivo, berd dvakrat, trikrat .... desetkrat! In kritikujejo naj jih milo, saj nam že naslov, ki ga je Cankar dal svoji knjigi, kaže, da nam ni hotel podati ničesar vsestranski dovršenega. Narisal je samo nekaj ponižnih vinjet, feljtonov ...
A jaz pričakujem od njega še, da zbere svoje razcepljene in razkropljene moči, in da nam napiše kmalu tudi »vdliki tekst".
Za sedaj pa se veselim »Vinjet" in z mano naj se jih vesele* vsi, ki so glede* na moderno literaturo »bonae voluntatisl" —
V Kamni gorici, septembra 1899.
njivega jezika. Bil je bled in tresel se je po vsem telesn tako, da ni mogel stati in je prosil, naj mu dajo stol, kar pa se mu je odreklo. O njegovi justifikaciji se poroča ,Neue Freie Presse", da je bil Kneze vid jako bojazljiv in da je upal do zadnjega hipa na pomiloščenje. Morda je bila njegova nada opravičena! V zadnjem hipu Se je zaklical: »Za Boga, stojte!" — toda že je počilo sedem pušk.
Disciplina v francoski armadi mora biti že jako majhna. Vojni minister Galliffet je izdal ukaz, naj vojska pozabi na Dreyfusovo afero ter naj vztraja v varovanju časti francoske republike. Ta ukaz je kapitan des Michels pred oddelkom dragoncev zasmehljivo glosiral ter grozil, da si bodo poiskali francoski vojaki sami zadoščenja za žalitve, katere so doživeli vsled Drey-fusove afere. To dejstvo kaže, da je disciplina v francoski armadi že docela podko-pana. Ako si upa kaj takega že navaden kapitan, kakšne misli morajo imeti šele generali! No Galliffet se odlikuje z neizprosnostjo in gotovo bo znal vzdržati red in disciplino. Jako zanimivo dejstvo je, da je famozni Paty de Clam, ki je bil med obravnavo v Rennesu na smrt bolan, že čisto zdrav! Ah&!
Hohenlohe proti Miquelu. Velikonemški kancelar Hohenlohe in Miquel, podpredsednik državnega ministrstva, nekdanja prijatelja, sta si sedaj hudo v laseh. Jeden bode baje moral vsekakor iti. Vzrok razkolu pa je predloga glede rensko-dortmunskega prekopa. Hohenlohe dolži Miquela, da ni mogel, ali pa ni hotel pridobiti konservativcev za predlogo. Miquel je igral celo jako dvoumno vlogo. Vedel se je tako, da je bilo videti, kakor da celo želi, naj bi se predloga pokopala. Predsednik pomorske trgovine, pl. Zedlitz, kije znan zaupni mož Miquelov, je pisal v »Hamburger Correspondenz" in v »Post" mnogo člankov proti predlogi. Konservativci so iz tega izvajali, da je Miquel tudi proti predlogi, in glasovali so proti njej tolikanj lažje, ker je tudi pl. Zedlitz glasoval proti. Miquel še doslej ni dementiral, da bi bil s Zedlitze-vimi članki v zvezi.
Kitajska in Japonska.
Ali sta sklenili Kitajska in Japonska zvezo ali ne? To vprašanje zanima časopisje že več mesecev. »Ostasiat. Lloyd" piše, da so vršila med imenovanima državama obravnavanja radi zveze precej časa, toda uspeha niso imela. Vendar pa so se nato začela pogajanja znova, in prav zelo je mogoče, da je danes zveza že perfektna. O posameznostih zveze ni znanega nič posebnega. Baje hoče Japonska reorganizirati kitajsko armado ter jo postaviti na stališče evropskih vojsk. Približanje obeh držav podpira baje Anglija in sicer iz ljubosumnosti napram Rusiji. Anglija komaj čaka, da zaplete Rusijo v vojno z Japonsko.
Dopisi.
Iz ptujskega okraja, 22. septembra. (Efialtke med učiteljstvom) Dozdeva se nam, kakor da je letos izdajal-stvo epidemično postalo. Na Kranjskem izdali so kranjski klerikalci svoje lastne brate v »Vaterlandu", — pardon, da se ne motim, »kranjski liberalci" so to storili, kakor pravi naš lisjak »Slov. Gospodar" — ter potegnili s celjsko fakinažo in imenovali C elje »fremdes Gebiet"; — pri nas na Štajerskem, osobito pa v ptujskem okraju, pa imamo med slavnimi učiteljicami tudi dame, ki se oglašajo v »Slov. Gospodarju". Ta umazanec sploh kaj rad zabavlja na učiteljstvo ter rad pobere vse, da le blati učiteljski stan. — Žalostno je, da, ko še imamo toliko nasprotnikov, imamo jih še na lastno sramoto celo v naših vrstah. — Pri vas na Kranjskem obirata učiteljstvo »Slovenec" in njegov bosopeti porednež „Domoljub", a pri nas opravlja to službo patentovani »Slov. Gospodar". Učiteljstvo ptujskega in ormoškega okraja imelo je 24. avgusta v Ptuju shod, katerega je sklical učitelj Horvatek iz Gusswerka pri Marijinem Celju ter poročal o programu takozvanih učiteljev-mladičev, o gmotnem stanju učiteljev sploh ter o zboljšanju učiteljskih plač. K temu shodu prišlo je poleg lepega števila učiteljev tudi precejšnje število učiteljic, in med njimi tudi dve iz najbližje ptujske okolice, ki sta s posebnim zanimanjem sledili razpravi programa uči-
teljev ter si jedini izmej poslušalcev točko za točko notirala, katere sta potem neusmiljeno pobijali, a tudi sijajno pogoreli. In na jezo menda objavili sta jih potem doslovno v 36. Stev. »Slov. Gospodarja". Naslovili sta pa svoj dopis iz Ptuja, ki bi se pač moral glasiti od bližnje fare proti jugoizhodu od Ptuja, kajti ravno tam se je dopis porodil. Da, oni šteli sta celo glave svojih dragih, — in glej, našteli sta jih pet, ki pri glasovanji tudi niso hoteli vsem točkam Horvatekove razprave pritrditi. Da, še več, celo pohvalila se je jedna izmed sester, — da se je le jedna učiteljica opogumila, ugovarjati Horvatekovemu programu. Shod, katerega je Horvatek sklical v Ptuj, bil je že sedmi na Spodnjem Šta-jerju, a nikjer se niso našli med učitelji ljudje, ki bi zaupno stvar bili nesli v javnost, kakor ravno pri nas v Ptuju; — seveda ker so pač drugje zborovali učitelji možje, učitelji značajneži; a pri nas bile so vmes tercialke, ki so sovražne vsaki bolj liberalni učiteljski organizaciji. In seveda, ker smo poslušali nemškega učitelja, ki je svobodomiseln, — čujte in strmite! — zatajili smo kar čez noč vsled tega vero, dom in cesarja, kakor pravi „Slov. Gospodar" v svojem uvodnem članku št. 36. — Ali se naj obdamo s kitajskim zidom? Morda smo poleg tega, da smo poslušali Horvatekov program in se mnogi razen za 5. točko celo navdušili za njega — bolj navdušeni za narod in bolj vneti kristjani in vrli patrioti, kakor vse tiste učiteljice-tercialke, ki letajo vsak teden k spovedi, in koje pošiljajo njih župniki nalašč na razne shode, da bi jim kaj prinesle za pobijanje učiteljev. Sram naj bi jih bilo v dno duše one, ki se štulijo med učitelje, samo da med njimi kaj izvedo ter v nasprotnih listih objavijo. Zato pa se jih ogibljimo, saj vsi dobro vemo, katere so bile, — naj le skočijo nazaj v inkvizicijsko dobo, — morda jih proglasijo celo za svetnice, — a nas dvojica ne spreobrne. Le ne udajmo se!
Z Vipavskega, 25. septembra. Na Vipavskem je skoro v vseh občinah pričela ta teden trgatev. Grozdje je sladko in zrelo. Posebno sladko in zrelo je tudi ono, ki je od bolezni oidium napadeno, le škoda, da tako grozdje da malo mošta.
• Sedaj pa izlecimo naše še vedno premalo uvaževano pravilo na dan: Svoji k svojim! Vi, vinotoči in vinski kupci v ponosni Kranjski in romantični Soški in drugi zavedni slovenski vinski odjemalci, pridite zaupno do nas v našo dolino, ki grozdja in vina presladkega da! Pri posestniku, pri čilem in marljivem vinorejcu boste pošteno postreženi. Vino raste po deželi in ne v mestu! Pa tudi je skromni in vrli trto-rejec v prvi vrsti vreden in potreben vaše podpore in zaupanja! Celo dolgo leto se trudi in vbada, škropilnico in meh mora zraven tolikih del vedno v roki držati ter se proti tolikim boleznim boriti, da pridela borno množino sladke okrepčujoče kapljice. Kako je pač v nebo vpijoča krivica, da poleg tolikega truda pošteni pridelovalec tako malo vživa, spekulativni sleparski ponarejovalec pa za godljo polni svoje žepe! Država pa v največjo pogubo kmetovalcu vse to mirnim okom gleda! Tedaj svoji k svojim in k viru, h kmetovalcu se obrnite in ga s tem podpirajte v njegovem težkem boju za obstanek ter bodrite tako k pridelovanju dobre naravne kapljice! Za vino letos ni kaj dobra letina; cene pa bodo podobne lanskim.
Naše barje.
(Dalje.)
Z dvornim dekretom z dne 15. julija 1816 se je zopet priporočalo, naj se jezovi do fužin podero, ker brez tega nobeno delo v Ljubljanici uspeha nima. Slednjič naj se načrt s proračunom naredi.
Z dvornim dekretom z dne 18 junija 1818 se je naznanilo, da je c. kr. dvorni stavbni svet sestavil nekako približne stroške za podiranje jezov v znesku 150.000 gld. za odpeljavo hribskih, v barje se stekajočih voda 250.000 gld. za vsa druga, uravnavo reke in osuševanje barja zadevajoča dela 300.000 gld., skupaj 700000 gld.
Ta posamna dela naj bi se oddala kar napočez posamnim podjetnikom ali pa delničarjem. Vsi ti, za izboljšanje barja tako ugodni predlogi, razbili so se po dolgih obravnavah, ker v Ljubljani ni bilo do-
biti denarja za tako podjetje. Zvalilo se je vse breme na državo, češ, ti imaš davčni natezalnik v rokah, torej lahko založiš to podjetje. Prošnja je šla do casarja, naj bi država delo za odtok Ljubljanice svo jim troškom prevzela, posamni vdeležniki skrbeli bi pa za ureditev osuševalnih jarkov ob njihovem svetu.
Leta 1821... ko so se v Ljubljani sešii vladarji, prehodil je za izboljšanje barja vneti cesar Franc vse kraje barja ter sklenil, da se barje osušiti mora, in da se to izvrši, kar je njegova preblaga babica Marija Terezija storiti sklenila. Zaukazal je, da se naj v to svrho snide shod pod vodstvom Šemerla, kateri je bil med tem za dvornega stavbnega ravnatelja povišan. Ta naj bi se posvetoval o posamnih osuševalnih delih, in kako naj bi se pokrili stroški. K temu posvetovanju je bil tudi tedanji za izboljšanje barja neumorno delavni ljubljanski župan Ivan Hradecky klican.
Dne 20. maja 1821. 1. je Šemerl na shodu zopet določil, da je treba trebljenje v Ljubljanici pričeti, pritoki v barji naj se začno trebiti pozneje, ko je Ljubljanica normalno globino dobila. Za to delo se je slednjič odločilo 112032 gld. 20 kr. Ko bi jezovi padli, naj bi se s trebljenjem ljub-ljanice pričelo.
Ker so v mestu jako neokretni, odtoku vode nasprotujoči mostovi, moralo bi jih mesto z bolj priležnimi nadomestiti. Za pokritje troškov naj bi skrbela država, ker bi pri tem ona s povečanimi davki največ dobička imela. Takega mnenja je bil Šemerl.
Na srečo je v tem času prišel baron Šmidburg za guvernerja v Ljubljano. Po prijel se je takoj z vso vnemo osuševanja in poprosil za denarno podporo. Že 14. avgusta 1823. 1. je dobil dovoljenje, naj z deli takoj prične.
Dne 4. oktobra 1823. 1. na imendan cesarja Frančiška, je bil mestni magistrat ljubljanski začel podirati prve jezove na Ljubljanici. Te, za Ljubljano velike slav-nosti, vdeležili so se vsi deželni uradi. Ob enem se je začel tudi „cesarski graben" globiti, da bi se drugo leto Ljubljanica bolj uspešno trebila.
Med tem je z dvornim dopisom z dne 2. januvarja 1824. 1. prišlo dovoljenje naj se škofov malin v Vodmatu odkupi. Za to se plača škofijstvu vsako leto 300 gld. kov. den. Z dvornim dekretom z dne 13. septembra 1824. 1. je cesar dovolil, da naj se vsa dela po odbitku tega, v kar se je okolica in mesto zavezalo preskrbeti, poplačajo iz državne blagajnice. Maličev malin naj se državnim troškom odkupi za 14.000 gld.
Guverner Šmidburg je potem zopet neko komisijo sestavil, katera naj bi pre-tresavala podrobnosti osuševalnih del. Leta je sklenila, da je treba Ljubljanico zapreti z zatvornico, da bi se leta 1825. pričelo uspešno strugo v mesto globiti.
(Dalje prih)
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 29. septembra.
— Osebne vesti. Imenovani so gg. oficial dež. plač. urada Emanuel J o s i n blagajnikom, asistenta Ivan G o g a 1 a in Valentin D o 1 e n e c oficialoma , računska praktikanta Fr. Bregant in Milan Pa-ternoster asistentoma. — Poštnim vež-benikom v Ljubljani je imenovan absolvirani gimnazijec g. Fran Čuš v Mariboru.
— Regulacija učiteljskih plač in klerikalci. Črno na belem je „Slovenec" včeraj dokazal, kako »nepoštena" in „laž-njiva" je trditev, da klerikalci niso imeli srca za učiteljstvo in za izboljšanje njihovih gmotnih razmer. Deželni zbor je dokaz, tako ropota „Slovenec", da imamo res srce za učiteljstvo. Res je, da so klerikalci vsi glasovali za izboljšanje, in da je Kalan tako lepo govoril, da še danes z radostjo čita dotični izborni svoj proizvod. Istina je pa tudi, da so samo iz taktičnih ozirov glasovali za izboljšanje, in da so vse njihove izjave, vštevši govoranco Andreja Debeluharja, bile od konca do kraja — hinavske. Klerikalci so v zbornici glasovali za zvišanje plač, ker so vedeli, da je za dotični predlog večina brez njih že zagotovljena in da bi se oni zamerili vsemu učiteljstvu, če bi nasprotovali. Povedd pa naj, kako stališče so zavzemali v f i n a n č-nem odseku, in svet bo videl, koliko je vredno njih sedanje pisarjenje.
— Samostanske skrivnosti. Zadnjo soboto smo priobčili dopis liberalnega duhovnika, v katerem je bilo popisano, kake reči so se zgodile v nekem francoskem samostanu. Ta dopis je „Slovenca" hudo po-grel, in vsul je na nas cel jerbas najizbra-nejših psovk. S temi psovkami je pač dokazal, kako brezuspešno se trudi Sv. oče, da bi duhovniške časnikarje naučil dostojnosti in resnobnosti in kako dosledno ti prezirajo papeževe ukaze in sklepe trident-skega koncila, ovrgel pa ni ničesar. Ume-jemo „Slovenčevo" jezo. Njegovi gospodarji bi radi videli, da bi se kar mogoče pomnožili samostani, ne le ker vsak samostan v kratkem brez truda nabere veliko premoženja, ampak tudi zato, ker igrajo samostani v vsaki deželi tisto ulcgo, kakor so jo turške posadke nekoč igrale v Srbiji, ali nemške posadke leta 1871. na Francoskem, in ker se s samostani znamenito spopol njuje klerikalna organizacija. To prizadevanje klerikalnega vodstva pa se s takimi razkritji, kakor jih obsega sobotni dopis liberalnega duhovnika, močno opovira. Od tod silna srditost „Slovenčevih" gospodov. V bistvo našega dopisa se „Slovenec" iz previdnosti ni spuščal. Pač pa nam očita, da naš dopisnik ni povsem točno označil, v katerem letniku zbirke „Romana ana-lecta" se nahaja dotično pismo škofa Tu-rinaza. „Slovenec" nam bo rad verjel, če mu povemo, da tega časnika še nikdar videli nismo, pripravljeni pa smo vsak hip, m u poiskati dotično stvar, ako nam pošlje ta časnik in seveda tudi letošnje njegove sešitke, ker slutimo, da se nahaja pismo škofa Turinaza v letošnjem četrtem sešitku. V tem nas potrjuje dejstvo, da so o tej stvari pisali tudi „Arbeiter Zeitung" (to sredo), pariški, Drevfussu sovražni „Journal", in tudi razni diugi listi, ki gotovo ne bodo pogrevali neaktualnih stvari. Torej, dajte nam list na razpolago in mi vam takoj pokažemo dotično pismo, katerega „Slovenec" ne more, ali pa kar je verjetnejši, neče najti! Nadalje nas poživlja „Slovenec", naj povemo „na kateri strani v „Analecta Romana" je zapisano, da „škof v Rimu ni nič opravil, ker rimski kardinali dobivajo od teh samostanov velikanske svote." S tem pozivom nam je „Slovenec" nastavil past. To uvidi vsak otrok, da v uradnem
ceikvenem glasilu ne bo povedano, da škof Turinaz zategadelj nič opravil ni, k e r rimski kardinali dobivajo od samostanov denar. Naš dopisnik tudi trdil ni, da je to povedano v rečenem časniku. Trdil je le, da škof v Rimu ničesar opravil ni in iz tega dejstva je kot spoznavatelj razmer izvajal, da so rimski kardinali iz sebičnih razlogov zavrnili škofovo pritožbo. Stvarni razlogi jih niso mogli voditi, ker škof gotovo ni lahkomiselno tožil redovnic. Opravil pa Škof ni ničesar. Iz pisma, s katerim nam je liberalni duhovnik — in tacih je še nekoliko, četudi javno ne smejo nastopati — poslal svoj dopis, vidimo, da se nahaja na strani 152. imenovanega zbornika razsodba rimskega tribunala, ki je za škofa neugodna in ugodna za redovnice. »Slovenec" je namenoma zasukal vso stvar, da bi nam mogel obesiti nekaj psovk. Vidi se, da je dober gojenec jezuvitske šole. Svoje ropotanje je zaključil s slavospevom samostanom in izrekel željo, da bi se še bolj množili. Ne dvomimo, da bodo njegovi patroni v tem smislu tudi delali, zagotovimo ga pa, da najde v nas vselej neizprosne nasprotnike, ker je teh redovnikov in redovnic že več kakor preveč v revni naši deželi.
— Shod v Ponikvi ob južni železnici. V nedeljo, 1. oktobra t. 1. se vrši na Ponikvi volilni shod, na katerem poroča
dež. glavarja namestnik in dež. poslanec gosp. dr. Josip Srnec. Po shoda veselica. Lokal: gostilna Petrinčičeva. Začetek ob 3. uri popoludne.
— Izpred celjskega sodišča. Včeraj so izpustili iz preiskovalnega zapora gosp. Bovho, solicitatorja v Celji. Obtožnica se glasi na hudodelstvo težke telesne poškodbe po § 155 al a kaz. zak. Izvedeli smo pri tem uprav senzacionalna razkritja. Vsakomur so še v spominu dogodki ob be-stialičnem napadu na gg. Bega in Bovho. Niso pa poznane neke posebne okolnosti; katere je naša varstvena oblast, mestna policija, in katere so tudi obrekovalni nasprotni listi previdno zamolčali. Pač smo čitali v listih, da je mestni uradnik znani Sonenburg g. Bovhi moral revolver
izbiti iz rok z „Lebensretterjem", pri nas bi se reklo „Todtschlagerjem".   S takim orožjem so bile oborožene podivjane tolpe, ki so čakale na domov gredoče slovenske rodbine, „um sie zu ziichtigen!" Revolver je i ztrgal iz rok g- Bovhe, katerega so pobili na tla, tukajšnji zdravnik dr. Beck, kateri je na to z ročajem tolkel po Bovhi. V tem pride policaj, zagrabi Bovho ter ga tira v zapor.   Kake tri korake za njima gre dr. Beck, pomeri z revolverjem proti glavi g. Bovhe ter ustreli. Krogla je zbila klobuk z glave ter g. Bovho na zatilniku ranila.  Bovha, ki je takoj začutil rano, je na magistratu hotel pokazati; a dr. Beck je zakril z roko ranjeno mesto ter d ejal, da ni nobene rane.   Okolu stoječi pa so mu pritrjali:  „jo, jo wir sehen nichts". Sodna zdravnika sta pozneje kon-štat ovati hotela, da rana ni od revolverjeve krogle, temveč od kakega udarca. No, prestreljeni klobuk ovrgava mnenje teh izvedencev.   Gosp. Bovha je takoj ob prvem zaslišanju izpovedal o tem dogodku, toda njega so imeli 49 dni zaprtega, a z oper dr. Becka se ni niti preiskovalno postopanje u vedlo invender je poskusil umori Zapisnik o povedbi Bovhe — je ostal za preiskovalnega sodnika popolnoma brezpomemben skozi tri tedne. Sedaj je vzel stvar v roke drug preiskovalni sodnik, — a dr. Beck je izginil   iz Celja   brez  duha in sluha baje v Nemčijo.  Daljnega komentara z ozirom na tukajšnje razmere ni potreba!
— Gorice pa ne ! Poslanec dr. Gregorčič je te dni v Prvačini govoril o položaju na Goriškem in izrekel misel, naj se Goriška leči od Gradiščanske, češ, da sta to dve samostojni kronovini in da se tako najprej napravi mir med Slovenci in Lahi. „ Piccolo" je radi tega kar iz sebe, ker je n aravno, da bi v tem slučaju Gorica sama prip adla goriški slovenski grofiji in ne gradiščanski.   Gorice ne damo za ves svet, vpije  „Piccolo", in nasvetuje, naj se za slovenski del dežele, seveda brez Gorice, napravi poseben deželni zbor v — Tolminu, pri tem pa pczabija, da je zakon narave tak, da mora Gorica prej ali slej pasti.
— ,,St. Peterb urgskija Vedomosti" prinašajo v danes došli številki začetek razprave „U Slovencev". Spisal jo je Dm. Muravlin to je knez Dmitrij Galicyn,
ki je pred kratkim potoval po Slovenskem in se mudil tudi v Ljubljani. Iz tega kras n ega članka odseva resnična ljubezen do
naše dežele in do našega naroda, da pravo oduševljenje. Prepričani smo, da pridobi ta razprava slovenskemu narodu mnogo prijateljev v Rusiji.
— Slovensko gledališče. Za današnjo predstavo nove Leocavallove opere „G In mač i" (Pagliacci) se kaže živo zanimanje. Poleg solistov, katere smo že ime no vali, ima posebno tudi še jako hvaležno, a tudi težavno ulcgo zbor, ki je letos zopet k ompletiran in pomnožen z novimi močmi, kakor se je z zadoščenjem opazilo pri prvi operni predstavi. Intendanca ni štedila pri p otrebnih orkestralnih skušnjah, ker je delo težko in komplicirano, in zasluži za svoje
umetniško prizadevanje priznanje občinstva, ki se bode najbolje izkazalo s obilnim obiskom.
— Zdravniška   zbornica kranjska i na dne 6. oktobra ob 5. uri popoldne sejo.
Dnevni red: 1. Naznanila predsedništva. 2. Jednotna vreditev zdravniškega honorarja v zdravstvenem okrožju. (Dr. P. Defran-c esehi.) 3. Poročilo o slučaju kršenja pravic okrožnega zdravnika. (Dr. Arko.) 4. Novi predpisi za mrtvaški ogled. (Dr. I. Marolt.)
5. Dnevni red sestanka avstrijskih zdravniških zbornic dne  14. in  15. oktobra.
6. Slučajni predlogi.
— ..Glasbena  Matica".   Na prvem s estanku ženskega zbora „Glasbene Matice" sklenile so pevke, da so v letošnji koncertni sezoni redne vaje ženskega
zbora vsako sredo in soboto zvečer. Odbor vabi torej vse čestite pevke, da pridejo jutri, v soboto, dne 30. t. m., mnogoštevilno k prvi redni skušnji. Začetek ob polu 7. uri zvečer. Pevski obdor ženskega zbora.
— Pri IV. na rodni dirki dne 8. oktobra t. 1. vozilo se bode za prvenstvo mej gg.  Vinkcm   Ferkovićem   in Franom
Ir osom, prvi od „Slovjena" iz Zagreba, drugi Slovenec iz Trsta, oba znana dirkača. Ta mateh utegne občinstvo zelo zanimati.
— Društvo Kneippovcev. Pri včerajšnjem posvetovanju tega društva, pri
katerem j e bilo navzočih čez 20 gospodov, so bili izvoljeni namesto odstopivših členov gospod Friderik Paner za podpredsednika in gospod Lukas za odbornika. Razgovor je bil jako živahen in je splošno zanimanje za to društvo. Zborovanje je tudi počastil gospod žup an Hribar. Prihodnji teden izroči odbor pravila tega društva deželni vladi v potrjenje, in se vabijo vsi gospodje, kateri se zanimajo za to društvo, da naznanijo svoj pristop t. č. predsedniku gosp. Adolfu Kleinu, tiskarju v Ljubljani, v Špit&lskih ulicah št. 5.
— Oblegana realka. Zvečer od polu 8. do 8. ure zbirajo se rokodelski učenci pred realko v tolikem Številu, da zastavijo t rotoir in cesto tako, da je treba prelaza iskati mimo te srborite mladine. Pa tudi tedaj nadlegujejo ti fantje pasante, zlasti ženske posle, da so primorani po ovinkih hoditi n a Emonsko cesto, ako se hočejo ogniti. Temu treba od pomoči. Ali se naj šolski prostori pred 8. uro odprejo, ali naj se prepove dohajati pred časom, ali naj pa redarstvo skrbi za red in prosto pasažo mimo realičnega poslopja. Eno ali drugo je nujno potrebno.
— Ženska podružnica družbe sv.
Cirila in Metoda v Starem trgu priredi dne 1. oktobra t. 1. v čitalniških prostorih
veselico s petjem, tumburanjem, dramatično predstavo in srečolovom. Začetek ob 7. uri zvečer. Vstopnina za osebo 20 kr., za družino 1 krono.
— V Novem mestu se je čutil včeraj 28. septembra ob */« na tri popoldne potres — sunek od spodaj — tri sekunde trajajočim gibanjem. Škode ni bilo nobene.
— Iz Metlike se nam piše: C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju je učiteljstvu tukajšnje čveterorazrednice zaradi jako povoljnih učnih uspehov v pretečenem šolskem letu izrekel svoje priznanje.
— Telovadno društvo „Zagorski S okol". Ker se izlet radi slabega vremena ni mogel vršiti, priredi „Zagorski Sokol" v nedeljo dne 1. oktobra pri lepem vremenu drug izlet na Sveto goro in Savo, z ravno istim vsporedom kakor dne 24. septembra, in h kateremu se vabijo vsi prijatelji so-kolstva.
— Požar. Danes ponoči je pogorelo v vasi Strmica v postojnski občini 16 hiš.
— Zdravstveno stanje v Ljubljani. Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine ljubljanske od 17. do 23. sep tembra kaže, da je bilo novorojencev 20 (=29 70°/00), umrlih 20 (=29 70%o), mej njimi so umrli: za vratico 1, za jetiko 3, vsled mrtvouda 3, vsled nezgode 1, vsled samomora 1, za različnimi boleznimi 11. Mej njimi je bilo tujcev 7 (=35%), iz za vodov 8 (=40°/o)- Za infekcioznimi boleznimi so oboleli, in sicer za škarlatico 1, za vratico 3 osebe.
* Kako je umrl Knežević? Iz Belega grada pišejo 25. t. m. dunajski „N. Fr. Pr." : Na starem morišču vseh srbskih zarotnikov,   na takozvani Kaburni, pustem polju blizu Belegagrada, je bila 25. t. m. izkopana jama in v njo postavljen drog. Kordon žandarjev je obdal prostor, kjer naj bi  se   izvršila justifikacija,  ter odganjal množico ljudij, ki je pridrla na Kaburno-Blizu  morišča   je   bilo  več zastopnikov srbskih in inozemskih listov.   Proti 5. uri sta dospela dva voza; v prvem sta sedela dva policijska uradnika in sodnik, v drugem vozu, katerega je spremljalo več žandarjev na  konju, pa  je sedel Knežević, zvezan na rokah in nogah. Bled in trepetajoč je stopil Knežević iz voza, podpirati g a je moral žandar, sicer bi se bil zgrudil. Ko je prišel Knežević do jame, so mu prebrali obsedbo na smrt še enkrat. S potnim čelom je zrl med tem Knežević prestrašen proti Belemugradu. Jasno se mu je čitalo z obraza, da je upal na porai-1 oš če nje. Ko so obsodbo prebrali, je šel Knežević z velikim naporom v jamo, ki je bil a zanj določeni grob. Nato so ga privezali žandarji na drog ter mu potegnili klobuk na oči, katerih mu niso zavezali. Še enkrat se je ozrl v grozni bojazni na sedmorico žandarjev, ki so bili izbrani, da ga ustrele, in z obupnim glasom je zakričal: „Za božjo voljo, stojte!" V istem trenotku pa je komandiral žandarmerijski častnik: „ Ustrelite" in Kneževič se je zgrudil ves krvav. Policijski zdravnik je pristopil ter preiskal  Kneževića in konštatiral, da še živi. Zdra vnik je stopil torej nazaj in čast-
nik je komandiral še enkrat: „ Ustrelite!* Knežević se je zvrnil mrtev v jamo, katero so zasuli nemudoma. Le mal holmec kaže mesto, kjer je stal Knežević. Od vseh stranij je hotelo priti občinstvo h grobišču, a žandarj i so ga potiskali nazaj. Tako je končal Knežević.
* Pavel KrUger, predsednik Trans-vaala, je že jako star mož. Vendar pa puši vsak dan že ob 5. uri zjutraj svojo pipo. Od 5. do 8. zjutraj sprejema. Napram tujcem je j ako nezaupen ter ne govori skoraj ničesar. Njegova žena je stara 70 do 80 let in jako priprosta žena. Ob 8. zvečer je predsednik Kriiger vsak dan že zopet v postelji. Transvaalci Kriigerju jako zaupajo, ter ga ljubijo kakor svojega očeta.
* V III. razredu se vozi dr. Macla-gan, nadškof v Yorku na Angleškem. Ali dela to iz ponižnosti ali iz skoposti, ne vemo. Da pa je nevarno za take gospode, voziti se v III. razredu, je gotovo. Nedavno se je peljal nadškof zopet nekam. V istem vozu sta bila dva moža, ki sta bila silno pijana. Nakrat si je zmislil eden, da mu je ukradel nekdo izmed sopotnikov bankovec za 5 funtov. Zaman so ga mirili, pijanec je trdil, da je bil ravnokar okraden, in da
morajo zategadelj vsi obrniti svoje žepe. Nadškofu je postalo vroče; imel je namreč seboj tudi tak bankovec. Pijanec bo mislil
— tako je modroval nadškof — da sem ga res okra del in poleg tega mi vzame še bankovec. Imel bi torej dvojno škodo. A kako si pomagati? Tu mu pride rešilna misel. Dela se, kakor bi trdno spal. Pijanec pride k njemu, ga kliče, stresa, maje... vse zaman — nadškof je spal. Tedaj se oglasi pijancev tovariš: „Pusti ga, saj vidiš, da je Še bolj pijan kakor ti!" In pijanec je pustil res nadškofa v miru: čast in bankovec sta bila rešena.
Književnost.
— Slovanske cvetke", potpouri po slovanskih napevih in „Mladi vojaki"t koračnica, vglasbil V. Parma. V zalogi Otona Fischerja v Ljubljani izšli sta v izdaji za klavir dve deli našega plodovi-tega skladatelja g. V. Parme. Potpouri ima več narodnih in drugih slovanskih pesmi, ki so med seboj s primernimi prehodi zvezani. Kratkemu uvodu sledijo: „0j ta sol-daški boben", „Žezulinka kuha", „Strune, milo se glasit e", „Složno, složno bračo mila", „Lepamati, mlada mati", Hajdrihova „Luna sije", jedna ruska narodna, „V nedeljo zgodaj vstala bom", ,Kaj doživel sem na sveti", „Bratje Slavjani nad vrage", „Pustna nedelja", „Po gorah je ivje", jedna češka narodna, „Tiha luna jasno sije" (Jenkova), tenor solo?pev in Zajcev „V boj", prvi del iz koračnice „Naprej" in končuje s srbsko narodno „ Premisli se pa pij in rujno vince lij". Potpouri, pisan v lahkem klavirskem slogu, bo tudi manj zvežbanemu igralcu dobro došel. — »Mladi vojaki", koračnica, nam je znana iz Jurčič-Kersnikovih-Govekar-jevih „Rokovnjačev", ki so se v minoli gledališki sezoni igrali s popolnim uspehom večkrat. Znano je, da gosp. Parmi melodije kaj lahko in prijetno tekd, in tudi v tej koračnici so res ljubke, in dasi priproste — besedam — otročji pesmi primerne — fine
— neprisiljene. Veseli ženski zbor s sprem-ljevanje m klavirja ali orkestra bo ž njo žel vsikdar, ako jo poje (pridejan je klavirski izdaji tudi tekst) zaželjeni uspeh. Gospod V. Parma ima že precej dobrih plesnih komadov in koračnic, in bi gotovo skupno izdajo teh v albamu občinstvo z veseljem pozdravilo in sprejelo. Koračnica „Mladi vojaki" imajo jako okusen nasloven list, kažoč četo dražestnih deklic v kostumu vojakov z lesenimi puškami in sabljicami. Tudi potpouri „Slovenske cvetke" ima lep nasloven list. Potpouri po 1 gold. in koračnica po 60 kr. dobiva se pri založniku O. Fischerju ali pri g. Schwentnerju, knjigotržcu v Ljubljani. P—r.
Telefonična in brzojavna poročila.
Dunaj 29. septembra. Ministrstvo še vedno ni sestavljeno in še danes se z gotovostjo ne ve, kdo postane ministrski predsednik. Ni pa dvoma, da pride na krmilo nemš ko, Slova-nom nasprotno uradniško ministrstvo. Pričakuje se, da pade odločilna beseda že danes in pričakuje se, da se imenovanje novega   ministrstva razglasi
ž!e v jutrišnji številki „Wiener Zeitung«.
Dunaj 29. septembra. Štajerski namestnik grof Clary je prišel danes sem in je bil sprejet v avdienci pri cesarju. Sprejeti so bili dalje tudi dr. Korber, dr. Pergelt dr. Hohen-burger, dr.Lueger,in grof Palffv.
Dunaj 29. septembra. Veleofici-ozni „Fremdenblatt" javlja, dasta Pergelt in Lueger odšla od avdience pri cesarju silno vzradoščena nad premi-lostnim sprejemom in brez najmanjše skrbi glede razvoja političnih razmer. To govori cele knjige. S tem je povedano — vse.
Dunaj 29. septembra. Danes ob pol 5. uri popoludne je bil pogreb dr. Rittnerja. Vdeležilo se ga je mnogo javnih funkcionarjev in zastopnikov desničarskih klubov.
Praga 29. septembra. „Narodni Listy" prijavljajo poziv za prestop v opozicijo na celi liniji. Pravijo, da zavzamejo ćehi zopet tisto bojno pozicijo, kakor 1. 1891, ker obsega uradniško ministrstvo negacijo desnice, z raz veljavi j enjem jezikovnih naredeb pa se krvavo žalijo moralna in pravna čutila češkega naroda.
Praga 29. septembra. Izvrševalni odbor čeških poslancev se snide v ponedeljek, da se dogovori glede oklica na narod, ki naj naznanja prestop v opozicijo.
Olomuc 29. septembra. Nadškof Kohn je jako nevarno obolel.
Lvov 20. septembra. „Dziennik Polski" poživlja poljske poslance, naj prestopijo v opozicijo. Pravi, da je to njihova dolžnost, sicer bi jim poljske opozicionalne stranke s polnim opravi-čenjem očitale, da so se izneverili javnemu mnenju v Gališki in svojim zaveznikom.
Budimpešta 29. septembra. V današnji seji poslanske zbornice je Kossuth podal predlog glede vdeležbe vlade in parlamenta pri obhajanju petdesetletnice usmrčenja ustaških generalov. Predlog pride v ponedeljek na razpravo. Glede Hentzijevega spomenika je dejal Kossuth, da jo bila dotična slavnost žaljenje macljarskega naroda, čemur je Szell ugovarjal. Szell je zahteval takojšnjo izvolitev kvotne deputacije, delegacija pa naj se izvoli pozneje.
Narodno gospodarstvo.
— Trgovinski in obrtniški zbornici
je sledeče poročilo iz Galaca došlo:
„Povodom nekega konkurza se je dognal v Galacu slučaj, ki zamore domače izvoznike (eksporterje) ravno tako zelo oškodovati, kakor dober glas rumunskega kupca uničiti. Ta slučaj obstoja v tem, da se domači upniki v konkurznih slučajih obračajo na tukajšne zastopnike, tako imenovane konkurzne mešetarje, ne da bi se prej dali poučiti. Taki mešetarji postopajo potem sledeče:
Ko pride kaka tvrdka v konkurz, gredo" ti mešetarji k pristojnemu sodišču in poiz-vedo imena in naslove dotičnih upnikov; tem pošljejo potem ponudbe, jih prosijo pooblastila ter jih zagotavljajo, da bodejo njih koristi najbolje zastopali. Ko pa dobe pooblastila, izsilijo od onega, ki je prišel v konkurz z raznimi pretvezami zase večje denarne svote, ki pogosto presegajo 20°/0 dolga. Ako dolžnik te svote ne plača, ne privolijo v poravnavo, vsled česar se potem vse konkurzno blago in imetje razproda. Razprodaja pa provzroča toliko sodnijskih stroškov, da ostane za upnike le mali del, ali nič konkurznega premoženja. Tako izsiljevanje se pa imenovanim mešetarjem tem lažje posreči, ker tukajšnji zakon veleva, da mora v konkurz prišli dolžnik vsaj čez tri četrtine one svote razpolagati, o kateri se je poravnal, inače se vrši razprodaja.
V interesu naših eksporterjev je tedaj, da se jih opozori na to, da v bodoče v slučaju konkurzov na Rumunskem dado svoja pooblastila le onim osebam, katere ces in kr. konzulat kot zaupanja vredne označi. Kot take omenja se odvetnika: Gr. Czunta in G. Mavromatija, oba bivajoča v Galacu. Prvi dopisuje nemško, drugi francosko".
Darila.
Podpornemu društvu za slovensko visoko-šolce na Dunaju so darovali: 400 K visoki dež. zbor kranjski; 1000 K volilo pokojne soproge društvenega predsednika in izdajatelja časopisa „Der Siidenu, gospe Ane Pukl roj. Dub; 100 K bL obCinski zastop v Ormožu; 50 K si. „ljudska posojilnica" v Gorici; 40 K si. .posojilnica ljubljanske okolice"; 30 K si. posojilnica na Vranskem; 30 K si. posojilnica v Cerknici; 24 K si. posojilnica v Ribnici; 20 K si. posojilnica v Cer-nomlju; 20 K si. posojilnica v Logatcu; 30 K dr. J. Pipenbacher v Novem mestu; 10 K dr. Josip Jelene na Dunaju; 10 K Rado MarzidovSek, c. in kr. voj. duh. v Mostaru; 10 K dr. J. Ev. Krek, drž. posl. v Ljubljani; 10 K dr. Dragotin Treo odv. v Postojni; 10 K Frid. Žakelj, prof. v Ljubljani; 10 K neimenovan rodoljub v Novemmestu;
— G. Ivan Maselj, c. kr. gimn. učitelj v Kranju je poslal 229 K, nabranih med tamošnjimi rodoljubi, darovali so : 20 K dr. Fr. Prevc, odv., 16 K dr. Edv. Šavnik, c. kr. okr. zdravnik., po 10 K: Ant. Mežnarec, mestni župnik in dekan; Vinko Majdič, pos. um. mlinov; Fr. PavSlar, poa. um. mlinov; po 6 K: Karol Šavnik, župan itd.; dr. Jakob žmavc; Leop. Poljanec; Anton Peterlin; dr. Val. Kušar; Milan Pajk, vsi c. kr. gimn, učitelji na kranjskem gimnaziju; J. Omersa; po 5 K: P. Mayr, restavrater; po 4 K: Fr. Novak, c. kr. gimn. prof.; dr. Fr. Perne, c. kr. veroučitelj; Ant. Dokler, c. kr. gimn. uCitelj; Karol Puppo; Josip Hubad, c. kr. gimn. ravnatelj; Ad. Kreuzberger; Jak. Killer, trgovec; Fr. Peterlin, c. kr. sodni adj.; Mavril Mayr, pivovarnar; Pavel JuvanCiC, c. kr. dež. sod. svet.; po 3 K: Ivan Maselj, c. kr. gimn. učitelj; Ciril Pire, trgovec; Ivan Pogačnik, c. kr. sod. adj.; Ferd. Sajovic, trgovec; A. Lavrenčič, priv. uradnik; J. Likozar, trgovec; gospa Mirni Pire; A. Žumer, c. kr. okr. šol. nadzor.; po 2 K: Anton Štritof, c. kr. gimn. prof.; dr. V. Korun, c. kr. gimn. grof.; Riedl, c. kr. gimn. učitelj ; dr. Jos. Tominsek, c. kr. gimn. učitelj; K. Pučnik, krojač; Fr. Luznar, nadučitelj na Primskem; A. Bregant, nadučitelj v Št. Martinu; Vicko Rus, učitelj; V. Robida, c. kr. kom. fin. prok.; Ivan Rakove, trgovec; Iv. Jereb, c kr. dav. adj.; Ign. Ferk, posestnik; Ivan Majdič, trgovec; Janez Sajovic, trgovec; gdč. K. Sajovic; gospa H. Valenčič, soproga hran. tajn.; Ivan Valenčič, hran. tajn ; gdč. J. Miklavčič, učiteljica; dama, ki noče biti imenovana; Josip Golob, restavrater; dr. Edvard Globočnik, c. kr. okr. zdr.; Karol Windischer, trgovec; Jan. Rozman, solicitator; Ivan Pezdic, vodja m. deške šole; čl. c. kr. dež. šol. sveta; po 1 K: Ferd. Polak, trgovec; gdč. A. Zupane, gospa M. Mayr, soproga restavrat.; neimenovanec.
- Iz Lukovice je poslal gosp. stud. med. Mau-ricij Rus 45 K, ki so jih darovali: 10 K Janko Rahne, c. kr. notar: 10 K N. Vidic, železn. nad. inšp.: 8 K Viktor Parma, c. kr. nadkomisar; po 4 K: J. Bevc, posestnik; Martin Vever, posestnik ; po 3 K: L. Mlakar, župan; G. Kotnik, župan; po 1 K: N. Florjanč'č, posestnik; J. Uilovč, župan; J. Pistotnik, župan. — G. Jos. Sadnikar, c. kr. živinozdravnik je poslal iz Kamnika 27 K, darovali so: 10 K Regallv Fr., c. kr. adj.; 6 K Jos. Močnik, lekarnar; 4 K Ivan Spalek, tovarnar; po 2 K: Viktor Parma, c. kr. nadkomisar: Jak. Dra-xler, c. kr. okr. tajnik; Jos. Sadnikar, c. kr. živinozdravnik; 1 K Ivan Troha, c. kr okr. tajnik v p. — Naposled so darovali: 4 K Korošak Jakob, kaplan pri Sv. Duhu; 4 K Ivan Krušič, c. kr. šolski nadz. v p. ; 4 K Ferd. Roš, župan v Trbovljah: 4 K Anton Hajšek v Slov. Bistrici; 3 K Huth Kari, c. in kr. voj. župnik v p.; 3 K Kerkoč Št., vikar v Lokavem; 3 K Fr. Štulc, pošt. nač. v Zagorju; 2 K Fr. Korun v Št. Petni pri Novem mestu: 2 K Šket Martin, župnik v Št. Rupertu; 2 K Št. Bensa, monsign., kan. v Gorici: 2 K Frid. Kukovic, kaplan v Novi cerkvi pri Celju, 2 K Vurkela Jernej, kaplan v Gornjem Gradu
Blagim darovalkam in darovalcem najiskre-nejšo zahvalo! — Tekom pretečenega šolskega leta je bilo 3057 jedilnih mark po 50 h = 1524-50 K, v denarju 1609 K skupaj 3133 50 K razdeljenih in sicer v 503 slučajih med 81 potrebnih dijakov. Med podpiranci je bilo Kranjcev 68. Štajercev 7, Primorci 4 in Korošca 2. Po študijah je bilo 40 juristov, 16 filologov, 9 medicincev, 9 tehnikov, 2 kiparja, 1 agronom, 1 eksp. akademik, 1 slikar, 1 učenec obrtne šole in 1 grafičnega zavoda. — Odbor prosi iskreno vse rodoljube, naj se spominjajo potrebnih visokošolcev, posebno zdaj ob pričetku šolskega leta, zakaj mnogim ubogim dijakom bi bilo sicer vsled pomanjkanja podpore nemogoče, započeti in nadaljevati svoje študije. Darovi naj se izvolijo pošiljati preč. gosp. mosgn. Frančišku Jančarju, pap. čast. kom. itd. na Dunaju L, Singerstrasse 7.
Uredništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila in Metoda: Litijske Slovenke mesto venca na krsto rajne gdčne. Minke Demšarjeve 44 K 20 vin. Darovale so: po 2 K: T. Svetec, Al. Hutter, Am. Jenko. J. La-pajne, E Beneš, M. Kobler, A. Slane, H. pl. Orbok, Roblek, Šeber in I. Lebinger; 1 K 20 vin.: Iv. Batis; po 1 K: A. Ditrich, I. Kline, 0. Juh, J. Kobler, E Magolič, K. Kostanjevec, J. Schott, L. Roblek, H. Bevk, M. Damjan, A. Juh; rajnica izročila pred smrtjo za družbo 10 K. — Živele vzgledne litijske rodoljubkinje ! — Gdčni Minka Vrančič in Kadivec v Ljubljani mesto venca pokojni Minki Demšarjevi vsaka 2 K = 4 K. — Skupaj 48 K 20 vin. — Živele vse darovalke!
VABILO
k
občnemu zboru
dijaškega podpornega društva
„Rađogoja"
v Ljubljani
ki bode
dne 30. septembra 1899. leta
ob šestih zvečer v čitalnici. —~*— Dnevni red;
1. Ogovor predsednikov.
2. Poročilo tajnikovo.
3. Poročilo blagajnikovo.
4. Volitev odbora.
5. Volitev računskih preglednikov.
6. Posameznosti.
V Ljubljani, 16. septembra 1899. V imenu odbora: Fran Žužek Ivan Hribar
t. C. tajnik. t. C. predsednik.
Tinktura zoper kurja očesa
-gotovo najboljše sredstvo zz=
za hitro odpravo kurjih očes, trde kože itd.
Stekleničica z rabilnim navodom 25 kr.
Dobiva se v (20—39)
deželni lekarni „pri Mariji Pomagaj"
M. l^cnsteBL-a v IJiihlJanl.
Umrli so v Ljubljani:
V deželni bolnici:
Dne" 26. septembra: Uršula Trelc, delavka, 64 let, srčna hiba.
Dne" 26. septembra: Anton Učakar, železniški Čuvaj, 76 let, mrtvud. — Marija DemSar, Šivilja, 28 let, zavozljanje črev.
Meteorologično poročilo.
Vttln* nad morjem SOB-a m. Srednji meni tlak 736 0 mm.
28
29.
Čas opazovanja
9. zvečer
7. Bjatraj 2. popol.
Stanje barometra
s.-
Vetrovi
Nebo
11
U
7337    13-4   si. jug   del.oblač.j S
733 3    116 ! si. jug   del. jasno' J
734 3     14 8 i si. vzhod   oblačno §
Srednja včerajšnja temperatura 13-9°, nor-male: 131°.
jD-cun.aJsls:sL "borza,
dne" 29. septembra 1899.
Skupni državni dolg v notah.  . 99 gld. 90 kr.
Skupni državni dolg v srebru 99 „ 80 „
Avstrijska zlata renta   .... 117 , 85 „
Avstrijska kronska renta 4°/0.   . 99 , 95 „
Ogerska zlata renta 4*/0-   •   •   • 116 „ 55 „
Ogerska kronska renta 4°,0   .  . 94 , 85 ,
Avstro-ogerske bančne delnica  . 903 „ — »
Kreditne delnice....... 363 „ — „
London vista........ 120 65 „
N omaki drž. bankovci za 100 mark 68 , 97", „
20 mark.......... 11 „ 79 ,
20 frankov......... 9 „ 57 „
Italijanski bankovci..... 41 „ 50 „
C. kr. cekini........ 5 _ 69
Vse vrednostno papirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice,3. Srečke na mesečno obroke po 2, 3, 6—10 gld.
Ces. kr. avstrijske dft državna železnice.
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. Junija 1899. leta.
Odhod lz LJubljane ju*, kol. Proga 6ez Trbiž. Ob 12. ari 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franz-jnsfeste, Linbno ; čez Selzthal v Ausse, Išl, Solnogra i; čez Klein-Reidin^ v Steyr, v Line, na Dunaj via Amstetteu. — Ob 7. nri S m. zjutraj osobni vlak v Trbiž, Pontabel. Beljak, Celovec, Fra-i-zensfesta, Ljubno, Dunaj; čez Selzthal v Solnograd, čez Klein- Reifling v Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Pranoova vare, Karlove vire, Prago, Lipsk^; čez Amstptten na Dnnaj. — Ob 11. nri 50 m. dopoldne osobni vlak v Trbiž. Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dauaj. — Ob -1. ari 2 m. popoludne oaubui vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gasteiu, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Bndejevice, Plzenj, Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, L'.psko, Dunaj via Amsteten. Ob 7. uri 15 min. zvečer osobni vlak v Jesenice. Poleg tega vsako nedeljo in praznik ob  5  uri  41   noinut   popoludne   v   Podnart- Kropo
—  Proga v Novo   mesto   ln v Kočevje.
Osobni vlaki : Ob 6. nri 54 m. zjutraj, ob 1 uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 55 m. zvečer. — Prihod v LJubljano   j.   k.   Proga   lz   Trbiža. Ob
5. uri 46 m. zjutraj osobni vlak z Dunaia via Am-stetten, Solnograda, Liuca, Steyra, Isla, Ausseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. Ob T. uri 55 min. zjutraj osobni vlak iz Jesenic. — Ob 11. uri 17 min. dopoludne osobni vlak z Dunaja via Amstetc-n, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Liuca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jeeeru, Lend-Gasteiua, Ljubna, Celovca, Lieuca, Pontabla. - Ob 4. uri 57 m. popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna, Selzthaia, Beljaka, Celovca, France o sfesta, Pontabla. — Ob 9. uri 6 m. zvečer osobni vlak z Dunaja, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PD.nja, Budejevic, Linca, Ljubna, Be'jaka, Celovca, Pontabla. Poleg tega ob b. uri 42 min. zvečer iz Podnarta Krope. — Proga lz Novega mesta ln Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri iti m. zjutraj, ob 2. uri 32 m. popoludne iu ob 8. uri 48. m zvečer. — Odhod lz LJubljane d. k. v Kamnik. Ob 7. uri 23. m. zjutraj, ob 2. uri 5 m. popoludne, ob 6. uri 50 m. in ob 10 uri 25 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. — Prihod v Ljubljano d. k. iz Kamnika. Ob 6. uri 5i m. zjutraj, ob 11. nri 8 m. dopoludne, ob 6. nri 10 m. in ob i* uri 55 m. zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih. (1206)
Trgovski učenec
se sprejme pri firmi (1782—2)
K. Holzer v Ljubljani. V trgovsko pisarno sprejme se takoj
praktikant
z lepo pisavo ter zmožen slovenščine in nemščine.
Ponudbe sprejema upravništvo „Slov Naroda". (1765-:;
Stenografa
ki takoj vstopi, sprejme
(1785-2) J** 2trban £eme%
odvetnik v Slovenski Bistrici.
Spreten
trgovski
z dobrimi spričevali in večletno prakso, Slovenec vešč nemščine in nekoliko laškega jezika, zgovoren in hiter prodajalec, hv M|irrjme lakoj iu pod usodnimi pojcoji v trgovino mešanega blaga (1787—1
Dragotina Brinšek-a
ilii (Fiume). Ponudbam naj se dodajo fotografija in spričevala
Dobro ohranjen
proda se za 180 gld.
Ogleda  se  ga lahko v gostilni pn „Poličanskem" v Zatičini. (1784—2>
Stara, dobro vpeljana
ti
v Ljubljani ali v okolici se išče na račun. (17.
Kje? pove upravništvo „Slov. Naroda".
Kontovarist
z dovršeno trgovsko šolo in nekoliko pcaln išče službe pod skromnimi zahtevami.
Blagohotne ponudbe sprejema uprav ništvo „Slov. Naroda". (21—223
Baron Dumreicherjeva
špiritna drožna tovarna in rafinerija v Savskem Marofu na Hrvatskem
priporoča svoje
obče znane, najboljše in mnogokrat odlikovane
(Backerhefe).
Glavno zalogo za Ljubljano in deželo imata
Peter Strel, vinski trgovec
Ljubljanu,  Kougr«        trg si. in
Karol Laiblin
v Vegovih iilU'ttl] Nt H.
173147;
St. 338/Pr.
Razpis službe.
(1795—1)
Pri mestnem magistratu ljubljanskem je popolniti službo
knjigovodskega praktikanta
z letnim adjutom 480 gld.
Za vsprejemanje v službo pri mestnem knjigovodstvu se zahteva dokazilo o uspešno dovršeni nižji gimnaziji ali pa nižji realki in pa o uspešno napravljenem izpitu iz državnega računarstva. Prednost se pa pri vsprejemu daje prosilcem, ki so dovršili višjo gimnazijo ali višjo realko z zrelostnim izpitom, ali pa kako javno trirazredno višjo trgovsko šolo z dobrim uspehom.
Praktikantje se vsprejemajo tudi brez izpita iz državnega računarstva, morajo pa ta izpit najpozneje v teku jednega leta po vsprejemu popolniti, sicer se jih sme iz službe odpustiti.
Zaprisežejo se še le potem, ko izpolnijo ta pogoj; o svojem vstopu pa obljubijo le molčljivost.
Povišba ali napredovanje sta pred uspešno prebitim izpitom nedopustna. Prošnje je vlagati pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje
do 5. oktobra 1883
ker bi se pozneje vložene prošnje ne vpoštevale.
dnć 25. septembra 1899.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Josip NollL
Fiaatnina in tisk aNarodne Tiskarna".
7207