URN_NBN_SI_DOC-8NM8TZWS

KNJIŽNICA V ZAVODU ZA SLIK) IN SLABOVUNO MLADINO V LJUBLJANI, NJEN RAZVOJ IN DEJAVNOSTI Marija Golob, Ljubljana UDK 027.8-056.26(497.12) Golob, Marija: Knjižnica v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, njen razvoj in dejavnosti; Knjižnica, Ljubljana, 32(1988), št.3-4 Ustanovitev knjižnice za slepe sovpada z začetki prvega slo­ venskega zavoda oz. osnovne šole za slepe. Od 1919. leta dalje je prepisala v brajico leposlovne knjige slovenskih klasikov in tuje mladinske književnosti prof. Minka Skabeme s prostovoljni­ mi prepisovalkami. Tiflopedagoška literatura Skrb za slepce M. Skabeme in nemških avtorjev je služila učiteljem za napredek vzgojnega in izobraževalnega dela s slepimi otroki. Knjižnica se po drugi svetovni vojni hitro širi z učbeniki za potrebe višje organizirane šole za slepe - nižje gimnazije (UNI­ CEF ji poklcni tiskamo),po letu 1967 pa tudi z učbeniki v pove­ čanem tisku za slabovidne (100 del). Knjižničar z učitelji izbira na trgu strokovno literaturo (psi­ hološka, tiflopedagoška in druga dela), širi knjižnico zlasti z mladinskimi deli in slikanicami, ustvarja nov tip slikanice z uvezenim tekstom v brajici, širi leposlovno knjižnico za slepe. S tonskim študijem oz. zvočno knjigo na magnetofonskih trakovih (od 1957 dalje) in kasetah ter z videokasetami anogoča knjižnica na vidu prizadetim otrokom uspešnejšo vzgojo in izobraževanje. Namen vzgojnoizobraževalnega procesa v zavodu je izoblikovati razgledano in vsestransko ter samostojno osebnost. In knjižnica daje temu cilju vso podporo.