LETO
LJUBLJANA, 26. JULIJA 1924.
STE¥. 34.
pj.
TRGOVCI«
S
RS
msf&ssssnam&ias&a
^4^©ŽNlN4-ZA-'JVCOILA-VI?0*ČETRTI»ETN0'DIN'I5* CELOLETNO • Dl N * tO/Z A-SNOZEMfTVO-lE-DODATI POitHlNO/OOLASI-PO CENiKV/ POSAMEZNA
številka- po- dih • 15©'
POŠT. ČEK. RAČ. 13.183
Nacionalisti!
Proti nam izvajajo združeni komunisti in klerikalci najgršo ofenzivo obrekovanja, hujskanja in de-nunoiranja. Obenem groze nam in našim pristašem z bojkotom, poedi-ne člane pa skušajo zastrašiti bodisi z gospodarskim pritiskom, bodisi z grožnjami, bodisi tudi s tvornimi napadi.
Bratje!
To ofenzivo velja zlomiti! Naša dolžnost in naloga je, da odstranimo iz politične borbe takšne kanibalske metode, kakršne uporabljajo komunisti in klerikalci, vsakteri za svojim posebnim ciljem. Komunisti imajo na svoji krvavi zastavi zapisan prevrat, polom in razsulo naše domovine ter diktaturo proletariata, to je diktaturo par samopašnih lo^ povov ali pa strastnih bolnikov, hlepečih za politično močjo. Klerikalci zopet si žele nekdanjih časov, ko je le njihova beseda kaj zalegla, žele si ven iz edinstva s pravoslavnimi brati, ven iz velike naše zajednice, katero so prokleli, ko je nastajala, >n na katero zro tudi sedaj z globokim nezaupanjem. Njih želja gre za avtonomijo, to je za uničenjem jugoslovanskega edinstva, katerega ne priznavajo in na. čigar mesta si žele majhne, brezvpliivne, njim na milost izročene zaostale Slovenije.
Bratje! Zavedati se moramo velike in težke naloge, katero mora vršiti Organizacija Jugoslovenskih Nacionalistov. Zato nalagamo vsem organizacijam, da prirede redno vsaj enkrat mesečno članske sestanke s predavanji in diskusijo o sedanjem političnem položaju. Iz nas morajo izleteti roji prepričanih agitatorjev - apostolov, poklicanih, da zlomijo ono mržnjo proti jugo-slovensketnu edinstvu, katero mržnjo sejejo brezvestni agenti med ljudstvo.
Vsakega takšnega agenta mora nacionalist pri vsaki priliki prijeti za besedo in ga za nesramno blatenje naše države na mestu kaznovati.
Dalje! Če v družbi, v vlaku, gostilni ali kjerkoli naletiš na ljudi, ki
nasedajo govoricam o podkupninah, katere smo prejeli, itd. — kaznuj obrekovalca. Če pa vidiš, da imaš posla z zapeljancem, prijazno ga poduči.
Vsak nacionalist ima dalje dolžnost, da vsak incident, vsak napad nanj ali brata, pa tudi vsako obrekovanje, nevarno grožnjo, vsako zastraševanje z bojkotom, odpustom itd., takoj brez odloga naznani J svoji organizaciji 1 Oblastnemu odboru v Ljubljani. Poleg kazni, ki naj vsaki takšni pretnji po možnosti sledi na mestu, bo treba vse nasprotnike, kli se poslužujejo nezakonitih in kaznjivih sredstev, zasledovati tudi s pomočjo zakona in oblasti. Državni organi morajo vršiti svojo dolžnost. Če jo bo vršii tudi vsak nacionalist, bo kmalu vedel vsak nasprotnik, kje je meja med dopustnim in nedopustnim.
Vsak nacionalist naj si natančno prečita ta navodila in se po njih ravna vedno In povsodl. Pri tem pa se ne pustimo izzivati od posebnih v to odposlanih izzivačev! Trezno mis!i, premišljeno govori, odločno delaj! Pameten argument zaleže če-sto več, ko udarec. Udariti smeš le, če si izzvan. Orožje rabi le. v kolikor dovoljuje zakon in v silobranu. Zavedaj se pa vedno, da si nacionalist. ki ne sme dopustiti, da bi se v tvoji prisotnosti blatilo, kar nam je najsvetejše: Ujedinjena Nacija.
Organizacije imajo dolžnost, da še posebej opozore vse brate na ta oklic. Same pa morajo redno poročati Oblastnemu odboru oprovede-nih sestankih in diskusijskih večerih. Tajništva vseh organizacij morajo brez odloga pričeti javljati vsak poedirci incident kakor tudi vsako izrazito izjavo, naperjeno proti obstoju države. Zlasti pozor na razne znane hujskače, provoka-terje in njih somišljenike. O vsakem takšnem dogodku treba poročati takoj. kratko, z navedbo svedokov.
Za akcione čete bodo izdana posebna navodila. V jeseni se izvede revizija vsega članstva. Pozor na mlačneže in zlasti na špione in konfidente!
Pri naših čudnih političnih prilikah bi bilo sicer preganjanje naše organizacije mogoče, morda bi se dobil celo kak kratkoviden čika Ljuba, ki bi hotel separatistom na ljubo razpustiti Orjuno, uveriti pa bi se moral kmalu, da Orjuna ni komunistična stranka, koje korenine črpajo silo za rast iz moskovskih Propagandnih skladov, ampak da ima korenine globoko v domači zemlji in da je vsaka misel na razpust naravnost gorostasten absurd.
Orjuna je ideja, je skoraj vera z verniki, ki so ji vdani z dušo in s srcem, radovedni smo na tistega, ki bi samo poizkušal razpustiti idejo. Mi bi si zelo želeli takega eksperimenta. da bi se enkrat za vselej dokazalo, česar nekateri nočejo in ne morejo pojmi tl: Orjuna je tako pereča in pekoča potreba v našem javnem življenju, da bi jo bilo treba nemudoma ustanoviti, če bi ne bila že sama vznikla!
Naj bo g. Korošec potolažen: Tudi če pride do razpusta Orjune, ne bo Slovenija niti za milimeter bližja avtonomiji in republiki, ker je mi nacionalisti nočemo! Gospodi kar noče iti v glavo, da smo se zakleli in zaprisegli, da bomo glasom pravil naše organizacije branili enotnost in nerazdeljivost države z vsemi duševnimi in fizičnimi silami. Naj le eksperimentirajo, toda uver-jeni naj bodo, da bo račun eksperimenta pisan na njih lastno kožo. Zenite, gospoda, le ženite stvar do same osti, videli bomo, kdo bo koga! Mi smo pripravljeni na vse. Videli boste, da se vrste naših borcev strnejo in udarijo boleče tudi kadar so iznenada napadene v vese:i slavnostni povorki, videli ste. da Orjuna doseže svoj cilj, tudi nreko trupel lastnih članov — in kakih članov! — In preko trupel napadalcev tudi, kadar gre samo zato, da se razvije prapor v državnih barvah, ki separatistom niso po srcu.
Bogme, Katoni, bodite uverjeni, da tudi v bodoče se ne bomo strašili niti lastnih žrtev, niti stotin mrličev nasprotnikov, kadar pojde za ohra-in nedeljivosti dr-
Oblastni odbor Or-ju-na.
Grozeči razpust Grjtme v Sloveniji.
Večni z 'obupno monotonijo se Ponavljajoči ceterum censeo naših avtonomističnih in separatističnih Katončkov je razpust Orjune. V isti sapi, ko govore o brezpomembnosti 'n brezvplivnosti naše organizacije, zahtevajo vedno znova razpust nase »brezpomembne in brezvplivne« Organizacije. Ni je še bilo politična kupčije, kjer ne bi klerikalci zahtevali kot plačilo za vstop v vlado razpust Orjune. Neštetokrat so že mešetili, popuščali in popustili so od avtonomije in republike, priznali so dve oblasti v Sloveniji, odreči pa se niso mogli zahtevi po razpustu Orjune. Vidimo, koliko je vredno njihovo prizadevanje za avtonomijo in republiko, ko se odrečejo glavnim Postulatom svoje politike, da v zameno kupijo zatiranje našega pokre-ta v Sloveniji. To je nam nacionalistom nov dokaz, da smo na pravi Poti. da naše delovanje občutno izpodkopava tla intransigentnemu klerikalnemu separatizmu.
Razpust Orjune pa je silno delikatna stvar in nobena vlada nima Poguma ukreniti kaj zoper njo, niti za samo ceno 21 tigrovskih glasov, ^a tehtnici političnega vpliva skodelica Orjune tedaj požene v vis, vseh 21 poslancev ž njihovimi vo-l*lci vred, da plavajo v labilni opoziciji in kar ne morejo iz nje kljub temu. da so žrtvovali temeljne točke svojih demagoških programov.
»Brezpomembna in brezvplivna« Orjuna se vedno izkaže kot realna vrednota, ki se je pameten držav-n‘k ne upa zavreči, klerikalne tigre Pa v Beogradu bagatelizirajo. ker
vedo. da bodo prej ali slej pricap-ijali v vlado brez koncesij, brez nagrad in brez izpolnjenih zahtev. Beograd dobro ve, da se v Sloveniji obrača list in da ljudstvo uvideva brezplodnost in škodljivost klerikalne politike v skupščini. Slovenija, ki bi lahko imela v državi privile-govano stališče, mora zavoljo avtonomističnih kapric klerikalnih poslancev stati ob strani in gledati, kako se vlada brez nje in preko nje. Zasluga klerikalcev je, da smo Slovenci potisnjeni na stališče narodnostne manjšine, da vsled njihove tlake ne sodelujemo na gradbi države in da se naši zastopniki shajajo po kotih z Arnavti. Turki in drugo temno golaznijo, ki noče'miru in reda.
Orjuna pa vztrajno, dosledno in — kar je glavno — z uspehom propagira enotnost države in narodno edinstvo, brez ozira na to, je-li njeno delovanje všeč Albancem, Turkom, Madžarom in domačim njih pomagalcem. Vemo. da smo nacionalisti boleč trn v peti ne samo klerikalcem, temveč tudi marsikateremu mogotcu iz drugih strank. Priznamo, da nimamo prevelikega spoštovanja do samega razvajenega sinčka našega sivega premijera, da o drugih quantites negligeables’ niti ne govorimo.
Zavoljo nespoštljivega vedenja napram odličnemu detetu je bila neka naša mestna organizacija že brzojavno razpuščena, toda tisti brzojav ni obveljal! Ne bo obveljal nikoli, kajti sanje o razpustu Orjune so sicer lepe, toda so le sanje!
nitev enotnosti žave in naroda!
Gorje Vam po razpustu! Gorje vam, kadar bomo nosili znake obrnjene proti srcu in kadar bo iz naših gumbnic gledal brezizrazni ščitek našega znaka v beli dan! Gorje Vam, kadar bodo naši ponosni, okrvavljeni, s slavo ovenčani, s poljubi naših umirajočih borcev blagoslovljeni prapori zazidani v osrčje naših gora na severu in na jugu! Neprestano nas bo žgal naš trobojni znak do srca samega, neprestano bodo naši zazidani prapori hrepeneli po luči dneva, neprestano bomo škripali z zobmi nad sramoto, da državne barve naših praporov ne morejo svobodno vihrati v svobodni domovini!
Gorje Vam, pismarji in farizeji, koritarji in korupoijonisti, gadja zalega in pobeljeni grobovi! Priznali bomo lojalno tudi vašo vlado, na oprezu pa bomo. da ne boste mogli porušiti temelja edinstva naroda in nedeljivosti države. Smešno nam ie vaše sovraštvo do Orjune, drag in mil nam je vaš strah!
Oderiunt dum metuant — naj nas le sovražijo, samo da se nas boje! To je naše geslo in verujte, orjuno-fobi, ne samo, da bomo parirali vsak udarec po nas in po enotnosti: Deseterno ga bomo vrnili, kajti zakleli smo se iji zaprisegli, da pride avtonomija in republika v Sloveniji le preko naših trupel!
V	diaspori bomo krotki kot golobje in zviti kot kače, da vam bodo blazine v spanju trde kot kamen, da vam bodo svinčeno težki sni preganjali spanec s hinavskih oči. Gorje Vam. kadar bomo izvajali § 2. naših pravil nelegalno izpod zemlje, izza plota, izza zidu, odkoder vi sedaj pošiljate svoje strupene puščice nad nas!
Na razpust, gospoda, toda gorje vam!
13. VII. 1920.
Ta nepozabni dan je zapisan v zgodovini primorskih Jugoslovenov z ožganimi in okrvavljenimi črkami. Dvatisočletna rimska kultura se je tedaj prvič križala z našo mlado, komaj polstoletno »barbarsko« kulturo in to srečanje je bilo za barbarko usodno: požig, rop in kri. Zgorel je »Narodni dom«!
Ne bo odveč, ako o tej priliki v par potezah ugotovimo, kaj je bila tržaškemu Slovenstvu in vsemu Jugoslovenstvu Primorja ta zgradba, kajti do njenega zažiga nismo niti sami znali ceniti njene prave vrednosti, nismo razumeli njenega pravega pomena. To so nam šele odkrili Neronovi potomci s svojini peklenskim činom.
»Barbarska« kuJtura revnega, od mogočnih sosedov zapostavljenega narodiča je hotela z orjaškimi napori in nadčloveškimi silami — pravilno razumevajoč vzvišeno nalogo človeštva in stremeč po svojih močeh doprinesti skromen oboi k tej vesoljni zgradbi — korakati vštric s starimi kulturami drugih večjih narodov. V petdesetih letih herkulskega dela je dvignila poldrugi milijonski narod iz po tuji krivdi res barbarske zaostalosti na stopnjo drugih civiliziranih narodov. V kratki dobi polstoletja smo postali z lastno močjo eden izmed kvalitativno najboljših narodov v Evropi, brez analfabetov, z razmeroma največjim številom časopisja in drugega čtiva.
V	Primorju, posebno tam. kjer je bil dvig najtežji, kjer jc bilo ljudsko obrazovanje najbolj ovirano, so bili uspehi najbolj pomembni. V Trstu, bogatem središču stare italijanske kulture, se je začela udejstvovati naša mlada, toda žilava kultura. Ni imela prav nobenega agresivnega namena, hotela je le zastaviti roparsko vsrkavanje naših duš, ki ga je to mesto skozi dolgo vrsto let nemoteno vršilo. V petdesetih letih je to naše v prvi vrsti odporno delo v Primorju in predvsem v Trstu prineslo velikanske uspehe, zajezilo je popolnoma poitalijančevanje teh krajev, potegnilo črto med obema narodoma ter tudi naše ljudstvo postavilo na isio kulturno višino, kakršno je imelo italijansko. Kulturno življenje primorskih jugoslovenov je cvetelo na vseh poljih, naše ljudstvo se je razvijalo vsestransko povsem neodvisno in že je začelo med obema narodoma tisto blagodejno, nikomur škodljivo tekmovanje v splošnem napredku, ki je smoter vsake prave civilizacije.
Center vsega našega kulturnega stremljenja je bil Trst. Postal je druga prestolnica vsega naroda s svojimi neštetimi ustanovami, ki so razpredale svoje svetle niti po vsej deželi. A kot zunanji in vidni spomenik vsega tega ogromnega dela se je dvigal »Narodni dom«, svetišče in ponos vsega primorskega Jugoslovenstva.
Ko so pripadli ti kraji po svetovni vojni pod Rim. takozvano »zibelko evropske kulture«, je bil vse-
OB
\\žl5.-25.vni
mESEJEl
se zavedajte, da imajo oglasi v Orjuni MlAJBGLJši USPEH! Zato ME POZABITE PRAVOČASNO POSLAT! Vaša IMSERATMA NAROČILA!
UPRAVA.
Vsem cenjenim naročnikom, ki
še niso poravnali naročnine za prvo polletje, naznanjamo, da jim bomo poslali tozadevne opomine in jih prosimo, da se s plačilom obratno odzovejo. To pa radi tega, ker je izdajanje lista združeno z velikanskimi režijskimi stroški. Toliko na znanje, da ne bo potem nepotrebnih reklamacij.	Uprava.
mu našemu razmahu naenkrat zadan konec. Že s prvim dnem je bil zapisan našemu napredku pogin. Rimska voljkulja je brusila svoje krvoločne zobe ...
Pustošenje je začelo, toda v začetku le po malem. Trebalo je pač prej premišljene priprave, da so uničenje izvede temeljito, da se, ako le mogoče, z enim samim udarcem razruši vsa večletna zgradba Jugoslovenske kulture. Zadeti je trebalo glavo, srce... Nad leto dni so sovragi premišljevali svoj peklenski načrt.
In 13. julija 1920 je počilo. Ghin-ta, dotlej nepoznani firenški šarlatan. je začel svojo lierostratsko ka-rijero s tem, da je razvnel s šovinizmom in maščevalnim sovraštvom prepojeno tržaško svojat, da je v besnem navalu uničila naš najpo-nosnejši hram ob Adriji. Nad »Narodnim domom« se je dvignil petelin ...
A ni jim bilo še dovolj! »Slovanski zmaj ima več glav. treba je vse posekati!« — in so divjali dalje. Plameni so švigali tudi povsod drugje, kjer je le bilo katero znamenje naše, kjer se je dvigal kateri še tako skromni spomenik. Nad 50 takih znamenj je postalo kup kadečih se razvalin.
S požigom »Narodnega doma« je začela Kalvarija našega naroda ob Adriji. Ko ni bilo več kaj požigati in rušiti, so si sovragi izmislili druga uničevalna sredstva. Pregnali so večino naše inteligence, ukinili so nam avtonomijo ter nas zdesetkali pri ljudskem štetju in volitvah; iz uradov so nam vrgli naš jezik in konečno so nam ukradli tudi našo šoio. Dolgo vrsto vedno hujšega zla smo doživljali, trpljenje se je vrstilo eno za drugim — toda prvo nas je najbolj zadelo. Kajti bilo. je prvo in začetek vsega nadaljnjega. Uničevali so nas ves čas in na vse mogoče načine — ali uničiti nas niso mogli, uničili nas ne bodo nikdar!
Danes, ko obhajamo štiriietnico začetka naših muk in našega trpljenja, danes smo kakor je naš »Narodni dom«, ta naš spomenik in simbol prej in sedaj. Ni to kup greb-
1
mm
MILO,GAZELA' ODTEHTA
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, cenejše Izdelke.
DobHe ga v vsaki trgovini!
'*'• «	-	• %[ ». ?*.'’ j	V'-i v :	>:	■'/.'V'. .ii«vU. .isfel%;x
Delniška glavnica: Din 50,000.000,
azorvni nakladi: ca. Diin tOjGOO.OOO.
So priporoma sa vse v bančno stroko spadajoče posle.
tsasesa
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA
BWW>|jP)P|jpaW|||||WBMWMMWBMMB8aBMMM8B«iaM8BMgaagBaaMBaaBSaBBBaBgBEa8!a8Bg
Centrala: LJUBLJAMA, DANAJSKA CESTA.
Podružnice: Brožiče, Ksa n j, Ptuj, Ge! je, SSa^Ibor, Sarajevo, črncnielj, lifteikcviš, Spili, Gorica, Hovl Sad, Trst.
Brzojavni naslov: Banka iLjubSjsna.
Telefon štev.: 2S1, 413, S02, 503 In SC4.
IJe, kakor ea Je ncdclgo imenoval neki tržaški italijanski list, ampak je še vedno ponosni lil nezlomljeni orjak, ki vpije v vsej svoji strahoti do neba po maščevanji!.
Kljubovalno zre ta ogromni pohabljenec na vse svoje sovražnike (nečuveno solidno je njegovo ogrodje! — je tožilo italijansko časopisje o požigu!); vzdržal je ognju, upira se burji in vihri, nezrušen stoji v vsej svoji strašni sili. Trajen me-mento in tožnik!
In tak kakršen je, je postal naš
jnMJjJčSi
nov simbol, veren izraz sedanjega življenja vsega našega naroda: tudi njemu narodu so vse vzeli; oropali so ga vsega, kar je imel, gol in krvaveč iz mnogih ran stoji in vpije po maščevanju... A ne klone; vzdržal bo, kakor vzdrži »Narodni dom«, njegov novi simbol. Tupatam se odlušči od njega mal odlomek, kakor odpade od naroda kateri nevredni njegov sin. Toda narod stoji, kakor stoji njegov pomnik, oba enaka v pohabljenosti, oba glasno vpijoč po maščevanju.
Orjuna in vera.
Nikdar nismo mislili, da bomo morali tudi v tem pogledu braniti pred podivjanci to, kar je zadnjemu Hotentotu sveto — vero. Ko smo krenili na naš zmagonosen pohod med narod, smo med drugim napisali na naš sveti prapor tudi izrek: »Brat je mio, koje vere bio.« V znamenju tega reka je prodirala misel jugoslovenskega ediinstva v zadnje najpobožnejše vasi Slovenije, v se-lamiuke bosanskih mohamedancev, v čitluke Makedoncev in povsod, kjer po svoje Boga moli Jugoslovan.
V	svoja pravila smo postavili točko, kii direktno zahteva čim intenzivnejšo gojitev verske strpnosti. Tako, da se je povsodi, kjer je zavihral ponosni or junaški bar jak, razlegal tudi klic po verski strpnosti in pravi evangeljski ljubezni med vsemi Jugosloveni. Saj je ravno jedro naše ideologije brezpri-merna. vsem neumevna in vse žrtvujoča ljubezen do Nacije in države. Vsi polteni Jugosloveni so to prav dobro doumeli in se oklenili orjunaških praporov, ne da bi vpraševali. kake vere so njih bratje in na kak način molijo svojega Boga. Brez vprašanj in brez oklevanj so se oklenili Orjune, ker so doumeli, da hite pod njenim okriljem nasproti lepši bodočnosti.
Blagoslavljali so naše prapore pravoslavni popje, pa tudi rimskokatoliški kanonik se ni prav nič pomišljal blagosloviti orjunaški barjaK in izreči besede: »Orjuna je edini spas te države!« In nihče se ni pomišljal, kaj šele zoperstavljal.
Vsakomur je bilo jasno in lahko umevno, da priznava Orjuna svobodo prepričanja in mišljenja vsakega posameznika. Videli so. da zahteva od vsega svojega članstva, da je moralno neoporečno in da spoštuje vsako iskreno mišljenje in pošteno prepričanje drugih.
Dejstvo je, ki ga ne more izpodbiti nobena še tako zlobno zavita laž pobožnih »Slovenčevcev«, da Orjuna stoji in da je vedno neomajno stala na stališču, da je vera najintimnejši del notranjega življenja posameznika. In ta bistveni del člo-
vekovega svetovnega nazora Orjuna ceni in spoštuje.
Žalibog pa je to naše odkrito in pošteno prizadevanje naletelo na strašen odpor pri slovenski duhovščini. Možje, ki bi imeli prepovedovati ljubezen in prijateljstvo, so pričeli oznanjati neizprosen boj in iztrebljenje vsega, kar je orjunaške-ga v Sloveniji. V boj je posegel celo sam vladika-škof Bonaventura Jeglič in dal s svojim nastopom vsej gonji proti Orjuni naravnost cer-kveno-uradni značaj.
Mi pa smo prenašali vso to križarsko hajko mirno in dostojno, ker smo se zavedali besedi sv. Marka: »Vi farizeji pač cedite zunanjost kozarca in sklede; vaša notranjščina pa je polna ropa in hudobije!« Da pa je pri tern prekipelo potrpljenje nekaterih naših bratov, je samo krivo vse prej. kot pastirsko ponašanje škofa Jegliča.
Kot organizacija pa stojimo danes še vedno na stališču, da je vera, privatna zadeva vsakega posameznega člana, ki nima z našimi cilji absolutno ničesar opraviti! Zato pa je tudi podla in samo pobožnih 11-ceniercev okoli »Slovenca« in »Domoljuba« vredna laž, ki jo trosijo danes med slovenskim ljudstvom, da je Orjuna proti veri, da propagira pravoslavje in odpad!
Res pa je, da smo in da bomo tudi v bodoče brezobzirno ožigosali zločinsko in naravnost protiversko početje nekaterih apostolov rimskokatoliške vere. ki ii danes pripada še večina našega članstva.
Pojavi, ki se danes kažejo v slovenskem delu rimsko - katoliške cerkve, kriče po temeljiti in takojšnji reformaciji. In le hvaležni nam bi bili lahko gospodje okoli škofije, da jih danes, tik pred sinodo ljubljanske škofije opozarjamo nanje. Rana je danes še ozdravljiva. Drevo edinozveličavne rimsko - katoliške cerkve, ki je pričelo danes hirati med Slovenci, zahteva energičnega vrtnarja, ki bo znal poiskati črve. ki glojejo na njegovih koreninah. Saj najti jih ravno ne bo posebno težko:	Politika v cerkvi,
identificiranje cerkve s SLS, preko-
merna kapitalizacija Cer leve in nje nih služabnikov ter še tisoč drugih.
Ce se posreči zatreti te škodljivce, bo tudi prenehalo odpadanje sadja, ki ga nosi danes na vesti nemarni vrtnar, škof Jeglič.
Sicer pa pričajo o tem bolehanju tudi še drugi pojavi. Omenimo naj samo naivna »Westfalska pisma«, ki jih je pisal mož, osivel v duhov-skl službi in ki uživa posebno zaupanje Prevzvišenega. Ako se suši že listje na zeleni veji, kaj je šele drugje. In to naj bi raje gospodje premišljevali, ne pa zabijali časa z brezplodno in brezuspešno borbo proti Orjuni, ki jim hoče samo dobro!
Še več! Današnjim prlviligova-nim in patentiranim posestnikom sv. vere in Cerkve ni še dovolj sramotenja vsega, kar je poštenim nacionalistom svetega in vzvišenega, oni
sramote tudi to. kar bi jim moralo biti nedotakljivo in sveto, kot vsakemu katoličanu. V svoji neizmerni zlobi so pričeli sramotiti tudi cerkvene obred, ki so jbn »viš« posameznikov izvršen ob različnih prilikah za dober denar ali pa radi terorja, kot so pisali ob priliki blagoslova prapora leške Orjune. Oj, ve pobožne, jadne kukavice, kako ,i§ že rekel Kristus: »To ljudstvo me časti z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od mene!«
Žalostna nam majka, da moramo braniti cerkvene obrede, »mi brezverski in odpadniški nacionalisti« in da moramo klicati njim, ki bi morali učiti nas blagovesti: Moja hiša naj se imenuje dom molitve, za vse narode! Vi pa ste naredili iz nje jamo razbojnikov.
Ev. sv. Luke 19. pogl. 45—48 vrsta.
—ej.
£
DOKAZANO da la DOMAČI IZDELEK
izborne Ir izdatne kakovost!, vsled Cesar sti treba kupovati tu« fsdelfeov, temveS vsaka £ted>
Silva gospodinja naj zahteva
izrecno Se mumm CIKORIJO!
5E
Umor br, Gustava Migica,
Že v prejšnji številki smo javili lužno vest o smrti br. Gustava Mi-giča. ki je padel na Vidovdan, zaklan od zločinskih komunistov. Vzrok umora je bil samo ta, da je bil pokojni Migič zaveden Orjunaš in resničen prijatelj delavstva, ki mu je hotel s svojo žuljavo roko pokazati pot do sreče in blagostanja.
O umoru samem smo sprejeii sledeče poročilo. Pokojnika so komunisti mrzili že dalje časa, ker jirn je s svojim resnim delom silno škodoval pri njihovem defetističnem rovarjenju med delavstvom. Celo obljubovali so mu že večkrat, da ga bodo ubili ob priliki. Na Vidovdan je sedel v neki brodski gostilni, *pil čašo soda vode in pisal pismo. V stranski sobi gostilne pa so sedeli neki komunisti in pili vino. Odšli so pred njim in ga nato počakali v zasedi. Komaj je Migič stopil dobro na cesto, že sta planila k njemu dva komunista in ga zagrabila za roke.
Tretji pa ga je medtem, ko se ni mogel braniti, z vso močjo zabodel z nožem v vrat. Nato pa, ko je padel na zemljo, so ga zavlekli v bližnji jarek, kjer so ga nato formalno klali. To so gola dejstva, kot jih je dognala sodnijska preiskava. Zločinci so bili takoj izsledeni in predani sedišču.
Pokojni Migič je imel dve nepreskrbljeni sestri fn majko, ki jirn je bil edina opora.
S tem zločinom je zopet znova s krvjo blagoslovljena pot našega pokreta. Še niso site orjunaške krvi krviželjne separatistične in izdajni-ške duše. Naši najboljši padajo eden za drugim. Ali Orjuna se ne da ustaviti na svojem zmagonosneni pohodu. Dosedaj je padlo deset naših junakov. Mi ne plačemo za njimi, ker oni so žrtve svoje dolžnosti. Prišel pa bo čas, ko bedo vsi naši neprijatelji strahovito drago plačali prelito orjunaško kri!
»ITO
zobna pasta beli krasno zobe in dajo jim blišč.
KARO -čevlji
iiarSlžor, §£©r©I&a 19.
Litografično črnilo.
THE REX CO., Ljubljana.
Priporočamo vsem rodbinam
KOLINSKO CIKORIJO
izvrsten vridatek za kavo.
SiTPr' *►.-
S§iž£i'
tfS3»
Iz Škofje Loke, Preteklo nedeljo 13. t. m. je napadel na cesti v Plev-ni brez vsakega povoda Janez Tri-1 ler vulgo Žejglnov iz Stare Loke, nameščen kot uradnik pri Vzajemni posojilnici v Ljubljani, našega člana Rudolfa Ziherla ter ga lahko telesno poškodoval. Radi psovanja: »Pro-kleti Orjunec«, pozvan na odgovor, je začel prav po barabarski razsa^ jati in biti naokrog s palico, da so se zgražali nad njegovo surovostjo celo navzoči njegovi somišljeniki. Le prevdarnosti naših članov se mora ta klerikalni prenapetež zahvaliti, da mu ni orjunaška pest razbistrila alkoholiziranih možgan. Za sedaj veljaj samo pismeno svarilo, drugič pa reagiramo na slične napade dejanski po geslu: Zob za zob.
Guštanj, V mariborskem »Narod nem gospodarju« trdi dobroznani dopisnik iz Guštanja, da so dopisi, priobčeni v zadnjem času v ljubljanskih časopisih o razmerah v Gušta-nju, popolnoma neutemeljeni.
Če misli dotičnik na naš dopis iz Guštanja v 31. številki, se vsi čitatelji »Orjune« in »Narodnega gospodarja« o resničnosti mn šega tozadevnega članka prav Šah-ko prepričajo na licu me sta. Za vsako našo besedo bodo našli tudi popoln dokaz.
Guštanjskemu dopisniku N. G. povemo pa sledeče: »Če si drznete še enkrat javno nastopiti proti na-našemu nacionalnemu stremljenju. se bo tudi Vaše ime blestelo v »Orjuni« — toda n e med imeni zavednih Jugoslovenov — temveč med imeni Nemcev, nemčurjev in drugih narodnih i z d a j i c in p r o p a 1 i c, katere si Vi drznete braniti.«
»Narodnega gospodarja« pa opozarjamo, da je N. R. S. pridobila med tukajšnjimi narodno zavednimi Slovenci le vsled tega svoje pristaše, ker je tem sveto obljubila, da bo delala na to, da se napravi konec nemškutarstvu v. G u š t a n j u in bo v to svrho dosegla odstranitev tujih državljanov. Obljuba dolg dela in je častna zadeva. Upamo torej, da bodo radikali naša stremljenja na meji podpirali in da ne bodo več nasedali častihlepnim in nečednim ambicijam svojih dopisnikov.
Iz kolodvorske restavracije v,
Mariboru. Vkljub večkratnemu opo-> minu v »Orjuni«. se naš dični re-Stavrater g. Stikiler nikakor noče privaditi našemu jeziku. Ni dovolj, da se poslužuje v ožjem krogu blažene nemščine, ampak začel je kar javno izlivati nesramne psovke na-pram svojim slovenskim uslužbencem, v kar najbolj odurnem švab-skem jeziku. Preteklo soboto se je
LISTEK.
„*HJU1IUV1 Uil	,
Jezikovna razprava.
Škofovi cunji sporoča neki »jezikoslovec!-, da ni prav pisati »Orjunaš«; -aš da je srbska končnica, ki ima v slovenščini »zaničevalen« pomen, a pravilno slovenski da se pravi in piše »Orjunec«...
Temu nazoru se ne moremo pridružiti brez ugovora. »Očenaš«, kadar ga molijo maziljeni »Slovenčevi« lažnivci, je pač res, da božja beseda v svinjskem rilcu, in »maš«, ki jih služijo taki individuji. Gospod vsekakor ne more biti vesel; vsaka maša in vsak očenaš pa zato vendar še ne pomeni bogoskrunstva in zaničevanja božje besede, saj se niti v ljubljanski škofiji ne manjka vzornih katoliških svečenikov, ki so vredni služabniki božji, zgledni državljani in navdušeni člani »Orjune:«!
Ako je »Slovenčevo« jezikoslovje »z odobrenjem knezoškofijskega
ordinarijata« za kaj, se mora obne-sti povsod, ne samo v enem primeru. Poizkusimo. Jaz. ki sem v »Or-jun-i«, naj ne bom »Orjun-aš«. ampak »Orjun-ec«; pravičnost zahteva. da naj se tudi »Slovenčev« učenjak, ki sedi, stavim da, v kaki državni »sinekur-i«, ne predstavlja več kot »sinekur-aš«. ampak — kako že?--------------Jok,	brate!
Iz ozira na javno moralo glasujemo proti predlagani izpremeinbi in bomo gospodu »jezikoslovcu« nadaljne razloge še osebno »našteli«, ako jih je željan. Mi hočemo, da ostane jezik našega slavnega Antona Bonaventure čist in nepokvarjen — že zato, ker ga rabijo tudi pri sv. izpovedi, kjer slišijo mlada dekleta itak dovolj kočljivih besedi.. •
»Zaničevalni« pomen končnice -aš diši na sto milj po kislem grozdju. Škofovi strokovnjaki za laž in obrekovanje bi namreč radi tem potem odpravili eno izmed najod-ločilnejših razlik med seboj in med nami, ki jim zabratijujejo vstop v Organizacijo Jugoslovenskih Nacionalistov: če bi obveljalo, da smo mi »Orjunci«, kdo bi bil potem več-
ji »nacionalist« od njih? »Slovenčev« jezikoslovec bi moral postati v takem primeru najmanj naš veliki čelnik in naš oblastni odbor bi kmalu izgledal kakor kak konsisto-rij. Mi tega ne želimo. Ne in ne!
Smo in ostanemo »Orjunaši«. Za to, da dobi nevšečna »srbska« končnica -aš v najdoglednejšem času tudi v okolici Antona Bonaventure namestu »zaničevalnega« — »visoko spoštovalen«. če ne, pa vsaj »trepetalen« pomen in da izgine želja po njeni odpravi s »Slovencem« vred, se bo že kako poskrbelo. Škofov jezikoslovec tedaj sicer ne bo več »sinekur... aš«, a stradal ne bo. Čistil bo naše orjunaške škornje in bo za to krmljen in plačan — ako bodo škornji vedno lepo svetli.	Mordax.
Oriunaše
opozarjamo, da si preskrbe sukno za kroje (jako ugodno). Na željo se tudi kroj izgotovi pri
Dra*o Schw&b, Ljubljana.
Na ljubljanskem trgu.
Voziček pri vozičku, za vozički branjevke in okoličanke, glasno hvaleč svojo robo. S prijateljem, ki si je na gumbnico pripel orjunaški znak zato, da bi matrone ne imele korajže opehariti ga, se približava skupini kmetic, zbranih za malim dvokolesjem. Gospodarice štirih vozičkov so se bile tam zbrale in prežvekovale domače vesti. Glavno besedo je imelo suho ženišče:
»Pravim vam. prav nič ni izzival. še nasmehnil se ni, pa so ga kar lopnili po ustih. Kar h Orjun-cem ga bom peljala: Pa ga vi redite. če ga lahko pretepate.«
»Pa če bi tudi kaj dejal! Kaj pa je, če kaj reče? Kaj še govoriti ne smemo več?« pritrjuje druga.
»Saj pravim!« se jezi suho žen-šče. »Saj nismo v Afriki med zamorci, saj smo ljudje z jezikom. Kaj pa je, če reče fant, da so OrjuncI barabe, ko pa so res. Prvemu, ki mi pride pred noge, pa mu porečem tako. Barabe so, pa faloti! Pa še . ...
V	tem je tretja, visoke postave pogledala preko drugih in naju za-* gledala. Pa je zašepetala suhi: »Tamle sta dva, eden ima znak.«
Družba v krilih se je zganila in neka ženščina je povzdignila svoj glas:
»O, vsd pa niso, vsi! So tudi pošteni ljudje vmes! Tudi očetje so vmes, (moj prijatelj nosi poročili prstan na levi roki) tudi očetje, ki vedo kaj je prav in kaj ni.«
»Kaj pa hočete, tako je! Kaj mislite, da klerikalci nimajo falotov, pa harab._ pa lumpov v svojih vrstah?« de druga.
»Pa še kakšnih! Takih, da bog nas varuj! No, kaj bi pa radi gospodje?« pravi tretjaiin se obrne do naju. kakor da bi nas bila šele tedaj zapazila.
»O nič!« se odreže prijatelj. »Značajev iščeva, pa jih vi nimate.«
In greva dalje.
Za nama pa se štiri glave strnejo v tesen krog in četvero pristnih tercijalk ponavlja zadnjo pridigo svojega dušnega pastirja. —v.
g§g [gg:	___
UL
i © II s H H H i
GRADBENO PODJETJE
ING. DUKIČ & DRUG
LJUBLJANA, BOHORIČEVA ULICA 24
zgodil zopet enak slučaj zunaj na peronu, in sicer v oddelku za ino-zemce, v prisotnosti inozemskih Potnikov v tamkaj stoječih brzovla-kih. Ves iz sebe in kakor puran od jeze rdeč prikriči g1. Stickler nad prodajalki bufeta in bruha svojo onemoglo švabsko jezo nad ubogima prodajalkama, in to radi nekake malenkosti. Vsi pričujoči potniki so se zgražali nad tako posirovelostjo v švabskem jeziku ter si stavili svoje komentarje.
Res lep pozdrav se je nudil potnikom, ko so slišali tako lep in gin-ljiv pozdrav v švabskem kriku, kakor da bi bil g. Stickler neomejeni gospodar cele postaje. Naši potniki, ki so s težkim srcem pričakovali povratek v domovino, niso skoraj vedeli, da se nahajajo že na naši zemlji.
Zahtevamo energično, da oblasti odpravijo tega švabskega izzivača iz našega lepega Maribora in naj oddajo restavracijo v najem kake-, mu Slovencu, ki pozna in zna vršiti narodne dolžnosti v tako sporni točki kakor je naš Maribor.
Pričakujemo, da smo se glede te stvari oglasil zadnjikrat, ker v drugem slliTČaju ne moremo jamčiti, da se ne bo kaj neprijetnega pripetilo.
_ Vam, slovenski uslužbenci pa kličemo: »vztrajajte« in nam brezpogojno javite vsak najmanjši ne-dostatek od strani restavraterja.
Greben jim raste. Lojalni in ponižni Nemci in nemčurčki v Mariboru so med tednom še dokaj' mirni in jedva jih opaziš. Ko pa pride nedelja, pa v mariborski okolici kar mrgoli modrih in rdečih jopic, ki po-sečajo bližnjo nemško mejo, še rajši pa slovenske »vinotoče pod vejo«. Ko se navžajejo vseh dobrin in jim ie tudi dala čaša vinca rujnega dovolj poguma, se vračajo domov. Gorje slovenskemu potniku, ki jih takrat sreča. Ves žolč in jezo na Jugoslavijo zlijejo nanj. Vse drugače prikrite in ostudne psovke mora slišati uboga para in če se drzne še oporekati se ga lotijo tudi dejansko. Javljena sta nam dva enaka slučaja, kjer so kompromitirani člani dveh nemških, drugače »lojalnih« društev. Ko izvemo vse potankosti, bomo poročali obširneje, pa tudi tem društvom bomo poskrbeli primerno reklamo in na primeren način skrbeli za njih — razmah.
, U. D. R. Tudi Maribor se hoče osrečiti s to organizacijo, ki naj bi Domenila: Udruženi delavski reditelji. Nimamo nič proti temu, da si delavske stranke za svoje prireditve vzgajajo reditelje, odločno pa svarimo, da bi se te rediteljske organizacije uporabljale kot nekake bojne trupe proti naši organizaciji. Za nedolžnim grmičem U. D. R. tiči drug zajec, kot bi si to mislili na prvi pogled, saj »Vclksstimme« v vabilu tudi povdarja, da je naperjena proti »jugofašistom«. Naša organizacija, ki se je tu ob meji še najbolj zavzela za pravice slovenskega delavca, ne' bo trpela, da bi čete brezglavih voditeljev, ki zgubljajo tla pod nogami, kot »udarniki ogrožali razmah naše organizacije« in ubijale naše člane. Če nam napovedujete boj, katerega nismo izzvali, ga sprejmemo! Vedite pa, da se Vas ne bojimo, da bomo vsako krivico pošteno in z obrestmi vrnili!
Šoštanj. Velenemškutar Wosch-nagg je zadnje čase dobil dobrega zaščitnika v osebi samega g. okrajnega glavarja dr. Ipavica. Mi sicer ne vepio. kako je gospod okrajni
glavar sedaj naenkrat postal tako intimen prijatelj najzagrizenejšega sovražnika našega naroda in drža-ve, vendar smatramo za svojo dolžnost opozoriti imenovanega gospoda, da nikakor ne bomo trpeli dolgo njegovega javnega švabčarenja z Woschnaggom w javnem trgu na promenadi, pa magar če popelje kot politični uradnik Wosghnaggovo družino ne samo v Italijo, ampak celo v Egipt na potovanje. Čudno se nam vendar zdi, da je gospod glavar pozabil na besede, ki jih je izreko! pred tremi ali štirimi leti, češ, da voza od Woschnagga ne more sprejeti, danes pa je njegov stalen gost. Isto naj velja glede dr. M. Ta naš opomin je zadnji, ker si bomo v ponovnem slučaju znali sami pomagati in poučiti političnega uradnika, da je pri nas uradni jezik slovanski in da se politični uradnik javno kompromitirati s švabčarenjem ne sme. Povedali mu bomo, da so ti časi minuli, ker je on v senci gosp. Woschnagga pozabil.
\)m NRPRRvI
lu
brezslišni pisa’ui stroj.
frait Bar. [anSafieVi isaiir. 5. Tgl. 407
Celjski jetniki so bili danes po šesttedenskem zaporu zopet izpuščeni na svobodo. Ljubljanske Orjune so jim priredile slovesen sprejem na kolodvoru, kjer je pozdravil v imenu Oblastnega odbora žrtve klerikalnega denunciranja br. inž. Kranjec. Nato so odšli celjski jetniki v sprevodu v mesto. Imena oproščenih bratov so: Sadar Jože, Vrabič Rudolf, Kalan Jože, Mrnuh Lavoslav, vsi iz Zagorja, nato bratje: Strah Franc, Bulc in Rugelj iz Mirne in Vučnik Vladimir iz Šiške. Pred dvema dnevoma so izpustili iz zapora tudi br. Tišlcr Joža. Pegana in pa Tomažiča.
1000 in X. laž »Slovenca«. »Slovenec« z dne 22. t. m. prinaša sledečo notico: »Pri orjuncu Grubeši-ču, glavnem krivcu za uboj pred glavno pošto, se je našlo povodom preiskave na njegovem stanovanju mnogo v 1 o m i 1 n e g a orodja in orožja! Gotovo se je uporabljalo to
v	prospeh državnega edinstva.«
Tako »Slovenec«. Mi pa ugotavljamo, da brat Grubešič vsled svojih slabih gmotnih razmer niti svojega stanovanja ni imel. To je bilo tudi vzrok, da ga policija kljub vsem denuncijacijam »Slovenca« ni mogla izslediti, ker je prenočeval pri svojih kolegih, kakor je
pač prilika nanesla. Jasno je torej, da se ni mogla vršiti nobena pre-iskava na njegovem stanovanju, ker ga sploh nima, jasno pa je tudi vsakemu poštenjaku, kako podlo operira »SJovenec«, da bi škodil svojemu nasprotniku.
Oblastni odbor je sicer sklenil, da preskrbi bratu Grubešiču prvovrstno sobo v hotelu »Unionu«, kakor hitro bo likvidirana vsota 400 tisoč dinarjev, ki nam jo je po »Slovencu« poklonil Pribičevič. prepričani pa smo, da bo brat Grubešič, ki ga »Slovenec« slika kot skrajno nasilnega razbojnika, našo ponudbo odklonil, ker bo raje obračunal poprej z odgovornim urednikom »Slovenca« in se mu vsled tega ne bo izplačalo premeniti dosedanjega stanovanja.
DR. VILJEMU BALTIČU.
1. Ali je res, da je laški okrajni glavar, ko So orožniki v Trbovljah hoteli razorožiti Orjunce, ki so imeli uklenjenega rudarja Fakina, orožnikom prepovedal rabiti orožje in postopati po zakonu?
2. Ali je res, da pristojna oblast ve. kdo je dal v navzočnosti več Orjuncev in neveste Žnidaršičeve, gdčne. Pretnarjeve iz Bleda, ki so v Trbovljah uklenili rudarja Fakina, povelje: »Peljite ga vun in ga ustrelite?!«, da pa kljub temu ta človek še vedno hodi prost po Ljubljani?
3. Ali je res, da sta oblasti naznanjena in dobro znana oba morilca Fakina, od katerih se eden nahaja zelo blizu Ljubljane, sedeža velikega županstva, da pa dozdaj ni nobeden izmed njiju aretiran?
Gornja vprašanja je prinesel »Slovenec« z dne 19. t. m. Gospod veliki župan sicer ni čutil potrebe, da bi odgovoril temu gnusnemu reptilu, bomo pa mi to storili, da pokažemo javnosti, s kakšnimi lažmi operira ta nesramni demmcijant, ki nam spravlja naše brate v zapor* Državno pravdništvo seveda vzame vsako »Slovenčevo« denuncija-oijo kot suho zlato in zapira brezobzirno naše brate, ki morajo trpeti po nedolžnem v preiskovalnem zaporu, dokler se preiskovalnemu sodniku ne zljubi zaslišati prič, ki ugotove laž nesramnih denunci-jantov.
Ad 1. ugotavljamo, da laškega okrajnega glavarja g. dr. Senekoviča sploh ni bilo v Trbovljah, ko se je vršilo razvitje prapora. On se je šele popoldne pripeljal tja, ko je Orjuna že korakala v bojnem pohodu nazaj na kolodvor.
Ad 2. ugotavljamo, da je ostala gdčna. Marica Pretnerjeva ves čas pri mrtvem svojem zaročencu. Ona ga je od mesta tragedije spremljala na zadnji poti do 'kolodvora. Ona sploh ni bila v trgu Trbovljah pri razvitju prapora, ker sploh ni prišla čez Loke. Vsled tega sploh ni mogla nič vedeti, še manj pa slišati o Fakinu, dokler je bil isti živ.
Ad 3. ugotavljamo, da je bil na anonimno denuncijacijo aretiran br. Tišler iz Šiške, ki ga no vsej priliki misli »Slovenec«. ^ Bil je v kroju konfrontiran v celjskih zaporih z vsemi mogočimi komunisti in klerikalci, pa se je njegova nedolžnost nepobitno izkazala. Pred tremi dne-
vi	je bil izpuščen iz celjskih zaporov.
To so torej dejstva, na katera bo seveda »Slovenec« molčal, kakor vedno, kadar ga udarimo po gobcu. Gosp. državnega pravdnika pa prosimo, naj posveča več pažnje
raznim »Slovenčevim« lažnivim na-migavanjem. S tem bo prihranil sodnikom obilo posla, našim članom pa še več trpljenja. Če bo šlo pa to zapiranje in spuščavanje naših bratov še delj časa naprej, potem pa mu priporočamo, naj se preseli kar v škofovo tiskarno, mi pa bomo dali naše člane zaslišavati v našem provizornem kraljestvu pod Snežnikom.
Tetka »Nova Pravda« so se nas tudi po dolgem času lotili. Pri pi-skercu »kofetka« in čitanju tivodnika »Narodnega dnevnika« o nacionalizmu so tudi oni izgovorili par tehtnih besedi o terorju Orjunašev in komunistov. Po dolgotrajnem iskanju in stikanju po bukvicah od tiga Kolomanovega žegna so našii zelo tehten zagovor proti Orjunaški nadlegi: »Le vkup, le vkup uboga gmajna!« Mislimo, da ta coprnija ne bo dosti zalegla, pa makar če ji da še Bonaventura Blažev žegen povrhu.
Opozarjamo članstvo na velike svečanosti Jadranske straže na Bledu. Udeležite se jih v čim večjem številu, da dokumentiramo našo ljubezen do našega morja.
MESfMI Tna 3
Parna pekarna Jean Schrey
nasl.
»1 ljij»
naznanja, da ima vsak dan večkrat
lili naili sveže pivo.
Telefon štev. 158.
Ustanovni občni zbor Orjune Vrhnika se vši dne 27. t. m. ob 10. uri dopoldne v Sokolski dvorani na Vrhniki. Nacionalisti in prijatelji ju-goslovenskega pokreta udeležite se ga v največjem številu.
Ustanovni občni zbor Orjune za Mežiško dolino se vrši v nedeljo, dne 27. t. m. v Prevaljah ob 2. uri popoldne pri Lahovniku. Naoionali-sti osvobojene Koroške udeležite se v čim večjem številu tega prvega občnega zbora organizacije jugoslo-venskih naoionalistov ob meji ne-osvobojenega Korotana.
Veliko vrtno veselico priredi pri Slamiču na Viču v nedeljo 3. avgusta ob 3. uri popoldne viška Mestna organizacija. Vabijo se nanjo vsi člani in prijatelji našega pokreta.
Odbor.
KoJe-sarH ljubljanskega bataljonskega okrožja, zbor, v nedeljo dne 27. t. m. ob polu 8. uri zjutraj v areni »Narodnega doma«. Kroj in kolesa!
Mestni odbor Orjune v Škofji Loki izjavlja, da so vse govorice, ki jih gotovi nasprotniki .našega pokreta širijo med ljudstvom, češ. da je br. Fr. Dolenc ml. kot član Sokola insceniral napad na Orjunaše na škofjeloškem kolodvoru, zlobno
Obrestuje
vloge na hranilne knjižice in tekoči račun po 8%
v novoprem
izmišljene. Namen nasprotnikov je le, škodovati obema bratskima organizacijama. Konstatiramo, da vlada med tukajšnjim Sokolom in Or-juno popolna harmonija. — Škofja Loka, 10. julija 1924. — Za sokolsko društvo: Franc Dolenc, t. č. starosta. — Za mestno Orjuno Škofja Loka Josip čeh, t. č. predsednik.
IZKLJUČITEV.
Trboveljska Orjuna je izključila naslednje člane: Tratar Alojzij, Uše« ničnik Polde, Kosec Polde, Sterinlan Valentin, Škoberne Franc in Kraj-šek Rudolf vsled neizvrševanja članskih dolžnosti.
Slutene obiave.
Iz Bleda smo prejeli od zdravi-* liške komisije pritožbe tičoče se naših članov. Ugotovili smo, da so naši nasprotniki pod firmo Orjune nalašč uprizorili dejanja, ki jih mora vsakdo obsojati. Mi še ponovno opozarjamo članstvo na korektno postopanje pri obisku zdravilišča. Pozivamo pa zdraviliško komisijo In policijo, da brezobzirno postopa proti vsakomur, ki bi škodoval ugledu Bleda in smo prepričani, da njihove odredbe naših članov na bodo zadele. Oblastni odbor.
Vsem organizacijam. V zadnjem času se vsled lažnivih »Slovenčevih« denunoijacij množe aretacije naših članov. Vsi ti aretirani padejo v breme oblastnega odbora, kar mu da obilo dela. Večkrat pa se dogaja, da oblastni odbor šele po preteku več dni izve za aretacijo in je žrtev ves ta čas brez vsake pomoči. Ker je pričakovati še nadaljnih preganjanj, odrejamo sledeče:
1. Vsak član, ki bo aretiran, naj to takoj javi svojemu pristojnemu mestnemu odboru.
2. Prva dolžnost vsakega odbora je, da priskoči takoj z vsemi sredstvi zaprtemu bratu na pomoč,
V	prvi vrsti pa mora pristojni odbor skrbeti za pravno pomoč in preskrbo žrtve. O aretaciji mora takoj obvestiti oblastni odbor njegovo pomoč pa naj išče šele tedaj, ko so izčrpana vsa njegova sredstva.
Gornje v vednost in točno ravnanje.	Oblastni	odbor.
VSEM BLAGAJNIKOM IN POVERJENIKOM.
članstvo posameznih organizacij se pritožuje, da vsled malobriž-nosti blagajnikov in poverjenikov še nima izstavljenih legitimacij, ki so veljavne edino tedaj, ako le plačevanje članarine potrjeno s prilepljenimi članarinskimi markicami. nc Pa s podpisom blagajnikov. Vkljub
Tovarniške zaloge I. (cšls steklarno HVJDV v Hiiljaai.
Steklenice
za konjak, za rum, za sifon, za pokalice, za zdravila ter čruge vseli vrst ima v zalogi tvrrtka
JOnr i Liliji,
v pakfi ljubljansko biiilse tanke.
Telefon S80.
DobavljaiiiD Mi pa itfroliiii iz tovarne.
V
MESTNI
#38
Večje in stalne vloge z odpovednim rokom obrestuje tudi višje po dogovom.
Sprejema v inkaso faktura in ce-sije terjatev,	}
Posojila daje proti popolni varncsH na vknjižbo, proti poroštvu in proti zastavi.
$|P;gHEE!ESOTS3SSffiffi
m
OVSKA BANKA D. D. LJUBLJANA
!P@družsstee!
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenjgradec Slovenska Bistrica
DUNAJSKA CESTA ŠTEV. 4.
EPST (V LASTNI STAVBE)
:A'Kapital In rezerve Din, is.seo.ces-ž Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje.
Brfcojavi: TRGOVSKA.
Telefoni: 189, 146, 458.
n
ikspogito®:
Konjice
Meža-Dravograd
i^SS^
temu. da smo svoječasno razposlali tiskane naročilnice za markice in druge tiskovine, da s tem olajšamo blagajnikom »ogromno« delo, ki ga imajo s pobiranjem članarine in naročanjem markic ter tiskovin, se nekateri malomarneži še vedno ne zganejo.
Zaključili smo drugo četrtletje, a večina blagajnikov nam še ni poslala izkazov o izrednih prejemkih. Povdarjamo, da so blagajniki in poverjeniki dolžni poslati imenovane izkaze tudi v slučaju, da nimajo ni-kakih izrednih prejemkov!
Blagajnik in poverjenik skrbi:
1. da je plačana redno članarina v Tvojem okolišu!
2. da imaš vedno zadostno število članarinskih markic in orjuna-ških znakov v zalogi!
3. da imaš vedno v zalogi vse potrebne tiskovine, propagandne brošure, slike in drugo naše blago!
4. da točno pošiljaš četrtletne izkaze in paziš, da so vedno vse obveznosti nasproti Oblastnemu odboru likvidirane!
Blagajniki, ki so preleni, (o pre-obloženosti pri tako malenkostnem delu ne more biti govora!), da bi vršili svoje funkcije točno, naj podajo takoj ostavko svojemu Mestnemu odboru, poverjeniki pa Oblastnemu odboru, ker bodo s tem organizaciji le koristili!
ZRNA.
»Vlomilsko orodje«. — Takšno »vlomilsko orodje« kakor br. Gru bišič ima ško! Jeglič tudi. Kaj stavimo? A da ne bo kdo kaj slabega mislil, še to: škof Jeglič po našem mnenju ni zmožen izvršiti vloma!
Slovensko ljudstvo je pričelo misliti! Jojmene, kaj pa bo to, pobožni strički okoli »Slovenca«? Nam se je že to tudi zdelo, samo verovati nismo mogli tej najnovejši psiholo-
gični spremembi v mišlenju dobrega slovenskega naroda. Zato je sedaj po Podnartskem incidentu tak lep mir.
VPRAŠANJE NA O. PRAVOSODNEGA MINISTRA:
1. Ali je res, da zločinski iz Ko-toribe izgnani tip Janez Štebalar ni bili' aretiran zato, ker je rekel žemlji kruh, ampak zato, ker je pozimi sušil sneg in ga zdaj prodaja kot sol?
2.	Ali je res, da je sodni svetnik gospod dr. Gradnik, ki vodi preiskavo zoper oženjenega katoličana Janeza Štebalarja, sam oženjen in pripadnik katoliško vere?
3.	Ali je res, da so bili pri tej preiskavi zaslišani ljudje, ki so kupovali od Štebalarja predmetno sol in so zahtevali, da pridejo njih izpovedbe na zapisnik?
Če je to res, kaj mislite ukreniti, g. minister, da ljudje v Sloveniji ne bodo več sušili snega in oškodovali lahkovernih kupovalcev s tako neslano soljo?
ad 2. da zoper oženjenega in katoliškega osumljenca ne bo vodil preiskave katoličan in oženjenec, ampak po možnosti kak budist samskega stanu, ali vsaj od mize in postelje ločeni luterajnar?
ad 3. da bodo v zadevah, ki se vrše pri nas. zaslišani kot najob-jektivnejše priče gojenci misijonarja Abune Solimana — Knobleharja iz Sudana?
G. minister, časi so resni, justi-ca je ogrožena, zato Vas pozivamo, da v interesu javnega miru in reda nemudoma ukrenete, vse potrebno, da se ugodi zahtevam, ki smo jih formulirali prosto po »Slovencu« z dne 19. t. m.!
G. DR. VILJEMU BALTIČU.
1.	Ali je res, da ste v nedeljo, dne 13. t. m. večerjali na južnem kolodvoru in je eno mizo proč
opravljal isti posel neki znan Or-junaš?
2. Ali je res? da ste večerjali bržolo. Orjunaš pa je jedel! sir?
3. Ali je res, da je bila z Vami Vaša gospa soproga, Orjunaš pa je eno mizo proč kadil cigareto?
Ce je to res, zakaj ne uvedete uradnega postopka zoper Orjunaša, ki večerja, je sir, kadi cigareto in je znan?
Oprostite, g. veliki župan, da smo se tudi mi drznili nasloviti tri vprašanja na Vas v interesu miru in reda v Sloveniji, kakor jih je naslovil »Slovenec« pretekle sobote! So namreč iste važnosti, ta vprašanja!
Izgubil se je na zadnjem izletu Orjune v Žužemberk dobro ohranjen »Slovenčev« najnovejši orjun-ski incident. Kdor ga najde, naj ga odda proti dobri nagradi v knezo-škofijskem ordinariatu.
Nova molitev:	Doznavamo. da
je izdal knezoškofijski ordinarija* nove protiorjunske litanije, ki jih bo prinesel »Slovenec« v najkrajšem času. Glasile se bodo nekako takole :
Vsega hudega, reši nas o Gospod !
Orjunaške jeze.
Odgovornega uredništva brez poslanske imunitete.
Maščevanja obrekovanih in ob-svinjanih.
Skušnjave po novi opoziciji.
Jeze, sovraštva in vse hude volje, njih ki smo jih razžalili.
Duha edinstva jugoslovenskega naroda.
Hudega vremena na vladi.
Kuge, lakote in Orjune.
Treska bomb.
Šibe razljučenega naroda.
Mi grešniki. — prosimo te. sliši nas!...
Darujte za Žlajpahov Sond!
Sramotni ©dar.
VSEM, POSEBNO PA TRA* FIKAM, PRODAJALCEM ČA* SOPISOV, KAVARNAM, GO* STILNAM 1 .T. D. svetujemo, da takoj odpove sledeče liste:
»Slovenec« (Ljubljana), »Hrvat« (Zagreb),
»Glas svobode« (Ljubljana),
»Naprej« (Krško),
»Domoljub« (Ljubljana), »Hrvatska Riječ« (Split), »Autonomist« (Ljubljana), »Balkan« (Beograd).
K članku »Wer weiss etwas;< Vas prosim, da ni bila takrat na smrtni postelji mati njegove soproge, ampak ona sama. Vse drugo je gola istina. V slučaju služkinje pa sporočam, da še 3 dni ni ležala, ampak jo je kar brez usmiljenja postavil na cesto.
Nesramnost. Predrznost nem-škutarskih in protidržavnih elementov presega že vse meje. V nedeljo se is dogodil na Karlovški cesti št. 18 slučaj, ki zahteva najenergič-nejše obsodbe. Nekako ob 2. se je
začulo iz stanovanja obče poznanega zagrizenega nemčurja Lukmana petje avstrijske himne. Ljudje, ki so hodili mimo te hiše, so se nad hreščečimi zvoki te avstr, muzike glasno zgražali in zahtevali intervencije policije. Prišlo pa je najlepše! K oknu je pristopil sam g. Lukman in pričel glasno protestirati in. upiti nad ljudstvom, ki mu je grenilo umetniški užitek pri uživanju melodij »Gott erhalte ...« Mi si bomo tega gospoda še podrobno ogledali in naše akcione bodo ubrale z njim take tone, da mu bodo za vedno pošle skomine po črno-žoltih časih.
E. L. Bulver: Poslednji dnevi Pompejev F. del. Splošna knjižnica št. 24 v Ljubljani 1924. Natisnila in založila »Zvezna tiskarna in knjigarna«. Broš. Din 30, vez. Din 36.
Zvezna knjigarna v Ljubljani }e založila v lični izdaji kuplet Kuža-Muca iz Fr. Milčinskiijeve pravljice »Mogočni prstan«, za petje in klavir. Uglasbil naš priljubljeni skladatelj Viktor Parma. Cena posameznim izvodom Din 10.
IN8ERIRAJTE
ORJTJNI“!
MODNA TRGOVINA
A. Sinkovič
NASL. K. SOSS
LJUBLJANA Mestni trg 19.
CENE ZMERNE!
I ZAVOD 29 PREMOG D. D.
V LJUBLJANI
prodaja
PREMOG
IZ SLOVENSKIH PREMOGOVNIKOV
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
INOZEMSKI PREMOG IN KOKS
vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno prvovrstni čežlcoslovpški In angleSki koks 7,n livarne
in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
III IM M'ms ID. I
MIKLOŠIČEVA CESTA ŠTEV. 15/11.
I!
Znižane cene za otroške vozičke. Novi modeli. Poslužujte se izdelkov domače tovarne, otroških vozičkov in dvokoles
TRIBUNA F. B. L. Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4.
Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa, mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatika ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje iu poniklanje dvokolesa, otroa* ki vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi r.a obroke. Ceniki franko.
■>- StroSki pri vporabi bencina I
Y g
Vozi brez bencina!
e
***•
S JI!
Adaptiraf svoj avto, traktor ali stabilni motor s patent.
H AG - generator|em!
Vozi z ogljem!
Prospekte in reference daje:
JUGO-HAG
IJUBLJANA, Bohoričeva uUca St. 24.
Telefon štev. 560.
ivan mmomm
mastni iesarzM raoiteier
Lfubljana, Dunajska c. 46. Te!. 3IS
Vsakovrstna tesarska dela, moderne lesene stavbe, ostrešja ra palače, hiše, vile, tovarne, cerkve in zvonike; stropi, razna tla, stopnice, ledenico, paviljoni, verande, lesene ograje i. t. d.
Gradba lesenih mostov, jezov in mlinov.
Parna Saga.	Tovarna	furnirja.
Meraklj
lbarweg emastiBa, 1 mke9 kit, klej, eraialSe, še« pKe m zalanižem* cisti ff&mež
i jo najmodernejše urejena tn izvršuje vsa Uskarnižka dela od najpriprostejSega do najmodernejšega.
Tiska šolske, mladinske, leposlovne in znanstvene knjige. — Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. — Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. — Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema ilustriranih katalogov, cenikov in reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za 6snovne šole in srednje šote. Risanko, dnevniki in beležnice.
Inserirajte v ORJUNI!
—> StroSfel pri vporabi oglja I
  IH rHOWiBtaiHillM«rJ-,MMaa«B3B—H—al«
RS§Ii3©IJŠ@ vrste RUdB
Medic-Zank!
d. z o. z.
Maribor Ljubljana Novi sad
podružnica.	centrala.	skladišče.
Tevam©:
LJUBIJAMA-MEDVODE
SLOGRAD
SioveosRa eraisoa io inilosIrijsKa l !i.
Tel. inter. ISO.	Vel.	Intef.	ISO.
Mina pisna LJIliljiii, M lis.
Frankopanska ulica 151.
L1
Izvršuje: stanovanjske hiše, trgovska poslopja, moderne industrijske zgradbe, betonske in železobetonske konstrukcije, vse vrste vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobetonske cevi za vodne naprave in vodovod.
Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega betona z litoželeznimi vložkami za visoke tlačne napetosti (kakor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno).^ Izdeluje: vse vrste tehničnih projektov in statičnih proračunov. Parna žaga.
Lastnik inž. Ferdo Kranjec.
(Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Odgovorni urednik VI J. Galzinja.