49*000 ljudi mrtvih. Dan za dnevom nam naznanjajo časniki večje in manjše nesreče; a stoletja že ni slišal človeški rod o tako velikanski, strašni nesreči, kakor se je zgodila zadnji petek dne 8. maja zjutraj na otoku Martinik. Nenadoma je izbruhnil v bližini mesta Sen Pier ognjenik (vulkan) Mon Pele ter pokopal s svojo lavo (ognjena tekočina) okoli 40.000 ljudi. Le nekoliko nad 30 jih je ušlo gotovi smrti. Otok Martinik se nahaja blizu Amerike in je pod francosko oblastjo. Strašni trenotki. Pred 8. maiem so na otoku Martinik večkrat čutili potres, a se niso zmenili za te svarilne sunke. Na bluvanje ognjenika pa že eelo nihče mislil, ker se je občno sodilo, da so ognjeniki ugasnili. Žrelo ognjenikovo se je smatralo že 50 let kot ugaslo ter je bilo v Sirini 150 metrov napolnjeno z vodo. Zjutraj dne 8. maja se je začel naenkrat silno tresti ves otok. V tem se je odprlo žrelo ognjenika Mon Pele, zavrela voda se je razlila po mestu Sen Pier in ua to je bruhnilo iz ognjenika najprej ogromno zemlje. Nato je bruhnil iz ognjenika še velikanski ognjeni steber, na mesto je letela žareča lava, kamenje, pepel rnesto je bilo v hipu zakrito z ognjem. To deževanje je trajalo biizu četrt ure. ... In v mestu ni bilo več živega človeka. Kar jih ni pobilo kamenje, zažgal je ogen. V četrt uri, torej v velikanski naglosti, se je izvršila nesreča. Mnogo mrličev, katerih truplo leži po ulicah in obrežjih, je le napolu oblečenih, kar dokazuje, da jih je ne-sreča dohitela še v postelji, predno so zjutraj vstali ter da so potem na pol nagi zbežali proti morju, v katerem so utonili, druge je pa že na ulici umoril ognjeni dež. Mnogo prebivalstva pa je zgorelo v stanovanjih. Vse mesto je sedaj le žalostno pogoriSče; mrtva trupla, ki leže po vsem mestu, pa so začeli zažigati, da se zrak ne okuži. Nekatere ladije — rešene. Mesto San Pier leži na zahodnem obrežju otoka Martinik ob morskem zalivu ter }e bilo važno morsko pristanišče. Na dan nesreče je bilo 18 ladij v pristanišču, katere so vse bile uničene z ognjem in kamenjem ognjenikovim. Le oddaljene ladije so se rešile. Otoku se je bližala isti dan tudi ladija «Roddam», ki pa je zapazila nesrečo ter zbežala. Vendar se je dvanajst mcž te ladije ponesrečilo, dva mornarja sta od strahu zblaznela ter skočila v rorja Kapitan pripoveduje, da je bila naenkrat popolnoma tema. Potem pa je začelo bobneti, svitati se, ogenj je švigal po zraku, strašno gromenje se je razlegalo, vse se }e zibalo in treslo, bilo je, kakor da bi se odprl sam pekel. Angleški parobrod «Esk» se je peljal pet milj daleč mimo otoka Martinik, ko ga je obsul pravi dež samega pepela. Kapilan je odposlal čoln proti otoku, a mornarji so videli same plamene in se niso upali iti do kopnega. Nekateri parniki so se skušJ' po nesreči bližati otoku, toda videli so le goro pepela, kjer je prej stalo glavno mesto, in iz pepela vzdigal se je dim in plamen. Na obrežju so ležali križem mrtveci, ki so se menda bili hoteli rešiti na ladje. 18 ladij je popolnoma uničenih, 20 ladij se je rešilo, ki niso bile popolnoma v obližju mesta. Okolica uničena. Tudi okolica je uničena, za to pa je število ponesrečenih tako veliko, namreč 40.000. Mesto Sen Pier samo šteje le 25 do 30.000 prebivalcev. Ogenj, ki ga je metal ognjenik, segal je štiri angleSke milje daleč naokoli ter vse požgal in umoril. Med ljudmi, ki so v okolici zbežali pred ognjem, vlada silna lakota. Osebe, ki so se rešile, so ve6inoma težko ranjene. Parnik «Roddam» je bil na dan nesreče zelo blizu otoka in rešil se je le radi tega, ker je bil ravno v polnem paru. Edo je rešen? ReSenih je okoli 30 oseb. Gotovo so to osebe, ki so se rešile, iz okolice, ne pa iz mesta. V čakalnicah francoskega ministra za naselbine v Parizu se dogajajo srce pretresujoči prizori. Ljudje, ki so imeli svojce v Sen Pieru, pridejo vprašat za njih usodo. A nihče jim ne more odgovoriti na njih uprašanja. Ampak verojetno je, da jih ni več med živimi. . . Raz vsa vladna poslopja v Parizu vejejo črne zastave v znak žalosti. Francoska vlada skrbi, da dobijo prebivalci otoka vso potrebno podporo. Nek vladni Jjrad~ ° je odpeljal proti Martiniku s 500.0owr"a)u^, .Amenjenimi v pomoč. Drngi otoki. Tudi na drugih bližnjih otokih so začeli bruhati ognjeniki ogenj. Na otoku Domingo delajo ognjeniki istotako strahovito. Na otoku St. Vincent je izbruhuil ognjenik Sufrier ter neprestano bljuje. Izbruh je spremljal grozen grom, strele so švigale, toča goreče lave je naredila neizmerno škode. Mnogo oseb je tukaj mrtvih. Na otoku Barbados so se čuli dne 10. maja popoludne ob 3. uri mogočni streli od otoka St. Vincent. Vojna ladija »Indefatigale« je odplula proti otoku St. Vincent na pomoč. St. Vincent je oddaljen od Barbadosa ve6 sto morskih milj, parniki vozijo okoli 12 ur. Prebivalcev ima otok 44.000, glavno mesto se imenuje Kingstow. Otok Martinik je največji med takozvanimi malimi otoki Antili med južno in severno Ameriko in ima blizu 900.000 prebivalcev. Po sredini otoka se razprostira visoko skalnato gorovje, iz katerega se dviguje več ognjenikov, mej temi Mon Pel6, čegar žrelo ie napolnjevalo malo jezero. Šest gorskih vrbov obkrožuje ognjenikovo žrelo. Podnebje na tem otoku za Evropeica ni ugodno, vročina ondi je velika in je vse precej vlažno. Rumena mrzliea je ondi navaden gost. Zemlja je izredno rodovitna, v gosto zaraščenih gozdih se nahaja najdragoceneji les, najvišji vrhovi gora so pa ne•braščeni. Na Martiniku se nahaja strupena kača, ki vsako leto zahteva mnogo človeških žrtev. Prebivalstvo sestoji večinoma iz zamorcev in mulatov, ki se od 1. 1847. peča skoro izključno s pridelovanjem sladkorja. Otok je v letu 1493 odkril Krištof Kolumb, a ga ni sprejel v špansko posest; šele 1. 1635 so se ondi naselili francoski izseljenci in od njih je Colbert kupil otok za 60.000 lir. Pozneje je priSel otok v angleško posest in šele po pariškem miru, leta 1814., je pripadel v francosko posest. L. 1848. je bila ondi odpravljena sužnjost. Mesto Sen Pier leži na zahodnem obrežju otoka Martinika ter broji 25 do 30 tisoč prebivalcev. Mesto leži ob morskem zalivu ter je imelo izborno urejeno pristanišče. Mesto ie bilo središče otoka. Izmej javnih poslopij so bila najznameniteja: stolna cerkev, škofijska in pravosodna palača, mestna hiša, gledišče in vojaSka bolnica. Mesto so ustanovili leta 1665 ter }e imelo ozke ulice z visokimi hišami. V nižjem mestnem delu, kjer je bilo središče trgovine, je bilo podnebje silno nezdravo. Sen Pier je bilo najvažnejše trgovinsko mesto za izvoz sladkorja. V mestu je bila roiena cesarica Josipina, soproga Napoleona I. Evropski element je bil v mestu najštevilneje zastopan. Severna Amerika, Nizozemska, Dansko in Špaoija so imele tu svoje konzulate (zastopstva); uprava je bila v Irancoskih rokah, poleg tega so imeli Francozi tu malo posadko, gimnazijo, naselbinsko §olo in bolnico za mornarje. Največje pariske tvrdke so imele ondi svoje filialke. V mestu so izhajali trije francoski časniki. Mon Pele. Na severni strani mesta Sen Pier se dviguje 1350 m visoki ognjenik Mon Pelš z velikanskim stožcem in zelo širokim žrelom. Prvikrat je vulkan jel bljuvati 22. jan. 1762. Pred izbruhom, ki pa ni povzročil nikake posebne škode, se je pojavil močen potres. Žvepleni par in vroča voda sta prodirala iz razpoklin. Drugi izbruh se je pojavil natančno čez 30 let, namreč 22. jan. 1792, najmočneisi pred sedanjim pa 5. in 6. avg. 1851. V notranjem ognienika je tedaj grozovito bobnelo, obenem se je pa vsul iz žrela goreč pepel, ki je povzročil veliko škodo. Z raznih mest so se dvigali stebri dima in nekaj dni pozneje so opazili osem manjših žrel, ki so bila napolnjena z vrelo, umazano in po žveplu dišečo vodo. Clovek in narava. Strašni dogodki na antilskih otokih spominjajo človeka, kako je celo odvisen od božje Previdnosti, ki vlada celo naravo. Božja roka prime človeka ter ga postavi nagloma pred svojo sodbo. Nihče ji ne uide, vse se li mora pokoriti. Zato pa se spominjajmo svetopisemskih besed in bodimo vedno pripravljeni na potovanje v večnost, kajti mi ne vemo ne ure ne dneva, kdaj nas bo glas božji odpoklical.