OBZORJA STROKE sorodna druπtva Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 76 Intervju/ 1.22 doc. dr. Mojca Ramπak flPRILAGODLJIVOST IN USTVARJALNOST« INTERVJU S PEGGY BULGER, AMERI©KO FOLKLORISTKO Peggy A. Bulger je direktorica Ameriπkega centra za naËin æivljenja pri Kongresni knjiænici v Washingtonu (American Folklife Center at the Library of Congress) in druga oseba na tem poloæaju, odkar je ameriπki Kongres leta 1976 ustanovil Center. Je NewyorËanka, ki je diplomirala iz upodabljajoËih umetnosti na Univerzi New York v Albanyju, magistrirala iz folkloristike na univerzi v Zahodnem Kentuckyju in doktori- rala na Univerzi v Pensilvaniji. Delovala je kot folkloristka, svetovalka, producentka in veË kot trideset let dokumentirala naËin æivljenja ter razvijala in upravljala folkloristiËne pro- grame. Bila je dræavna koordinatorka za ljudsko umetnost na Floridi (1976‡79), sekretarka Floridskega programa za preuËevanje naËina æivljenja (1979‡89), programska koor- dinatorka, direktorica in viπja svetovalka Juæne zveze za umetnost (1989‡99). Zdaj je direktorica Ameriπkega centra za naËin æivljenja, ustanove z najobπirnejπimi pisnimi, zvoËnimi in slikovnimi arhivi na podroËju ljudske kulture in folklore v ZDA. V soavtorstvu je napisala delo South Florida Folklife (1994), uredila zbornik Musical Roots of the South (1992), bila pro- ducentka mnogih video posnetkov: Music Masters & Rhythm Kings (1993), Every Island Has Its Own Songs: The Tsimouris Family of Tarpon Springs (1988), Fishing All My Days: Mari- time Traditions of Florida’s Shrimpers (1985) in πtevilnih dru- gih posnetkov (Deep South Musical Roots Tour, 1992 in Drop On Down in Florida, 1981). Je Ëlanica veË profesionalnih zdruæenj, leta 2001 je bila predsednica Ameriπkega folkloris- tiËnega druπtva. V februarju 2005 sta Peggy Bulger in Anne Lomax predavali na Univerzi v Ljubljani. V predavanju z naslovom Deæela, kjer se je zaËel blues sta predstavili delo ameriπkega folklorista in enega najveËjih zbiralcev etnomuzikoloπkega gradiva Alana Lomaxa. Ker je Peggy odloËna æenska in zavzeta raziskovalka, ki je name naredila dober vtis æe prej, na konferencah Ameri- can Folklore Society, sem jo nagovorila k temu intervjuju. Tako je nastal æe drugi intervju v seriji, v kateri predstavljamo tuje raziskovalne in institucionalne izkuπnje kolegov po svetu.1 Dr. Peggy Bulger, imate πirok razpon delovanja na podroËju folkloristike, diplomirali pa ste pravzaprav iz upodabljajoËih umetnosti. Kaj vas je zaneslo v folkloristiko in zakaj ste v tej stroki tudi ostali? Æe kot πtudentko so me zanimali izdelki domaËe in umet- nostne obrti, od svojega trinajstega leta pa sem tudi igrala kitaro v skupini, ki je oæivljala ljudsko glasbo. Toda takrat sploh nisem imela pojma, da obstaja tudi kaka znanstvena disciplina folkloristika! Po diplomi sem bila najprej hotelska receptorka, ker je bila to edina sluæba, ki sem jo tedaj uspela dobiti z diplomo iz umetnostne zgodovine. Toda ko sem nekoË prelistavala broπuro o muzealstvu, sem naπla v njej razpis za diplomiranega folklorista. To je bilo leta 1976, ko so ZDA slavile dvestoletnico svojega obstoja in ko so knjiænice, muz- eji in dræavne agencije poskuπale pomagati, da bi se ohranila in kar najbolje interpretirala naπa dediπËina. Po tem odkritju sem vpisala podiplomski πtudij iz folkloristike in se nikoli veË nisem ozirala nazaj. Folkloristika zdaj izpolnjuje veËino mojih osrednjih interesov. V vaπih prvih sluæbenih letih, ko ste delovali kot folkloristka, ste bili veliko na terenu in ste dokumentirali ljudske umet- nike v razliËnih ameriπkih dræavah. To je verjetno velika priloænost in izziv za mladega folklorista, namreË, da se ozre po πtevilnih moænostih, ki jih nudi ta disciplina. Kakπne so bile te vaπe izkuπnje? Imela sem veliko sreËo, da sem v eni od svojih prvih sluæb v stroki delala kot dræavna koordinatorka za ljudsko umetnost na Floridi. Takrat sem ogromno potovala po dræavi in doku- 1 Prim. Mojca Ramπak, flSrce mojih raziskav so ljudje«, intervju s prof. dr. Jackom Santinom, ameriπkim folkloristom. Glasnik sloven- skega etnoloπkega druπtva 45/2005, πt. 3, 35‡41. Peggy A. Bulger, ameriπka folkloristka sorodna druπtva OBZORJA STROKEGlasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 77 mentirala ljudske umetnike, pa tudi umetnike, ki so nastopili na floridskem etnofestivalu. SreËala sem Ëudovite ljudi in odkrila, da je Florida dom πtevilnih etniËnih skupin in da je njihova tradicionalna kultura v tej dræavi πe kako æiva in prisotna. Mesto Masaryktown so na primer ustanovili »ehi in ga poimenovali po utemeljitelju Ëeπke neodvisnosti. Tam sem naπla veliko tradicionalnih plesalcev, vezilj, izdelovalcev pisank ter tradicionalnih kuhinj. Mnoga mesta so naseljevali tradicionalni nosilci tradicije, na primer Grki v Tarpon Spring- su, Finci ob jezeru Lake Worth, Poljaki v Bellevillu in nekaj Kubancev v Miamiju. »eprav ste delali za πtevilne ustanove, ste delovali tudi kot samostojna folkloristka. Po magisteriju iz folkloristike v Zahodnem Kentuckyju ste dobili sluæbo kot ustna zgodovi- narka v Albanyu, potem ste bili koordinatorka za ljudsko umetnost na Floridi, sekretarka floridskega programa za naËin æivljenja, direktorica in viπja svetovalka Juæne zveze za umetnost in direktorica Ameriπkega centra za naËin æiv- ljenja. Vaπa delovna kariera tudi po opravljenem doktoratu kaæe, da je zelo pomembno, da folkloristi ostanejo odprti in prilagodljivi. V sektorju tako imenovane javne folkloristike ste bili politiËarka, direktorica, ustanoviteljica skladov, pro- ducentka. Kaj bi svetovali folkoristom oziroma pri nas etnol- ogom na zaËetku njihove kariere ali pa takrat, ko se sreËajo s problemom nezaposlenosti? Zelo se strinjam z vami. Poklic folklorista zahteva tudi veliko prilagodljivosti in ustvarjalnosti. Za razliko od medicinskih sester, uËiteljev, odvetnikov, zdravnikov itd., mora folklo-rist svoje delo na terenu najti sam, kajti teren nikoli ne pride k tebi. Ali drugaËe: folkloristiËno vzgojo in znanje je treba prever- jati v areni. VeπËine, ki jih pridobimo s πtudijem folkloris- tike, so neprecenljive v πtevilnih drugih poklicnih situacijah. Kot folklorist lahko delate v umetniπkih ustanovah, muzejih, knjiænicah, πolstvu, socialnem skrbstvu, zgodovinskih ustano- vah. Ko mlad folklorist zaËenja svojo poklicno pot, si je ne sme preveË zoæiti, ampak je bolje, da ostane odprt tudi za tiste profesionalne situacije, ki ga bodo nauËile πe dodatnih veπËin, na katere bo lahko apliciral svoje znanje. Zdaj ste direktorica Ameriπkega centra za naËin æivljenja v Washingtonu in ste druga oseba na tem poloæaju, odkar je ameriπki kongres leta 1976 ustanovil Center. Kakπne so vaπe vizije v tej ustanovi? Moram priznati, da ima Ameriπki center za naËin æivljenja Ëudovito osebje, ki s svojimi talenti in sposobnostmi veliko pripomore k uspeπnosti. Upam, da ustvarjam tako vzduπje, da kolegi lahko strokovno rastejo in hkrati izpolnjujejo poslan- stvo Centra. Naπe najpomembnejπe delo je ohranjati in vzdræe- vati neprecenljive zbirke ter omogoËiti, da bodo dostopne raziskovalcem in drugi javnosti. Ker smo vodilna folkloristiË- na ustanova v celotnem severnoameriπkem prostoru, skrbimo tudi za negovanje bistvenih predmetnih vpraπanj v stroki. Iz leta 1928 smo podedovali arhiv ameriπkih ljudskih pesmi, ki je πe danes osrednji arhiv naπega centra. V njem hranimo zbirke antropologov, folkloristov in etnomuzikologov. To je hkrati tudi najveËji arhiv terenskih posnetkov na svetu, in πe vedno raste. V Ljubljani ste februarja 2005 predavali z Anne Lomax; pre- davanje ste naslovili flDeæela, kjer se je zaËel blues«, enako kot je naslov knjigi Alana Lomaxa iz leta 1993. V predavanju ste slikovno in zvoËno prikazali njegovo terensko delo na jugu ZDA. Od leta 2004 je njegova zbirka ljudskih pesmi del vaπega Centra. Roger Abrahams je nekoË izjavil o Lomaxu, da je on najbolj odgovoren za veliko zanimanje AmeriËanov za ljudsko pesem v 20. stoletju. Kako se po vaπem mnenju glasbena tradicija vraËa v vsakdanje æivljenje? Zakaj sta ljudska kultura in tradicija moderni? Izvrstnost v umetnosti ni nikoli iz mode. Enako kot je Bach popularen po tolikih generacijah, sta tudi blues in bluegrass. Zanimivo je sliπati variacije, ki so nastale v zadnjih letih, kjer je recimo pop zvezda Moby predelal nekatere tradicionalne posnetke bluesa, ki jih je zbral Lomax in kako so ti pristali na lestvicah priljubljenih v nekoliko novejπi obliki. Eksplozija ljudske glasbe ima veË opraviti z Lomaxom, ki je to glasbo pribliæal posluπalcem kot pa s spremembo okusa. Projekt flZgodovina veteranov« v vaπem Centru poteka od leta 2000. Za njegove potrebe zbirate in ohranjate osebna poroËila veteranov, ki so bili v prvi in drugi svetovni vojni, korejski vojni (1950‡1955), vietnamski vojni (1961‡1975), vojni v perzijskem zalivu (1990‡1995) ali v Afganistanu in Iraku od leta 2001. Prav tako zbirate osebna poroËila ameriπkih dræavljanov, ki so bili aktivno udeleæeni denimo v vojaπki industriji in so bili letalski inπtruktorji ali zdravstveno osebje. To je projekt ustne zgodovine, ker Center ne zbira predmetov, povezanih z vojno, paË pa samo flnenavadne vojne zgodbe navadnih ljudi«. Tako delo zahteva koherentno skupino sodelavcev. Ali je to sploπna orientacija vaπega Cen- tra, da namreË spodbujate skupinsko raziskovalno delo bolj kot individualne raziskave? V naπem Centru ljudi za terensko delo usposabljamo v polet- nih πolah, na terenu pa delajo skupine dokumentalistov, ki vkljuËujejo folkloriste, fotografe, snemalce zvoka itd. To je idealno. Pri projektu flZgodovina veteranov« pa smo ubrali drug pristop. To je namreË projekt, kjer sodelujejo v glavnem prostovoljci iz razliËnih skupnosti, ki dokumentirajo veterane. Projekt je πe posebej prilagojen mladim iz srednjih πol; ti spraπujejo starejπo generacijo, ki se je borila v drugi svetovni vojni. Naπa prizadevanja so resniËno velika in da bi vkljuËili kar se da veliko skupnosti, prostovoljcem dajemo prepro- sta navodila. Do sedaj smo zbrali veË kot 30.000 intervju- jev, ampak to je samo kaplja v morje. Mimogrede, zbiramo tudi zgodbe tistih, ki zaradi ugovora vesti niso sodelovali v vojnah. V Centru hranimo tudi zvoËne posnetke, ki so bili narejeni 8. decembra 1941, dan po tem, ko je bil napaden Pearl Harbor. Takrat je bil predstojnik arhiva Alan Lomax in takrat je kakih dvanajst folkloristov zbiralo terenske podatke po vsej Ameriki. Nemudoma jim je poslal telegram s sporoËilom, naj prenehajo s trenutnim terenskim delom in naj zaËnejo spraπevati ljudi o tem, kaj menijo o napadu na ZDA in vojni napovedi. Te izpovedi so dejansko prvi zabeleæen odziv AmeriËanov po Pearl Harborju. Tudi dan po napadu na newyorπka nebotiËnika leta 2001 je naπa ekipa reagirala podobno. Ni nam bilo treba poslati tel- OBZORJA STROKE sorodna druπtva Glasnik S.E.D. 45/4 2005 stran 78 egramov, poslali pa smo elektronska sporoËila 450 folkloris- tom, s proπnjo, da zaËnejo zbirati odzive ljudi. BrezplaËno seveda, saj proraËun takih izrednih razmer ni predvideval. Zdaj imamo posnetih okoli 800 ur pogovorov z Aljaske, s Flo- ride in iz drugih dræav, kar je izredno pomemben vir, saj so se mediji v glavnem osredotoËali na New York in Washington, ne pa denimo na Inuite z Aljaske in njihovo skrb, da bo naslednja tarËa teroristiËnih napadov njihov naftovod. Vsi AmeriËani so se poËutili, kot da bodo oni naslednja tarËa in v tem oziru je ta zbirka res zanimiva. Poleg teh ilustrativnih primerov hranimo tudi rokopise, video posnetke, fotografije itd. Naπe zbirke dejansko hranijo ameriπko dediπËino vse od krpank do jabolËnih pit. Kako pa to dediπËino predstavljate v javnosti? Kar se glasbe tiËe, smo izdali veË serij zgoπËenk, ki ohranjajo zvoËno gradivo vse tja do 30. let 20. stoletja in πe nikoli niso bile javno predvajane. Organiziramo veliko koncertov, sim- pozijev in razstav, na naπi spletni strani najdete digitalizirane zbirke, trenutno imamo 19 zbirk na internetu, odkoder si lahko uporabniki presnamejo zvoËne posnetke, fotografije, pogleda- jo v rokopise ali transkripcije. Izredno pomembno se nam zdi, da ima lahko vsak dostop do zbirk Kongresne knjiænice od doma, zato se trudimo digitalizirati vse naπe zbirke. Kako utemeljujete pomen ohranjanja in predstavljanja zvoËne dediπËine pri donatorjih? Zvok je del nematerialne dediπËine, ni opeka ali moænar. VeËina ljudi razume, zakaj je treba ohraniti katedralo, ne pa, kako minljivi so zvoËni posnetki. Predstavljajte si, da nikoli ne bi imeli moænosti sliπati emocionalnega poudarka Martina Luthra Kinga mlajπega v njegovem znamenitem govoru flI have a dream« oziroma da bi transkript tega govora lahko samo brali. To ni isto, mar ne? In predstavljate si, kako Ëudo- vito bi bilo, Ëe bi lahko sliπali glas Abrahama Lincolna. Zato je tako pomembno, da se ljudje zavedajo, kako kratkotrajen del dediπËine je zvok in zakaj je tako pomembno, da tehniki iznajdejo tak naËin shranjevanja zvoËnih posnetkov, ki bo uporaben vsaj 200 let. Leta 2001 ste bili predsednica Ameriπkega folkloristiËnega druπtva (American Folklore Society). Kako ste povezali πtevilne razliËne perspektive, ki sobivajo v ameriπki folklor- istiki danes? Kakπen je bil vaπ delovni naËrt? Na kratko ‡ moj naËrt je bil spodbuditi AFS, da bi se vkljuËil v Ëim veË pomembnih podroËij vsakdanjika, da bi naπe znanje in edinstvene veπËine uporabljali pri reπevanju politiËnih, druæbenih in ekonomskih problemov, s katerimi se sooËamo. ©e vedno sem zelo prepriËana, da moramo biti onkraj samega zbiranja, da so potrebne temeljite analize zbranega, da je treba Ëim veË objavljati. Folkloristi imamo namreË veπËine za raziskovanje in vpoglede v πtevilne vidike vsakdanjega æiv- ljenja. Ti vidiki so zelo pomembni za mednarodne in domaËe debate. V letu 2002 je vaπ Center postal del uradne delegacije Medv- ladne komisije za genetske vire, tradicionalno znanje in folk- loro, ki deluje znotraj Svetovne organizacije za intelektualno lastnino. Povejte nam, prosim, kak primer uspeπne lokalne ali regionalne zakonodaje, ki πËiti pravice tradicionalnih skupnosti in umetnikov. Pred kratkim je New York Times poroËal o primeru flThermo Trilogy«, mednarodni farmacevtski tvrdki, ki se je s tem, da je patentirala semena svetega indijskega drevesa, ukvarjala z biopiratstvom. To bi pomenilo, da bi Indijci, ki ta semena uporabljajo æe veË generacij, morali plaËati omenjeni tvrdki za njihovo uporabo, Ëetudi so medicinski uËinki tega drevesa Indijcem znani æe stoletja. S priËanji folkloristov, antropol- ogov in domaËinov samih je Evropski patentni urad preklical patent, da bi flohranil tradicionalno znanje in prakse«. To je velika zmaga in folkloristi morajo pomagati tradicionalnim skupnostim πËititi njihovo tradicionalno znanje in njihovo folkloro pred razliËnimi piratskimi manevri. Kako pa vaπ Center dokumentira tako imenovane izginjajoËe kulture? Æe od zaËetka Ëloveπtva kulture izginjajo in se spreminjajo. Tega spreminjanja ni mogoËe zaustaviti in ga tudi ne æelimo. Pomembno pa je, da ohranimo kulturo s tem, da jo dokumenti- ramo. Kulture ne moremo ohraniti na isti naËin kot katedrale, lahko pa dokumentiramo njene spremembe. Spremembe so stalnica v vsaki skupnosti in Ëe jih uspemo dokumentirati vsaj skozi nekaj generacij, lahko razumemo kulturo na naËin, kot je ne bi nihËe drug, ki nima tega vpogleda. Peggy Bulger, hvala za ta pogovor in vaπe dragocene izkuπnje. Datum prejema prispevka v uredniπtvo: 4. 12. 2005