Političen list za slovenski narod.
P« polil prejema» velja: eeio leto predplauan 15» gid., »a pol leta 8 «Id., za četrt leta
i $10., za en mcs^e 1 srld. M kr. "i administraciji prejemali velja: Za celo let» X- tfld., za pol leta P» «rld.. zi četrt leti t gld., za en mesec 1 *ld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke valjaio T kr. N»rečnino prejema opravništvo t.administra-v.t) in ^špedicija, Scmeniške ulice št. 2. II., 23.
Xaz!ianlla (iiiseratit sr; sprejemajo in velja, tristopna petit-vrsta: 8 kr.. že se tiska enkrat: 12 kr če se tiska dvakrat; 15 kr., ie se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zunanja». Rokopisi se no vračajo, nafraakovana pisma ko ne spveje ..ajo. VredniStvo je v Scrnaniških ulicah h. št. 2, I., 1?. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l',t;. uri popohidne.
Stev.
7
mi, v soboto 24. avgusta
X^etnilc X¥i I.
9'Kra<Snivs lilija.
»V zgodovini nemške telovadbe zabeležene ostanejo monakovske slavnosti na vse veke ter bodo dragocen list!" Tako so pisali vsi nemški in nemško-avstrijski listi koncem minolega meseca po znanem shodil v Monakovem, kateri smo v našem listu označili v članku „Dvojna mera". Mi bi bili že skoro na te „turnerske" slavnosti pozabili, ko bi nam ne vedrila spomina dva dogodjaja na vrle Bavarce.
Ko so pivovarji po slavnostih preiskavah zalogo piva v svojih kletih, uverili so se, da so nemški telovadci vzlic hladnemu vremenu in dežju prav korenjaški pili. Za izplaknjenje grl, iz kojih so klicali: „Friseh, frei, froh, iromra!", izpili so v dveh dneh tristo hektolitrov piva. Bavarski Nemci sicer ne sovražijo piva, kakor znano; vendar jim ni šlo v glavo, kako so mogli mladi ljudje toliko „Gambrinovega soka" izpiti. To je prvi kulturni spomenik, kojega so zgradili „turnerji" v Monakovem.
Poleg tega velikega kulturnega čina, ki bode silna izpodbuda k ožjemu spojenju bratov onkraj moj s telovadci nemške narodnosti v Avstriji, zapustili so „turnerji" še druge spomenike, s kojimi se trajneje javlja simpatija. Načini so sicer različni. Ta n. pr. zapiše svoje ime v spomeniško knjigo, drugi nariše v zid, na steno, ali v kamen. Vzvišeni gostje zagotavljajo si spomin z dragocenimi ali ume-teljuimi darili. Toda neka „turnerska" skupina izvolila si je izreden način, s kojim je osvedočila svoj spomin: na to bodo dolgo pamtili v Monakovem, pa tudi po vsem Bavarskem, vrhu tega pa vsi, ki bodo obiskavali to deželo, da si ogledajo nje dragocenosti.
V skupinah ogledajo si „turnerji" tudi bavarski Versailles, kakor nazivljejo prekrasni, dragoceni, čarobni grad ob Hiemskem jezeru, ki se ponosno vspenja kvišku na jezerski ravnini, okoli pa tajuopoluo pljuskajo ob breg zeleni valovi. Vsi so občudovali delo fantazije uesrečuega kralja Ludo-vika II., kar jim je razlagal dvorni sluga: n. pr.
pozlačeno postelj, v koji je spal kralj samo tridesetkrat; dalje prekrasne, z zlatom v,site, temne, rudeče ali modre posleke sedežev, vse to in zrcalova galerija vzbudilo je veliko pozornost „turnerjev" in jih zanimalo tako. da se je pripetil čin, o kojem dunajski „Tagblatt" pripoveduje to-le:
„Ko bo perzijski šah obiskal ta grad, — (se je že zgodilo! Vred.) — deli bodo pod ključ vsaj deloma te dragocenosti in krasote pred navalom radovednežev. Vse to zakrivila je neka tolpa „turnerjev", ki je po veliki monakovski slavnosti med drugimi dragocenostmi ogledala si tudi Hiemski grad. Nekdo izmed „friseh, froh, frei in fromin"-go-spodov pregrešil se je na nečuven način, koji moremo nazivljati: vandalizeml Sohnimi očmi kazal nam je (sotrudniku .Tagblatt"-a in tovarišem) grajski sluga fotelj iz modrega baržuna, kakor je vse drugo pohištvo, izdelan po versaillskem izvirniku in okrašen z zlatimi lilijami — simbolom bourbonizma. Jed na teh zlatih lilij bila je izrezana z ostrim nožem. Škodo so stoprav opazili po odhodu „turnerjev", ki so odpluti s paro-brodom.
Grajskim služabnikom naložena je kazen, dasi se mogo izkazati in sklicevati na to, da baš z ozi-rom na „tumorje" jim je bilo zaukazauo, v grad pustiti več ljudij naenkrat. Vsled tega zločina odredil je dvorni urad, da se ima vse pohištvo prevleči s platneuimi prevlakami in tujcem pokazati samo nekatero predmete.
Tako so „turnerji" pokazali svojo navdušenost po znanem izreku iz vzvišenih ust: „Držite se zvesto svojega nemškega jezika in nemških nravi!"; tako so se zahvalili za bavarsko gostoljubnost, tak spomin zapustili po deželi, kjer so je vsprejeli kot bodočnost naroda.
Dasi je po „turnerjih" izvršena tatvina na Hiemskem gradu prouzročila veliko razburjenost in nemalo senzacijo, vendar se ni zljubilo nemškim listom, — razven napominanega glasila, — da bi bili črhnili o tem dogodjaju. Tudi dunajska „Deutsche Zeitung", graška „Tagespost" in drugi listi, ki so
bili slednje dni polni strastnih člankov o „slovenski kapelanokraeiji", o „fanatičnih celjskih kapelami]", molče in se no zmenijo o sramoti, katero so zakrivili nemški telovadci v svojem domišljavem geslu : i „Deutscher Mann, Ehrenmann!", ter oskrunili na j tak način nemško ime. Tu se gre za čast vsega telovadstva; kje je torej pošteni „Wochenblatt" in drugi somiselni lističi po Stirskem itd., da bi branili v nravnem oziru nemštvo? Pod tvrdko: „Friseh, frei,froh,fromm!" bode „turnerska" tatvina na Hiemskem gradu gotovo v svarilen poduk vsem čuvarjem dragocenostij, kadar jih gospodje „turnerji" počaste s svojim pohodom!
Toda kaj bi pisali o teh listih! Ko je bavarski princ pozival nemške telovadce v Monakovem: „Ostanite zvesti svojemu narodu in jeziku!", pisali so ti listi cele članke, ali ko je naš cesar v Bero-linu nasproti odposlanstvu avstro-ogerskega društva, zlasti češko-slovansko društvo (predsednik g. Palma), opominjal, naj Čehi, Nemci in Ogri v Beroliuu zvesto v s t r a j a j o vsak pri svoji narodnosti, molčali so o tej izjavi Nj. Veličanstva nemški listi in niti zljubilo se tem častivrednim žurnalom ni, da bi bili to omenili! Te besede veljale so i Slovanom in ne samo „turnerjem", in to dosti pojasnjuje ledeno njih molčanje!
Politični pregled.
V Ljubljani, 24. avgusta. Motrajt&Je dežele.
„Fremdenblatt", glasilo K.ilnokyjevo, je v svoji predvčerajšnji številki objavil znano pariško brzojavno poročilo o rusoroievalnem shodu na Dunaji, toda v svoji večerni številki je zopet popolnoma o tem predmetu molčal. Ker je pa molčanje o tako resnem predmetu potem, ko je brzojavka že objavljena, popolnoma neumestno, radovedni smo, kaj poreče napominano glasilo k temu „po dobljenih zanesljivih informacijah".
Jutri se bo v Budimpešti vršila že o svojem času naznanjena Kossutliova slavnost. Prvotni vspored se je jako skrčil, brž ko ne vsled vladnega namigljeja.
Na vaškem pokopališči.
(Črtica iz dobe robote)
Potujoč pred leti po slovenskih pokrajinah, po-hojeval sem često marsikako vaško grobje.
Bilo je baš opoludne, ko stojim na malem, okolu cerkve se razprostirajočem grobišči, in pred neznosnimi, perečimi solnčnimi žarki iskal sem zavetja pod velikim jesenom, ki je veje svoje upogibal do tal.
Odtodi se oziram po gomilah na grobišči. Med mnogimi spomeniki odlikoval se je zlasti jeden tik zidu; veličajen spomenik, ki je nadkriljeval vse druge sosedne. Bil je nekdaj pozlačen, ali časoma je zlato opršelo; a tudi nekoliko med travo rastočih cvetk je svedočilo, da so grob svoje dni dičile cvetlice. Toda znali je bilo, da tu dolgo, dolgo ni popravljala človeška roka. Možno, da so pozabili potomci. --
Zamislim se ter premišljujem, kako brzo pozablja svet mrtvega človeka, in naj bi bil v življenji delil in skazoval še take dobrote. Iz teh misli vzdrami me čuden prizor.
Na grobišči pojavi se zanemarjen sivolas mož, prihuljen starček. Čepico držal je v roki in z bosimi nogami teptal je neusmiljeno cvetke in vijolice. Obraz njegov je bil divji, pogled nemiren in čelo vse zgubaučeno. Starec se oprezno ozira in ueopazivši nikogar, hiti k največji gomili.
Tu se vspnu vsa postava starčeva po konci, oko mu zaiskri in roki skrčita v pest. Ves život se trese, in celo lasje na glavi štrle mu kvišku. Starec zapreti proti spomeniku, z nogami pa tepta po travi, da je polomil in pomendral vse te lepe cvetke.
Dlje nisem mogel nebrižen ostati skrit ter pristopim bližje. Stoprav zdaj sem mogel napis na spomeniku prečitati: „Tu počiva in pričakuje vstajenja visokorodni gospod Aleksander Sch., knežji upravnik
Nisem prečital vsega napisa, ko se starec obrne in ves prestrašeu vsklikue: „Gospod ,ferboltar', ne morem za to, da ne rasto cvetlice na grobu tega ranjkega, ki je imel mestu srca kamen."
Starec vspne roki. Takoj sem vedel, s kom imam opraviti, torej mu rečem: „Ne bojte se, starček, jaz nisem graščinski ,ferboltar'."
„Ali sto tudi hodili v tlako?"
„Ne. Stari oče so mi pripovedovali o nji mnogo gnusob."
„Toda jaz sem jo skusil v polni meri, robo-toval sem dvanajst let in mnogo pretrpel. In vseh mojih muk bil je vzrok ta--"
Starec znova poskoči na gomilo, tepta travo, krči pesti in život se mu trese kot v najhujši groznici.
Šiloma ubozega starca poteguein z gomile ter mu prigovarjam, da ima o mrtvih govoriti veduo v najboljšem zmislu.
„Ne zabavljam mu sam; veliko nas je, ki še dandanašnje ne moremo zabiti Sch. Drl nas je in preganjal; robotnik mu je bil pes; pretepal nas je in uničil je mene in družino mojo."
Poslednje besede je starec izpiegovoril z globokim vzdihljejem.
Obitelj njegovo da je uničil Sch.? Dvakrat ga vprašam, kaj ga teži. Povabim ga, naj sede v senco. A on je le molčal; v tem hipcu pa se premeni. Jeza njegova prelevi se v žalost, pobesi glavo in obličje se mu stemni. Svoje oči upre v nasprotno stran, kjer so se vrstile gomile za gomilo brez mramorovih spomenikov, brez pozlačenih križev in napisov. Priroda okrasila jih je z gosto travnato
„Deutscbes Volksblatt" javlja iz zanesljivega vira, da se bodo v kratkem v liosni izvršile večje premembe glede deželne uprave, o katerih potrebi se je državni fiuančni minister prepričal pri svojem zadnjem nadzorovalnem potovanju. Pri bosanski železnici se bodo cdslej nastavljale tudi civilne osebe. Orožniki se bodo pomnožili ter ustanovile nove orož-niške postaje.
Vitanje države.
Dne 20. t. m. je prišlo k papežu Leonu XIII. več članov rimskega duhovništva, ki so mu izročili protest zoper znani list „La Cronaca Nera". V njem obžalujejo, da se je ustanovilo tako glasilo, ki se skriva navidezno za nižjo duhovščino, a je vendar vsakemu jasen njegov namen. Sv. Oče jim je odgovoril, da mu je ta izjava v veliko zadoščenje. Sv. Stol je brez varstva ter mora trpeti razne napade, toda trdna sloga duhovništva bo orožje, s katerim se bodo vsi hudobni naklepi odbili. Na spoštovanju višjih, zvestobi in dajanju dobrih vzgledov vernikom se spozna pravi služabnik božji. Ob enem je papež obljubil, da bo zboljšal stanje nižjemu du-hovuištvu, konečno pa je odposlancem podelil apostolski blagoslov. — Španjska mesta Vittoria, Va-lencia in Granada so papežu gostoljubnost ponudila, ko bi ga okoliščine prisilile zapustiti Rim. Provin-cijalnim gubernatorjem je španjska vlada razposlala ukaz, naj pozovejo uradnike, da se ne bodo vdele-ževali enakih izjav.
V novi srbski ustavi ni nobene določbe o stališči kraljice-matere Natalije. Slednja je zaradi tega in bolehnosti odložila potovanje v Belgrad, kamor bo pa nemudoma odšla, kakor hitro se bo sešla skupščina ter vredila to zadevo. Potem jo bodo sprejeli tudi z vsemi častmi, ki jej pristujejo kot kraljici in kraljevi materi.
Peterburški listi trdijo, da razprtije mej bolgarskim princem in Stambulovom še vedno niso popolnoma poravnane. Princ baje želi, da se z Avstrijo sklene pravilna vojaška pogodba, toda temu se najbolj ustavlja minister Stransky. — „Svoboda" objavlja Stambulovo okrožnico, s katero se v prin-čevem imenu zahvaljuje za izjave povodom vladne obletnice.
Francoski listi jako mirno pišejo o potovanji nemškega cesarja v Alzacijo, vendar pa nagla-šajo, da so le naseljenci razobesili nemške zastave, domačini pa so okrasili svoje hiše samo z belo-rudečimi zastavami, in to vsled vladnega pritiska. Ljudje, ki so po ulicah pozdravljali cesarja, bili so Badenčanje, katere so k tem slavnostim zvabili s ceno vožnjo po železnici.
Francoski „Soleil" razpravlja vprašanje o izročitvi Boulangerja s strani Anglije, ter pride do zaključka, da se more pač zahtevati njegova izročitev ter dovoliti, ker je Boulanger zatožen tudi navadnih zločinov; toda dotična pogodba mej Anglijo in Francijo tirja, da se sme izročenec soditi le zaradi onega hudodelstva, zaradi katerega je bil izročen. V tem slučaji bi se tedaj mogel general kaznovati le zaradi izneverjenja, glavna stvar, zarota in napad na državno varnost, pa bi bila s tem v kot potisnjena.
O zadnjem italijanskem petardnem napadu se poroča iz Rima: Dne 21. t. m. so zgrabili tukajšnjega tiskarja Rottelinija, ki je bil že večkrat kaznovan kot anarhist in irredentovec. Sumi se, da je on vrgel bombo. Pri njem so našli razne manifeste anarhistov in irredentovcev, ki so bili pri njem tiskani. Redarstvo je dobilo tudi več nenapolnjenih bomb. „Osservatore" piše: Pred letom 1859 in 1870 sodili so tudi zmerno liberalni listi vse drugače o bombah, kakor danes. Sedaj imenujejo metanje petard med mirni narod „sramotno, zavratno dejanje", petardovca „surovega morilca", „nesramnega lopova", „divjo zver" itd. Prej so bile pa
odejo ter posejala nanje mačice, nepozabljenke in
solzice.
Naposled se starček uteši, prime me za roko, posede k jesenu, odkoder se je videlo po vsem grobji. Vsedeva se, in prečudni mož mi jame pripovedovati :
„Z jed no nogo sem že tudi v grobu, odpustil sem že davno vsem in prosim Boga, da bi mi jednoč odpustil. Toda časih me vendar zgrabi jeza, in ne morem se premagovati. Vidite li, ondi na vasi škrljevo streho ? Največja je med vsemi. Bilo je to moje posestvo, največje v celi vasi, in zdaj sem berač. Ni mi še tolikanj ležeče na posestvn, a skusil sem mnogo hujšega. Imel sem rodbino, nadobudnega sina Jožeta in hči Nežico. Bog jej je podelil lepoto, a ta nas je ugonobila."
Starček umolkne in pogled njegov teka po ne-okrašenih grobih.
„Trudil sem se, da sem skoro onemogel, ro-botal, kakor se je spodobilo, in z gospodom upravnikom nisem imel posebnega prijateljstva, vesel sem bil, da me pusti v miru. Naenkrat postane proti meni jako ljubeznjiv in prijazen, odpustil mi je tlako, in sinu obljubil, da ga nikoli ne vtakne v belo suknjo. Vse to mi je bilo zelo nejasno. Kmalu
bombe, tako posebno one v Rimu na „corso" in „piazza del popolo" le posledica „zatrtega sovraštva zoper slabo papeževo vlado, hrepenenja po prostosti" itd. Orožnik, ki je zgrabil takega petardovca, je bil „surov lopov"; oblastnija, ki ga je kaznovala, „ra-belj". Zadnja bomba je bila vržena v rojstveni dan avstrijskega cesarja pred avstrijskim poslaništvom. Kakor je socijalizem posledica takozvanega liberalizma, tako slede sedaj prejšnjim „patrijotično-libe-ralnim" bombam socijaluo - anarhistične. Naj se liberalci še tako tresejo, petardovec se jih vendar drži za suknjo.
Najnovejše vesti s Krete pravijo, da bo odšlo v Atene kretsko odposlanstvo, ker hoče nemškega cesarja, ko se bo tam mudil, prositi varstva. — Apokorona, središče vstajnega gibanja, udala se je ter odposlala sultanu udanostno adreso. — Ruski koraki v Carjigradu na korist Kreti so bili brez-vspešni. Turčija jih je oprta na osrednje velesile naravnost odklonila. „Köln. Ztg." objavlja o tem zanimiv članek, čegar jedro je: Rusija je zvesta svojim tradicijam naklonila podporo zatiranim kretskim kristijanom, ostalim državam pa so bile le koristi Turčije pred očmi. Rusko posredovanje sicer ni ničesa doseglo, toda to ne more zatemniti njegove moralne veduosti.
Izvirni dopisi.
Iz prebeljskega letovišča, 16 avgusta. Ker sprejemate poročila iz domačih in tujih kopališč in letovišč, dovolite i meni par vrstic, opisujočih Slovencem malo znani Prebelj (Preblau). Morda bo ta zdravilni kraj komu izmed „Slovenčevih" čitateljev mogel koristiti ali vsaj njega opis katerega zanimati. — A v katerem kotu širne zemlje je ta ljubi Prebelj? Ne tako daleč, kakor si misliš. Iz spodnjega Dravograda, ali kakor tamkajšnji koroški Slovenci govore: „iz Dravberka" te popelje železnica skozi cvetno in rodovitno labodsko dolino — „koroški paradiž" imenovano — mimo staroslavne benediktinske opatije v sv. Pavlu (ustanovljene od grofa Engelberta Sponheima 1. 1091), mimo mesteca sv. Andreja, nekdanje stolnice labodskih knezo-škofov, poleg belih cerkva in čednih vasi, mimo razrušenih gradov in dvorcev — v največje mesto labodske doline: Wolfsberg (4000 prebivalcev), ki krasno leži ob vznožji Korske alpe (Koralpe). Od daleč vže ugledaš v vindsorskem slogu sezidani gradič sredi košatega parka, ki se nad mestom vspenja. Na drugem holmci ne daleč od gradiča pa izmed temnozelenega gozda tužno zre v dolino beli mavzolej, katerega je dal grof Henkel v. Don-nersmark svoji 1. 1857 umrši in v prekrasni marmorni podobi utelešeni ljubljeni soprogi sezidati in z vsem modernim bleskom odičiti. Iz teh višin se ti odpira divni pogled v labodsko dolino. Oko se ti ne more nagledati prijetne raznovrstnosti in lepote pri-rodnih darov, katere je stvarnik na tem malem kraji toli radodarno in dražestno raztresel. Rumeno žitno polje se prijetno menjava z logi in livadami, in komaj si se nagledal cvetne doline, vže ti pogled uhaja čez solnčne bregove in zeleneče senožeti, čez polagoma se vzdigajoča pogorja tje gori do meglenih vrhov savske alpe. In to vse obdelano in obraščeno I O kako bi naš Kraševec Bogä zahvalil, ko bi imel le četrt zapravljivo tu raztresene zemlje! Srečen rod, ki tu prebiva. Škoda večna, da so Slovenci izgubili ta prekrasni vrt! — Ali s sentimentalnim razmo-
pa pride birič in po dolgem uvodu pravi, da gosp. .ferboltar' žele, naj Nežica moja gré služit v grad. V meni vskipi kri. Takoj sem vedel, česa pomeni ta milost.
Takrat je moral dati najimovitejši kmet sina za posla na graščino in hči za deklo. Mi nismo samo robotarili z rokami, temveč i s svojo — krvjo!"
Starček zopet umolkne in se zamakne v Seli. spomenik.
„Upravnik pošlje trikrat po mojo hčer. Kaj mi je bilo početi? Dolgo sem se branil, obljubil tudi poseben davek, prosil sem ter se postavil rozkozu na odpor. A vse zastonj. Nežica morala je v grad. Spremljali smo jo, kakor bi nas zapustila za vselej. In zapustila nas je tudi. V gradu služila je nekoliko mesecev, naposled se vrnila uničena. Tako smo bili podložni, tako smo robotali. Nežica sramote svoje ni učakala, umrla je.
Takrat se strašansko razljutim. Bežim v pisarno k upravniku in mu vpričo vseh prisotnih dam par gorkih zaušnic, da mu je tekla kri iz nosa in ust. S tem nakopal sem si pogubo. Za Nežico moral je v grad Jože in ko postane močnejši, vtaknejo ga v belo suknjo. Bojeval je zoper Italijane in pal v bitvi pri Novari. Na to sem osirotil. Za kôga bi pa
trivanjem labodskih milin ni nič kaj zadovoljen moj bedni želodec, le naprej sili k zdravilni preblavski vodi. Tedaj le naprej poleg ozke struge, skozi katero ¿umi motna Labod; le naprej mimo Henkel-novih gradov, fužin in tovarnic — ? gorenjo labodsko dolino, kjer naju na prijaznem griču čaka preblavsko letovišče. Na pragu gorenje labodske doline pustiva cesto, ki pelje v sv. Lenart (St. Leon-hard) in v Judenburg ter jo zavijeva po precej strmi cesti k preblavski višini. Čez pol ure vže do-speva do preblavskega zdravilnega vrelca, nad katerim se vzdiguje mali hram v podobi tempeljua in ki nosi napis: Preblauer Gesundbrunnen. Tu tedaj izvira tista blagoslovljena voda, katera daje bolnim na žeiodcu, v obistih in mehurju — zdravilo, lastnikom njenim pa polni — mošnjo! Kakor sem čul, razpošilja se na leto od tod nič manj ko 600.000 s preblavskim kislecem napolnjenih steklenic, katere lastnikom do 50 tisoč gl. čistega dohodka prinašajo. Tu torej gotovo ne veljd slov. pregovor: „Voda še v čevlju ni dobra", ampak oni grškega pesnika rek: „Voda je najboljša!" Da, v resnici: Lastnikom te vode se ni bati (vsaj dokler voda teče) ne toče, ne poljskih miši, ne peronospere . .. Blagor te vode posestnikom, ker v malo letih uspejo do neverjetnega bogastva, kakor n. pr. Mattoni s svojim G:esshiibler-jem.
Preblavski vrelec je bil znan vže v 12. stoletji. Kmetje so morali to vodo tovoriti škofom bamber-škim, katerim je Wolfsberg in sploh gorenja labod-ska dolina pripadala. Zanimiva je tudi pravljica o pričetku preblavskega vrelca. Neki kmetič, ki je rad vino pil, pritožil se je bil Bogu, češ, da je v Pre-belju preveč vode. „Zakaj toliko vode, raje naj bi bili vina vrelci!" — Na to mu je Bog dobrohotno odgovoril: „Hočem vzbuditi v teh krajih vrelec boljši od vina, zdravilni vrelec v prid vsega človeštva." — Tedaj se Bog dotakne zemlje s prstom in glej! zdravilni vrelec priskaklja iz nje. Na to pravljico se blezo ozira v kamenito ploščo vsekani uapis, ki stoji na steni med vrelcem in kateri slovenski prestavljen slove tako-le:
Kjer tok planinskih sap hladi, Kjer hram Pomonin se blišči, Kjer sredi cvetnega polj ¡i, Labodske vode val šumlja: Tam vrelec vreje zdrav in čvrst Vzbudil fra je sam božji prst.
Od vrelca jo zavijeva po cesti mimo kopelji in dospeva po malem ovinku na vrh griča (792 m.), kjer stoje bivališča za gostove, tako zvani Herren-haus in Schvveizerhaus, in mala cerkvica, kjer gostje duhovniki sv. mašo čitajo. Lep in širen razgled se ti odpira iz te samotne višine čez gorenjo labodsko dolino tje do štajerskih planin. Tudi bližja okolica preblavskega letovišča je mična. Mecesnovi in smrekovi gozdi se vrste z žitnim poljem in tolstimi pašniki. Planinske sapice vedre ti čelo in vonjavi vzduh, duhteč iz smrečjih logov, te sladko omamlja. Oj ta čisti, brezprašni planinski zrak ti gotovo umiri razdražene živce! Sprehajajo se po tihem gozdu se lahko vsedeš na pripravljeno klop in vzameš v roke kratkočasno berilo. Ako pa ti samota vže preseda in si želiš razvedrila, lahko se podaš navzgor v
(Dalje v prilogi.)
naj bil gospodaril? Za koga se trpinčil? Čemu ro-botariti? Ko me še žena zapusti, zbežim s posestva, razdelivši pohištvo in orodje sosedom. Preživim se po svetu brez graščinske milosti in varstva. Od te dobe potikam se po svetu.
Kedarkoli pa pridem v ta kraj, obiščem tudi grobje. Pogledite ondi ona dva groba, tam se raz-jočem pri svojih dragih, a tu moram preklinjati. Ne morem za to. Na upravnika Sch . . . ., ki je kriv vse moje nesreče in bede, klical bodem vedno božjo kazen . . . ."
Starček vstane in se pripravlja k odhodu.
„Kristijan ste in vam je znan nauk o odpu-ščenji sovražnikom i največjim?"
Starček me mirno posluša, zmaje z glavo in pravi: „Mnogo je odpustiti možno, toda če vam kdo uniči vse, česar ste ljubili, morete mu podati desnico ?"
„Ne samo, da jo morem, temveč moram: Odpusti nam naše dolge, kakor i mi odpuščamo dolžnikom svojim'."
Starček se zamisli in zahvalivši se tiho otide z grobišča; v meni pa so se vzbudile prečudne misli na tem svetem kraji miru in pokoja.
A. S.
Priloga 198. štev. „Slovenca" drié av^usia 1889.
bi i ■/. ii jo vns'co Probelj ali če ti j« ljubo, še višj« na 1415 m visoki Schulterkngel. ali pa navzdol v bližnje mestece S v. Lenait, li gradiču Waldenstein itd. Časnikov, konverzneije, iger. zabave ti v Preblavu ne manjka akoravno je tu zaradi pomanjkanja prostorov le malo gostov (kakih 40 — 50) in vse le boli družinsko m priprosto. Kuhinja pa in postrežba ste izvrstni, cena hrani in stanovanju srednje draga (okoli 20 gld. na teden). Je se pri table d' hote ali pa a la carte posebej. Zaradi visoke lego, čistega zraka, zdravilne vode iu samote se je Preblav neka terim tako omilil, da skoro vsako leto sem zahajajo. In še kakošni gospodje! Pred vsakim se je treba spoštljivo odkriti. Le poslušajte! Letos so tu bivali ali oziroma še bivajo siedeči znameuitejši gospodje in gospe: Alojzij M o ser, c. kr. tajni svetovalec; Prider. F. v. Mayr, c. kr. generalni ravnatelj; Dr I. vitez Zhishman, c. kr. dvorni stotnik, J. Defacis, c. kr. tajni svetovalec in predseduik tržaškega deželnega nadsodišča z družino, pl. P i 11 o, c. kr. deželni predsednik, pl. Bezecny, ces. kr. tajni svetovalec, dr, M. Volarič, štabni zdravnik z družino, Božena F a n d r 1 i k , moravskega poslanca soproga z družino, dr. Livij Radivojevič, predsednik kr. hrvatsko-slavonskega septemvirilriega stola v Zagrebu, Jožef Torb ar, vodja zagrebške realke, dr. Frider. Maassen, dvorni svetovalec iu vseučiliščui profesor, dr. Marijan vitez S k o r s k i z Dunaja, dr. Štefan Spevec, sekcijski načelnik iz Zagreba, Franc pl. Torstner, polkovnik in attache pri avstrijskem poslaništvu v Rimu; vrh tega mnogo Tržačanov, večinoma Italijanov, katerih sploh po koroških letoviščih nikjer ne maujka. Izmed Slovencev smo bili tedaj: Družina Defacisova, dr. M. Volarič in jaz, goriški stari testament. Pri vsej tej razliki stanov, dostojanstev in narodnosti je kon-verzacija živa in ljubeznjiva. Ker so vsi gostje oli-kanci, ni se bati ne preziratija, ne dolgočasa. Kdor ne veruje naj pride sem pogledat, no bode se kesal.
Dni
3 v ne novice.
(Z j edin jen je Dalmacije s Hrvatsko iu Bosno.) „Katolička Dalmacija" poroča, da se bodo v kratkem večina dalmatinskega deželnega zbora izjavila za zjedinjeuje Dalmacije s Hrvatsko in Bosno. Poslednjo namreč tudi reklamujejo kot hrvatsko deželo.
(Potrjena volitev.) Presvetli cesar je potrdil volitev g. dr. Josipa Ser 11 eca načelnikom in g. Ivana II a u s e n b i c h I e r j a namestnikom okrajnega zastopa celjskega.
(Izložba slik) v tukajšnji čitaluici bode še jutri odprta.
(Novo poštno poslopje v Ljubljani.) Stranke in uradniki se večkrat pritožujejo zaradi nedostat-nosti poštnega poslopja v Ljubljani. Zgraditi bode treba novo primerno poslopje, za katero bode gotovo tudi mestna občina morala nekaj žrtvovati. Mestni zbor je že v zadnji seji dne 16. julija sklenil, da vloži prošnjo do ministerstva za primerno iu dostojno poslopje za c. kr. poštni in brzojavni urad in da posebna deputacija mestnega zastopa posreduje pri trgovskem ministerstvu. Te dni je b:i v Ljubljani glavni poštui nadzornik pl. Koch, ki se je posvetoval z merodajnimi osebami o zgradbi poštnega poslopja.
(Karol grof Hohenwart), predsednik najvišjemu računskemu dvoru, odpotoval bodo dno 26. t. m. od Admonta, kjer biva na d pustu, na Kranjsko.
(Sožaljc.) G. dr. P oklu kar je odposlal tirol skemu deželnemu glavarju nastopni telegram: „Povodom smrti g. Ignacija barona Giovanellija je zadela državo, Tirolsko, pokojnikovo družino in nie gove mnogoštevilne čestilce velika izguba, vsled katere izražam srčno sožalje".
(Kako govore Nemci, ko jim gre za obstanek.) Saško narodno vseučilišče, okolu katerega se zbirajo in družijo privrženci nemškega otoka med madjar-skim iu drugimi življi, zborovalo je due 22. t. m. Pri tej priliki se jo vršilo več izjav proti Madjarom. Salzer jo pozdravil evBtigeljske duhovnike kot cvet nemškega plemena. Primerjal je usodo sedtnograških Sa8ov z mestom, katero zalivajo morski valovi, iz katerih pa se še čujejo nemške besede. Bičal je pomadjarjeuje Nemcev, rekoč: „Narod, ki ima za seboj štirisloletno preteklost, ki ima svoj jezik, n« more se pogubiti v drugem narodu." Neki Fröhlich je dvignil kupico na zdravje saskih mater ter končal: „Najprej se morajo naši otroci
učiti nemški, postati morajo Nemci, potem naj se uče m a d j a ršč i 11 p." Ta napit-nica je vzbudlu vtlko navdušenje. Tako govore Nemci v ogerski polovic , kjer jim preti potujčeuje. Slovenci na pomejnih in naroduo-mešariih krajih tudi kličejo: „Treba nam je slovenskih šol, da se otroci naši nauôé najprej slovenski, da se vzgajajo v pravem slovenskem duhu." In kako odgovarjajo Nemci in Italijani? Prizivi in pritožbe do upravnega sodišča iu naiičnega ministerstva in agitacija za nemške šole dovolj pojasnjujejo njihovo spravi ji vost. Prav je, da Nemci branijo in ljubijo svojo narodnost, kjer j« v resnici v nevarnosti, ali kaj si moramo o njih misliti, ki saini diuge pouemčujnjo?
(Duhovniške premembe v ljubljanski škofiji.) Čast. gosp. Ivan Zupančič, kapelan v Spodnji Idriji, je imenovan administratorjem v Topli Rebri na Kočevskem. — Prestavljeni so čč. gg. kapelani: Mihael Trček iz Šmarija k Sv. Petru v Ljubljano; Ignacij Fertiu iz Siarega trga pri Poljanah v Srn arije; Anton Nemec iz Trebnjega v Soutjurij pri Kranju; Lan Nagodé iz Šentjerneja v Trebnje; Pavel Kramar od Sv. Trojice na Mirno. — Nastavljeni so čč. gg. novo-mašuiki : Vinoencij Vidergar v S p. Idrijo; Josip Pristov v Sostrem; Anton Smid v Seut-jerueji; Josip Žagar v Starem trgu pri Poljanah. — Cč. ga. Alojzij Žužek, kapelan v Sostrem, ¡11 bogoslovec Ivan K uri s te! j sta vsprejeta v tovarištvo (družbo) Jezusovo.
(Še jedcu spomin na „turnerje" v Monakovem.) Razven tatvine na Hiemskem gradu in ogromno množine popitega piva je ostal vrlim Bavarcem spomin na telovadce znaten deficit. Monakovo je na račun slavuosti plačalo že 25.000 mark, pri-manikuje torej še 30.000 mark.
(Vabilo) k predstavi, katero prirede dijaki v nedeljo dne 25. t. m. v godbeni dvorani gosp. 11 Degischerja v Mengišu. Igrala so bode burka v treh dejanjih s petjem: „Nezgode starega samca." Vstopnina: prvi prostor 30 kr., drugi prostor 20 kr. Začetek točno ob polu 8. uri zvečer.
(Učiteljska služba) je razpisana na jednoraz-reduici na Seli h pri Šumbregu z letno plačo 400 gl., stanovanjem iu doklado. Dalje je razpisana na dvo-razrednici na Mirni druga učiteljska služba z letno plačo 400 gl. Prošnje do 8. septembra.
iluroriiio gospodarstvo.
Poslano.	(i)
„Assicurazioni Generali".
(Daljo.)
„Generali" je tedaj posebna individualnost, ki je najbolj podobua oni angleški „prima compagnie", ki ima pred vsem pred očmi lo kupčijo ter išče svojo čast v vspešnem napredovanji zavoda. In ravno zaradi tega nam je „Generali" prototip zasobne zavarovalnice, ki s trgovsko previdnostjo oplodujo naj-maujše kakor največje de'o, dosega z najpriprostej-šimi sredstvi najsiluejše učiuke ter pomuožuje vrednost svojih opravil s točnostjo. Kolikor milijonov gré skozi njene roke, nikdar ne ostane 11a dnu skaljena gošča, ki bi k najmanjši pritožbi opravi čevala, o njeni točnosti se čuje le enoglasna hvala. To delavnost zasobnega zavarovanja pa primerjajte z neukornosto uradnega aparata v Nemčiji ali tudi z neskončnimi pripravami v Avstriji za malenkost
zavarovanj zoper nezgode, in potem bodete razumeli navdušenost našo za to tržaško kup^ijsko prebri-sauost.
Dobi 'o osnovano zasobno zavarovanje, kateremu stojita na strani poštenost iu vrlost, zmaga tudi pri najneugodnej^ razmerah, kakor je „Generali" pokazala v mia^/m letu, ki je bilo toli neugodno elementarnemu zavarovanju. Zavarovanje zoper točo se je družbi izneverilo, stroka prevažanja je bila neprijazna 111 daljno inozemstvo je obteževalo zavarovanje zoper ogenj, ki se tukaj tako mojsterski izvaja, in vendar — rezerve so dobile zopet močne pritoke, delničarji pa nov obilen dobiček; to je ravno blagoslov „mešanega" sistema, ki v svojem temeliu pomeni protizavarovanje strok, nič manj pa previdnosti, ki gleda v bodočnost, kopiči dobiček in ž njim rodi nove dohodke. V tem previdnem duhu so delničarji v sedanjosti zadovoljni z majhnimi žrtvami, da za vse slučaje zavarujejo prihodnjost, katero more pa „Generali" s svojimi bogatimi rezervami mirno pričakovati.	(Dalje sledi.)
Tdegrami,
Dunaj, 2:1. avgusta. Sah perzijski je po-poludne d osel. Na kolodvoru so ga cesar in mnogi dostojanstveniki sprejeli. Po pregle-danju častne stotnije se jo na cesarjevi strani odpeljal skozi vojaški špalir v cesarski dvorec Ob (i. popoludne je bil obed, zvečer pa je šah v loži z nadvojvodo Karolora Ludovikom in njegovo soprogo, nadvojvodinjami Marijo Jožefo, Marijo Terezijo in Marijo, nadvojvodami Ferdinandom, Viljemom in Rainerjem ter srbskim kraljem Milanom prisustvoval v dvorni operi predstavi „Excelsior."
Dunaj, 24. avgusta. „Wiener - Zeitung": Cesar je imenoval ravnatelja ljubljanske kaznilnice Markovicha za nadravnatelja mariborske moške kaznilnice.
Budimpešta, 24. avgusta. Listi pozdravljajo imenovanje Emeriha Josipoviča za hrvatskega ministra.
Metz, 24. avgusta. Cesar in cesarica sta ponoči odpotovala. Mesto divno razsvetljeno. Cesar in cesarica sta bila povsod navdušeno pozdravljena ter sta se poslovila od velikega vojvode badenskega in namestnika, ki sta se v Strassburg povrnila.
T si j e i.
22. avgusta. Pri \ian>'u\ Munk, lilum, Iirucknor in Novak, trgovci, in Marija Okožurak, zasebniea, z Dunaja — Latoschinsky, e. kr, stotnik, iz Trsta.
Z» niuogobrojue dokaze odkritosrčnega in tolažilnega sočutja inej dolgotrajno boleznijo in ob nepopisni, žalostni, istiuito pretre-sujoči izgubi svojega prt'ljubljenega, nepozabnega soproga
dr. Maksa Samca
izrekam darovateljem prekrasnih vencev in za mnogobrojno vdele-žitev pri pogrebu vsem sorodnikom, prečastitemu g. dekanu Jan. Oblaku in drugi duhovščini, čč. oo. frančiškanom, pevskemu društvu „Liri", domači požarni brambi in čitalnici, mestnim odbornikom, meščanski korporaciji, deželnima poslancema gg. baronu Apfaltrernu in Janku Kersniku, gg. častnikom c. kr. pra-harne, gg uradnikom, učiteljstvu deške in dekliške šole, deputaciji zdravnikov, gg. dr. A m-b rožiču in dr. Dereaniju, kamniškim gospem, domačim in tujim prijateljem in znancem ter drugemu p. n. občiustvu svojo najiskrenejšo zahvalo.
V KAMNIKU, dné 23. avgusta 1889.
(D
Terezija Sameo.
Vremensko sporočilo.
□ a a	Cas	Stanje		Veter	Vreme	Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrukomeru v imu	toplomera po Celziju			
	7. u. zjut.	734-5	188	si. 8vzh.	r' ' ' tsno	900 de/,
23	2. u. pop.	735 3	18-8	„	-, > tono	
	9. u. zveč.	7349	10-8	si. szap	n	
Srednja temperatura 18-1" za 0-2° u»
maloiu.
Dunajska borza.
(Telegraflono poročilo.) 24. avgusta
Papirna renta 5% po 100 gl. (s IG % davka)	83	gl.	75	kr.
Srebrna „ 5% „ 100 „ „ 16 % „	84	„	70	„
5% avstr. zlata renta, davka prosta . . .	109	„	95	„
Papirna renta, davka prosta......99	„	50	„
Akcije avstr.-ogerske banke............907	„	—	„
Kreditne akcije ....................304	„	75	„
London.............119	„	20	„
Srebro .............—	„	—	„
Francoski napoleond..................9	„	45	„
Cesarski cekini ....................5	„	63	„
Nemške marke ..........58	„	20	„
14 let star, ki je zvršil prvi gimnazijski razred, želi priti kot učenec v kako proda-jalnico z mešanim blagom na deželi. (2-i) Več se izve v „Katoliški Tiskarni".
H	♦
+ Gospodom šolskim predstoj- . nikom in učiteljem
(24)
priporoča
l«ffl
■1
r,
trgovina z železnino in orodjem
M K
na mestnem trgu IO,
^ ^ vsa vrtnarska orodja, kakor tudi ^ orodja za sadjerejo in obdelo-^^ vanje sadnih dreves, in sicer: drevesna strgulja, škarje za go-M M senice, ročna lopatica, drevesna M M žaga, sadni trgač, dreves, škarje, Hwcepilnik, cepilnik za mladiče, M M cepilni nož, vrtnarski nož in H ^ drevesna ščetka. Orodja so vsa na lepo popleskani leseni plošči urejena in po prav nizki ceni.
Vinko Camernlk,
kamnosek, v Ljubljani, Parne ulice štev. 10,
filijala tik mesarskega mostu,
se najuljudneje priporoča prečastiti duhovščini v izvršitev naročil vsakovrstnega
cerkvenega umetnega kamnoseškega dela
slav. občinstvu pa svojo bogato zalogo naj-raznovrstnejšlh po najnovejših načrtih prav lično in Iz različnih vrst marmorja izdelanih
nagrobnih spomenikov,
se posebej opozarja na krasen, od kajnah talskega, kararskega in črnega marmorja izgotovljen
Mr s po me 11 i k,
katerega prodA po primerno jako nizke.) ceni. Tudi p. n. stavbenim podjetnikom se
priporoča v vsakovrstna	(6-4)
stavbinska dela,
katera lino, trpežno in ceno izvrši.
Zahvala in priporočilo,
Udano podpisani zalivali se tem potom prečast. duhovščini in si. občinstvu za dosedanjo naklonjenost ter se ob enom priporoča tudi v bodočo v izvševanje vseh v
čevljarsko obrt
vštovajočih se del. Za točno, lično in trpežno izvršenjo jamči, istotako za mogoče nizko ceno. Spoštovanjem
JVIatija Horvat,
čevljarski mojster, v Ljubljani, sv. Petra cesta št. 32.
Južno - štajerska hranilnica
s sedežem
—= v Cel j i. =—
To hranilnico ustanovili so okraji: Vransko, (lioruji^rad, Šoštanj,
Šmarje in Kevniea, ki so prevzeli za ta zavod posebno in
splošno poroštvo za polno varnost vlagateljev.
Sprejema vloge od vsakega in jih obrestuje po 4 odstotke; za vloge mladoletnih in za druge enake hranilne vloge se izdajajo posebne obrestne knjižice.
Daje posojila posebno na zemljišča in hiše in druge vrednostne zastave, potem okrajem, občinam in posojilnicam za 5odstotne obresti.
Pisarno ima na Glavnem trgu v Celji št. 101 in uraduje
vsak torek in petek od !). do 12, ure predpoliidiiem.
Po pošti se pa opravi vse vsak čas.
Obrazci za prošnje se dobivajo brezplačno pri ravnateljstvu, kakor tudi poštno-liranilnični listi za poštnine prosto pošiljanje denarjev.
(6-5)
m.
XXII I I X tli i I IIIIIIIIIIXX Iti III XI I i I I
Prva in najstarejša allopatična in h o ta eopatična lekarna na Kranjskem.
Deželna lekarna
Ludovika
v LJUBLJANI,
priporoča se slav. občinstvu vaja nastopno le nekaj svojih vspehom rabljenih zdravil in
Ustna roda dr. Dufiosa pripravljena iz ameriških rastlin, jako aromatična, ohranjuje zobe in dlesno čisto, zdravo in ozdravi vsakovrstne zobne bolečine. Po tem takem je jedno najprvih in najizvrstnejših sredstev za ohranjenje zob in dlesna. 10—15 kapljic te vode vlije se v kozarec, kateri je do tretjine napolnjen z vodo, in s to mlečno tekočino naj se izpirajo usta zjutraj, pa bodo zobje po daljšej rabi dobili bleščečo beloto, minula bode smradljiva sapa iz ust, osvežilo in okrepčalo se bode dlesno. — Cena večjemu llakonu 60 kr.
Voda za čiščenje obraza tudi voda za pege, gotovo in popolnem odstrani vsake nečistosti kože, kakor: pege, žoltine, ogrce, rudeč obraz, grinte in druge nečistosti kože. Ohrani torej polt vedno belo, gladko, čisto in svežo: daje obrazu mladostno barvo in sicer s tem, da se od kože odluščijo neznatne luskine, s čimer jej dA beloto, nežnost in sve-žost. Navadno odpravi vsako nečistost polti po 15 do 20kratnej rabi. Rabijo jo ravno tako lahko otroci in odraščeui in se za neškodljivost jamči. — Cena steklenici z navodilom za rabo 80 kr.
Zobni prašek beli, po dr. Heiderji, s proporcionalnim dodatkom salicilnokislega na-trona, je jako priljubljen in se mnogo zahteva. Poleg toga imam vedno v zalogi rudeči, sivi in črni vegetabilični zobni prašek. — Skatljica velja 30 kr.
m

pri „Mariji romagaj
Grečel-na
Mestni trg 11,
in preč. duhovščini, ter na-izkušenih in vže z gotovim specijalitet, in sicer:
Zobna pasta, odontosmegma imenovana v porcelanastih škatljicah. Preskušena pasta za polituro in ohranjenje zob. — Škatlja 60 kr.
Olje iz repja je najreelnejše sredstvo, da se zabraui prehitro osivenje las, lase naredi mehke, odstrani in zabrani delanje sitnih luskin na glavi. — Flakon velja 30 kr.
Tinktura za kurja očesa za popolno odpravo kurjih očes, bradavic in trdo kože. — Steklenica s čopičem in navodilom za rabo vred velja 40 kr., 1/3 dvanajstorice 2 gid.
Obli» za kurja očesa, obliž za turiste imenovan Luserjev 60 kr., ravno tak od mene narejen le 40 kr.
Razven navedenih zdravil dobivajo se v deželni lekarni tudi medicinična mila, lepo dišeče pomade, lasna olja, razni pristni angleški in francoski parfumi, pariški prašek za dame (bel in rudeč), poudre de riz, kadilni papir, kadilne svečice, potpourri itd. Dr. Bochardovo aromatiško zemljiščno milo in jako fino nevtralno yli-cerinsko milo jako prijetnega duha, katero se nenavadno lahko zmili, močno peni, kožo ohrani mehko, kakor baržun, belo in elastično in je priporočati za zdravljenje in lepšanje kože, posebno pa, da se hkratu rabi z obraz či-stečo vodo, imam vedno v zalogi.
Poleg tega imam vedno v zalogi razna obvezila, kakor kemično čisto raztolščeno vato, karbolno vato, šarpi, jodoform-gaze, guttapercha-papir, Billrothov-batist itd,
Spoštovanjem
(4)
liiid. Grečel,
lekar,
Zaloga zanesljivih tu- in inozemskih medicinsko - farmaeevtiških preparatov in specijalitet. ~~
V V 'x' V V V V 'i' V V T 'i' V V 'I' 'X' V 'I' 'I- V V V V IVIV V V V 'I' 'i' 'I' V X
trgovina z železnino na mestnem trgu 10,
priporoča po zolo ni/:]ii ooni
okove za okna in vrata, štovje	^^^^
za Stokadovanje, samokolnice,	—r"' tvavevze in stare železniške šine
za oboke, znano najboljši kam-	' M || !ffi
niški Portland- in lioman-ee-	Ll lmlWBfjfe^^-l-itrBt
merit, sklejni papir (Daclipappe)	S]|g| |||||| «»OT™ |
in asfalt za tlak, kakor tudi	™H 1]|S||i® ji |H
lopo in močno iifirejeiia Ij^Ef TiiH^^B I |Ih
nt n|m posa jneas-me dele« IKSJ 1 ¡mm«
Vodnjake za zabijati v zemljo, s ka- i |||»>j | jEIffi
terimi je mogoče v malili urah in
majhnimi stroški na pravem mestu do
vode priti; ravno tako se tudi dobivajo
vsi deli za izkopane vodnjake, železne
cevi in železoliti gornji stojali, kakor tudi za lesene cevi mesingaste tromfoe in ventile in železna okova.
2Ks»	l «tb-^-« s	(37)
vsake vrste orodja, kakor: lepo in močno nasajeni plugi in plužna, železne in lesene brane in zobove zanje, motike, lopate, rezovnice, krampe itd.
Tudi se d obira zmirom sveži (lovski mavec (Lengenfelder GijpsJ za
gnojenje polja.
Ces. kraljevo privil.	zavarovalno društvo
AVSTRIJSKI
„PHOESNIS"
na limiaiji,
katerega premoženje znaša y a. y.
C 12 milijonov goldinarjev j)
zavaruje proti škodi po požaru, sprejema tudi zavarovanja na življenje za vse mogoče slučaje pod jako
ugodnimi poboji.
Zavod je izplačal za dobe svojega obstanka ¿0T nad 50 milijonov gld.
Vsakoršna pojasnila daje radovoljno
Glavni zastop za Kranjsko
v I^jiitol jani
Franciškanske ulice št. S (za frančiškansko ccrkcijo).
mi vi'liUcni Mcstnom trffu,
Lekarna Trnköczy,
zraven rotovža v Ljubljani
priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ki ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarn Tnikoe/.y-jeve tvrdke je pet, in sicer: Na Du naj i Viktor pl.Trnkoczy, V , Iiunds-thurnistrasse 113 (tudi kemična tovarna). dr. Oton pl. Trn-koczy, 111., Kadeck.vplatz 17, in Juiius pl. Trnkoczy. Vil!.. Josofstiidterstr. 30. V O rade i (na Štajerskem) Vendelin pl. Trnkoczjy V Ljubljani Ubald pl. Trnkoczy. P. n. občinstvo se prosi, ako mu je na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi : Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani.
Marijaceljske kapljice za želodec,
'katerim se ima na tisoče ljudi zahvaliti za zdravje, VM - jh^ imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: manjkanje slasti pri jedi, slab želodec, unik. vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zabasanje, gliste, bolezni na vranici, na jetrih in zoper zlato žilo. 1 steklenica velja 20 kr., 1 tueat 2 gold., 5 tueatov samo 8 gl.
Sval-iio! opozarjamo, da se tiste istinite marijaceljske kapljiic dobivajo samo v lekarni Trnkocz.j-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani.
Cvet zoper trganje (Gicnt ),
je odločno najboljše zdravilo zoper
protin ter revmatizein, trganje po firr^fi
udih, bolečine r križi ter živcih, ote-
klino, otrpnete ude in kite itd., malo
časa če se rabi, pa mine popolnem
trganje, kar dokazuje obilno zahval. / rlVlI
Zahteva naj se samo „cvet zoper I l11 \ 11
trganje po dr. Malim" z zraven sto- [¿¿¡s^Jv*
ječim znamenjem. 1 stekl. 50 kr. tucat ¿fimtomorff
4 gl. 50 kr.	^ '
Ge ni na steklenici zraven stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrnite.
Mi zeliščni sirop taista,
za odrasle in otroke, je najboljši zoper kašelj, hri-pavost, vratobol, ietiko, prsne in pljučne bolečine: 1 stekl. 50 kr., 1 tucat 5 gld. Samo ta sirop za 56 kr. je pravi.
Kričistilne krogljice
ne smele bi se v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedočile pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaženem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.: jeden zavoj s 6 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj.
^Zdravila za živino. ?š
Slupa za živino.
Ta prav dobra štupa pomaga najbolje pri vseh boleznih krav, konj in prašičev.
Kavarna ,Austria'
(Cafe Hehiriiclt)
sv. Petra cesta štev. 34 v Ljubljani
(poleg mesarskega mosta) (14)
priporoča se si. občinstvu z mesta in dežele v mnogobrojui obisk. Postreže svojim gostom i z vedno svežo kavo in drugimi okrepčujo-čimi pijačami ter ima na razpolago slovenskih in nemških časopisov veliko Število.
XXXXXXXXXXXXXXXXXK
x 18r51 lil Eberl, H
X Izdelovalca oljnatih barv, firiiežcv, lakor X X	> i« napisov.	X
g Pleskarska obrt za stavbe in meblje. £ H - K	Ij»UM, H
«a Frant.	cerkvijo v g. J. Vilharja hiši št. i. ^
priporočata pročast. duhovščini in p. n. občinstvu vse ^Z v njiju stroko spadajoče delo v mestu in na deželi kot 2 #1 znano reelno fino delo in najnižje cene. y Posebno priporočilne za prekupce so oljnate barve ^ v ploščevinastih pušicah (Blechbüchsen) v domačem
lanenem oljnatem firneži najfineje naribane in boliše jf ^ nego vse te vrste v prodajalnah.	(14)
y	Cenike na zaiitevauje. "W ^
X&XKXXXXXXXXXXXXXX
okrogle in iskrene. Krave dobe mnogo dobrega mleka.
Zamotek z rabilnim navodom vred velja le •'>() kr., 5 zamotkov z rabilnim navodom samo 2 gld.
Cvet a konje.
Najboljše mazilo za konje, pomaga pri prctčgu žil, otekanji kolen, kopitnih boleznin, otrp-nenji vboku,vkrlžl itd., otekanji nog, inchurjih na nogah, izvinjenji, tiščali j i od sedla in oprave, pri sušici itd. s kratka 'hvnniijih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stekl. z rabil, navodom vred sani ) i gl.
Svnrilo ! Naši izdelki so pristni, zanesljivi in zajamčeni, če imajo ime Trnkoczv in našo varstveno znamko. Zoper ponarejanje istih se sodnijski postopa.
Vsa ta našteta zdravila se samo prava dobijo
v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani
/.rnven rotovžn	(-lii)
% Svojo bogato zalogo
g*o naj illzjIIK1'«a
priporoča slavnemu občinstvu
Franc Šiška,
kovaški In podkovati mojster. Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 6,
v Tonuiesovi luš.i.	(Ki)
l KKKKKumtKmnmmKn
Spominjajte sc ljubijauske dijaške in ljudske kuhinje pri ijri in slavah, pri slovesnostih, oporokah in nepričakovanih dobitkih.
z združeno zračno kurjavo patent I ^ei'1'ii «.V Neidl,
elegantne in po ceni, kakor vse vrsto peči s slepicami, od najpriprostojšib do iny'elegantnejšili, priporoča najstarša in največja
iov^nm za peči in lončene izdelke m Hiraiijskrin
v Liubliani.
(41—2o)
!!!STovo! Xovo! IVovo!!!
Najnovejša ročna mlatilnica
na jermene brez zobžastih koles.

nali.'jujofa so poleg gradu Ilagenegg »a Koroškem,
odlična krepčilna pijača, katera se zlasti radi močne vsebine lithija (Litbion) priporoča kot zdravilo proti boleznim v ledjih in v mehurji, ker jih večinoma prepreči ali celo odstrani itd.
Glavna zaloga je v Železni kupli (Eisenkappel) na Koroškem, od tod se (pošta v Kapli) razpošilja ta kiselica v svet: za Kranjsko in Istro zalaga gosp. Miha Kastner
v Ljubljani.	(]8)
\i I 'l t i 11) ici»'/vrstno s.stavljene, za ročno, jMlilllilllLC vitalno, vodno in parno delovanje.
Vjf.,1., lclofa ali slojefa, stalna ali pre-> 1 Ulici, vazalna za 1—6 živinčet.
Skoporeznice^tdi^r1'
Stroji za ropkanje turšlce. mlini za trgano moko. reporeznice.
Stiskalnice za seno S£
sestave.
Vinebi» atial»>tl>ium s,l,,u0 stiskaltiieo, mlini /.a sadje na državni > lllolvl MlMvclllilLL, izstavi dunajski oktobra 1SSS odlikovane s r> največjimi odlikami.
Dr. Ryderjeve sušilne priprave za sadje, Bluntove patentne stiskalnice za zeleno pičo
se po najnižjih cenah vedno dobivajo pri
IMf. A V F A KTH-ll tfc C()., tovarne gospodarskih in vinarskih strojev,
livarna in fužina na par	(10—(!)
Dunaj II., Frankobrod o M. in Berolin. Obširni katalogi na željo gratia in frank o. Razprodajalci se vsprejino. Iščejo se sposobni zastopniki proti primerni proviziji.
SI
Vsi stroji za kmetijstvo in vinorejo! t
najnovejša sestava v raznih velikostih.
Stiskalnice in mlini za olive, vinske in sadne stiskalnice,
mlini za grozdje in sadje i	^
Mlatilnice. čistilnico In vitala.	stroji za ropkanje turšlce. sejalnlki, orala
itd. Itd. Sušilne priprave za	sadje in sočivje.
Škoporeznice v največji izbiri prodaja izvrstno izgotovljene in po tovarniških cenah
IG. HELLER, Dunaj,
1'rat o rstrass(> T s
____ Katalogi in vsako pojasnilo na zalile-
W	vanje gratis in 1'ranko
Hazprodajalcem najugodnejši pogoji.	(lb)
Sposobni zastopniki se iščejo ter dobro plačajo. "TBBtj
hj *-Mpj
izdelovalec obleke za gospode,
Šelenburgove ulice Ljubljana Šelenburgove ulice
(nasproti čitalnici)
so priporoča slavnemu občinstvu z mosta, in dežele v
izdelovanje obleke
po najnovejšem kroju
|io mogoče nizkih cenah; istotako svojo bogato zalogo raznovrstnega domačega in inozemskega blaga.
Posebno se priporoča prečastiti duhovščini v izdelovanje t alai-jcv in raxne obloko.
Vzorci so fvaiiJio na	(12)
OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOi
fasadne barve
so najboljša, najtrajnejša in najcenejša bar-vena snov za poslopja, trdna zoper dež in solnce, kažejo lepi in mirni .svit linejšega pe-ščenika in so lukujičaste, kar se ne more v zdravstvenem oziru dosti preceniti. — Mnogo cenejše od oljnatih barv.
gy Zabojfck na poskušnjo gld. 1'60.
Ceniki, prospekti in spričevala zastonj in franko.	02-»)
iiUtfnvika Christa v Iiineu ob d.
Zastopnik ssa Kranjsko: F. P. I I III ( in lil*lig