Poštnino plnčnnn v ETnfnvinJ i n o vi V T.juhljani, dne "M. julija 19T* Štev. Posamezna Številka 1 Din Posamezna Številka t Din, mesečno, če se sprejema list t upravi,naročnina 4 Din, na dom in po pošti dostavljen list 5 Din. - Celoletna naročnina je 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene inse-ratom po dogovoru PONEDELJSKI SLOVENEC Uredništvo: Kopitarjeva ul. št. 6/111 Telefon št. 2050 in 2996. — Rokopisi se ne vračajo Uprava: Kopitarjeva ulica štev. 6 Poštni ček. račun. Ljubljana 15.179. Telefon štev. 2549 Takšne manifestacije Slovenija še ni videla! 60.000 Slovencev stavi Odrešenje in svojega velikega vodnika Slovenci ostanejo zvesti njegovim naukom Današnja, nedvomno največja verska katoli-(ka manifestacija, kar jih je slovenski narod priredil kdaj v zgodovini, tudi večja od nekdanjih katoliških taborov, je padla v čas, ki ga široke množice čutijo po njegovih težkih in usodnih posledicah. Težke so ure, ki jih narodi in z njimi slovenski doživljajo sredi svetovne duhovne, etične in materijalne krize, toda Bog je slovenskemu narodu prav sedaj dal izkazati svojo veliko ljubezen. Zato moramo tudi današnjo veličastno manifestacijo na Stadionu prišteti med ona očitna iudežna dela posebne božje naklonjenosti. V ča-»u, ko narodi krog in krog nas, po vsem svetu, klonejo v stiskah, se je slovenski narod še boli oklenil svoje katoliške vere in iz te še večje zvestobe, še večje vdanosti katoliški ven, je kakor čudež vzklila današnja manifestacija. Le brezmejno katoliško prepričanje, le taka odločnost, kakor jo vliva zavest večnih resnic v srca ljudi in vsega ljudstva, le ta je zmogla pri tako ogromnih množicah vzbuditi tisti čudoviti idealizem, ki se je danes manifestiral v Ljubljani. Le iz globin vere je mogla priti navdušena kato-fiška izpoved teh 60.000 in še več udeleženih Slovencev, kakor se je danes očitovala. In kljub navdušenosti ogromne množice — večje množice na enem kraju zbranih Slovencev Ljubljana gotovo še ni videla — je bilo povsod vzorna disciplina, povsod eno samo soglasje, pov-lod čudovita harmonija, res vredna zavednih katoličanov. In še eno je razveseljivo: Ljubljana je danes r enem taktu utripala s čustvovanjem slovenskega katobškgea ljudstva. Vse mesto je bilo v zastavah, prebivalstvo glavnega slovenskega mesta se je tudi v kar največjem številu udeležilo današnje dopoldanske in drugih slovesnosti. Tudi mestni občini velja vse priznanje, ker je šla pripravljalnemu odboru kolikor jc bilo le mog.iče na roko, med drugim je tudi izdala proglas na prebivalstvo, naj izobesi zastave, čemur so sledili skoraj vsi hišni lastniki. Priznanje velja obenem vsem lavnim činite ljem, ki so proslavo podpirali ali ji vsaj niso Je-laU ovir. Posebna zasluga velja zlasti železniški direkciji, ki je omogočila točno prihajanje rednih in izrednih vlakov in tako p. 'oz ogromnih množic ljudstva. Glavno priznanje pa velja seveda zavednemu katoliškemu ljudstvu, ki je prihitelo prav iz vseh slovenskih župnij. Občudovanje zaslužijo prav vsi. Priprosti ljudje, ki morda še nikoli niso bili v Ljubljani, pa so si za to priliko dobesedno od ust odtrgali, da so mogli na to veliko katoliško manifestacijo v Ljubljano, starčki, utrujeni od dela in življenja, mladi ljudje, možje in žene, vse se je žrtvovalo, da je prihitelo v Ljubljano in lako pomagalo povzdigniti veličastje slovesnosti. Naj omenimo pri tem samo vernike iz lavantinske škofije, ki so prišli pozno ponoči z vlaki na glavni kolodvor in nato v nočnih urah tiho in skromno šli _ približno 4000 ljudi hkrati — skozi vse inc- sto daleč na Rakovnik, kjer so prenočili, napol bde, napol v molitvi, davi prisostvovali službi božji, ki jo je daroval škof dr. Tomažič, nato pa še slovesnosti na Stadionu, dobro uro daleč. Pa niso samo verniki lavantinske škofije pokazali tako čudovito požrtvovalnost, tudi drugi so jo, pa naj so bili iz kateregakoli konca naše domovine. Nobene institucije ni na svetu, ki bi še m->gla vzbujati v ljudeh tako navdušenje, tak svet ogenj idealizma, kakor katoliška cerkev. In ta sveti ogenj je danes, na dopoldanski manifestaciji za-žarel visoko in bo še dolgo ogreval verne Slo- Sprejem nadškoia dr. Jegliča v soboto zvečer pred stolnico. Skol dr. Rožman pozdravna nadškofa dr. Jegliča. Na levi drugi škofje, v ozadju duhovščina. Koncertna prireditev v „Unionu" i Ljubljana, 30. julija. Za koncert, ki ga je priredila Pevska zveza o priliki jubilejnih slavnosti snoči v veliki dvorani »Uniona«, so bile vstopnice razprodane že v začetku tedna. Zanimanje za koncert je bilo tako veliko, da bi bili ljudje napolnili še eji-krat tako veliko dvorano, ko bi bilo to mogoče. Veliko unionsko dvorano smo že neštetokrat videli vse zasedeno, do zadnjega kotička napolnjeno, toda tolikega navdušenja v njej skoraj še nismo zapazili, kakor na sinočnjem koncertu. Dvorana se je pričela i>olniti že pol ure pred napovedanim začetkom koncerta, tik pred začetkom pa so prišli v dvorano najodličnejši gostje z visokim jubilantom nadškofom dr. Je-gličem na čelu. Vso prvo vrsto so zasedli visoki cerkveni dostojanstveniki, jugoslovanski škofje in prelati ter ljubljanski stolni kapitelj. Izmed škofov srno opazili razen biseroinašnika dr. Je-lica šc zagrebškega nadškofa dr. A. Bauerja, elgrajskega nadškofa dr. Rodiča, mostarskega škofa Alojzija Mišica, splitskega škofa dr. Kvi-rina Bonefačiča, šibeniškegu škofa dr. Jerolima Mileta, dubrovniškega škofa dr. Josipa Ca revi ča, uniatskega škofa s Križevcev dr. Dioni-zi ja Nja radija, dalje slovenske škofe, dr. Josipa Srebrniča z Krka, dr. Frančiška Gnidovca iz Skoplja, dr. Ivana Tomažiča iz Maribora ter ljubljanskega vladiko dr. Gregorja Rožmana. Izmed drugih odličnih duhovnikov na j omenimo zlasti pisatelja F. S. Finžgarja, stolnega dekana dr. Nadraha, stolnega župnika dr. Klinarja, ravnatelja škofijskih uradov g. Josipa Jagodica; univerzo sta zastopalo vseučiliška profesorja dr. Lukman in dr. Matija Slavič, mestno občino podžupan prof. Jarc; med gosti smo opazili tudi generala Pekiea. Izmed drugih odličnih osebnosti iz javnega življenja so se udeležili te svečane prireditve še bivša ministra prof. Anton Sušnik, bivši ban ing. Dušan Sernec ter bivši minister dr. Vesenjak iz Mnribora. bivši mini; ster Gostinčar, dalje bivši minister vseučiliški profesor dr. Andrej Gosar. daljo nekdanji predsednik deželne vlade v Ljubljani dr. Brejc, dr. Adlešič, ravnatelj Vzajemne zavarovalnice dr. Pehani, ravnatelj Zadružne Zveze dr. Joža Basa j, ravnatelj Jugoslovanske tiskarne g. Ceč. Vse te in druge odlične osebnosti je sprejemal in jih v imenu pripravljalnega odbora zn prireditev jubilejnih slavnosti pozdravljal predsednik Katoliške akcije dr. Miha Krek. Velika unionska dvorana je bila vsa v zelenili. vsa v svetlobi, vsa jr navdušenju, ko se žc tolikokrat. Ob Križu ga gledamo, se čudimo, spoštljivo občudujemo, ko uči zvestobo, uči trdnost. uči pridnost, uči pravičnost, vnema vero in upanje, vžigu ljubezen in zopet kaže na Križ. Nič ni imel, pa je mož milijonske načrte ustvarjal — kažoč na Bogu. Bil je katoliški vladika i male slovenske družine v nemškem cesarstvu. ! pa je odločil, dn bo* njegova gimnazija čisto slovenska. Ni bilo knjige ne učitelja ne dovo- j Ijenja in nik jer dobre volje — d uaš oče je po- i kazal na Križ. molil in ukazal svojim vernim 1 moliti. Sprejemal je udarec za udarcem, poraz za porazom, pa molil in delal — in zmagal. Dr. Jegličeva božja tvorniea je slovenska ko-vavniea. Slišimo njegovo trdo besedo; kadar udarja s pestjo na prižnico. se zdrznemo, a se prav zato tembolj zavemo, da opozarja na |>o-sebno veliko nevarnost. Razmilimo se v ljubezni. ki iz govora vre topla, zdrava in dobra kot gorenjski zrak. Pa nas vse prevzame, vse ra/.gihlje, vse dvigne, vse navduši, znova spodbudi ko padamo, znova razplamti ko pešamo. Dr. Jegličev ogenj je nekaj posebnega, ta sila ima nekaj nerazumljivo stvarilnega, blagoslovljenega. Zato se ob njem utrjujemo. Zbral nas je oče ob svoji biserni maši tudi zato, da nas vidi. ker nas ima rad. zastopnike vse svoje družine. Zbral nas je. da nas spet blagoslovi vse zbrane! lake nas je on hotel imeti. Vse v katoliški skupnosti združene, smo- 1 trno povezane, proti vsemu utrjene, v vzajemni pomoči, socijalni dolžnosti izvežbane, v karitn-tivni dejavnosti liogate. Zato je žrtvoval svojo bogato tvornost, zato je postal naš največji škof in apostol. On. ki je usmerjal svojo dobo s svojo močno osebnostjo in življenjsko delavnostjo, za nas daruje biserno sv. mašo, da nam znova pove, da je le v živi zvezi z oltarjem vir našega zdravja in napredka. On misli in dela in moli neprestano zn vse nas; za tiste, ki so ubojri bolj kakor za druge. Za tiste, ki so v Italiji. Avstriji, VVestfaliji. Belgiji, Nemčiji. Nizozem- ski, Ameriki in Avstraliji, z večjo skrbjo knkoi zn tiste, ki so doma. »» Zlata in srebra nimam" Njemu, ki nam je še pred kratkim pisal: >l)rngi Slovenci! Rad 11 i Vam pomagal. Zlata in srebra nimam. Imam pa šc srce, polno ljubezni do Vas, srce, ki z Vami čuti, trpi, vzdihuje, srce duhovnega pastirja, ki želi dati vsem ovči-cam dobre hrane, želi zdrave ohraniti v zdravju, ranjene zaceliti, žalostne potolažiti, izgubljene |K>iskati, vse osrečiti in razveseliti«. Njemu, ki ne ve. kako bi se vsega najpopolneje zn nas žrtvoval, moremo čestitati njegovi verniki le tako, dn vsi brez. izjeme, vsi ki smo združeni v katoliški akciji, ki smo člani katoliških organizacij, njegovi učenci in gojenci, njegovi verniki kot ena volja in eno srce obljubi jamo: Vaš nauk, presvetli, sprejemamo za življenjski program poedinen, naših družin, stanov in vsega ljudstva. Ob 1900 letnici Odrešenja združujemo s hvnln« pesmijo /.o milost Odrešenja prošnjo molitev in trden sklep, dn hi lo obljubo dosledno in vztrajno držali in Vam s leni delali na starost veselje. Pre vzvišeni! Vasi smo! O da bi bili najpopoinejc Vaši mi in vsi Slovenci! Po govoru dr. Kreka je vsa dvorana |>o-novno priredil«, sivolasemu biseroinašnikii tople ovacije. ki zopet dolgo niso hotele ponehati. Prav tako je bil jubilant živahno pozdravljen in navdušenih vzklikov ni hotelo biti konca, ko je po končanem koncertu jubilant odhajal iz dvorane. Vsa dvoran« je kakor enega grla dvigala svoj glas veselja, ljubezni, spoštovanja, navdušenja. Tudi zunaj nn cesti pred »11 ni -onom«, ko je vstopal vladika dr. Jeglič v svoj avtomobil, so navzoči!i šc dolgo vzklikali dr Jegliču ter vsem jugoslovanskim škofom. je pojavil spremljan od visokih jugoslovanskih škofov naš jubilant biseromašnik dr. Jeglič. Vsa dvorana je zaživela namah, vse roke so sc stegnile. vsa srca so se hipoma odprla, iz vseh tisočerih grl je šel en sam glas silnega navdušenja, prisrčne ljubezni do svojega ljubljenega nad pasti rja. Kakor se gruntar vrača na svoj grunt, ki ga je prepustil sinovom, med svoj ljubljeni rod na svojo zemljo, med svoje otroke, — prav tako je sinoči prihajal naš visoki jubilant dr. Jeglič med svoje najz.vestejše. Kakor sprejemajo otroci svojega krušnega očeta, ko se ves tniden vrača med rje, ta-ko je slovensko ljudstvo sprejemalo včeraj najprej na cestah, zvečer pa v unionski dvorani svojega duhovnega očeta, ki nikdar ne more biti pozabljen med slovenskim narodom, za katerega se je v v.sij polnosti in nesebično izživljal toliko desetletij. Ko so se prisrčne ovacije v dvorani končno vendarle polegle, je nastopil pod vodstvom pe-vovodje Pevske zveze prof. Marka Bajuka zbor slovenskih pevovodij, pomnožen z nekaterimi člani ljubljanskega Akademskega pevskega zbora ter z nekoliko drugih pevskih zborov n Slovenije. Pri koncertu je tako sodelovalo okrog 350 pevcev in pevk. ki so zavzeli ves ogromni prostor na odru. Visoko nad odrom je bil pritrjen velik škofovski grb s škofovskim klobukom, okrog po balkonu pn je bilo vse v vencih in v zelen ju. Pevci so svoj program odpeli dovršeno, sijajno, ob silnem navdušenju vsega občinstva, ki je celo prisililo pevce, da so nekatere všočnejše pesmi morali ponoviti. Naša slovenska pesem je na sinočnem koncertu /.nova doživela svojo zasluženo zmago nnd človeškimi srei in čustvom, pevci pn so s pevovodjem vred pokazali svoje sijajne /.možnosti in največjo disciplino. Katoliške organizacije se poklonijo jubilanta 4 Med koncertom je imel izbran jedrnat govor nu biseroinašnika predsednik Katoliške akcije dr. Miha Krek. Spominjal se je vseli odličnih lastnosti jubilantovih, ki so toliko pripomogle, da je naš vladika in nadpastir postal tudi naš oče. od vseli Slovencev najbolj ljubljeni, pa naše zemlje najvrednejši sin. Poudaril je. da nas je zbral danes ob Križu trpljenja kakor nas ie oo svoii stari navadi zliirnl 35 let nazaj Nadškoi biseromašnik gre skozi stadion v spremstvu škofov in drugih cerkvenih dostojanstvenikov. Na levi kanonik dr. Opeka, na desni kanonik dr. Klinar. Ves narod se zbira ob križu Ljubljana se je pokazala Ljubljana, 30. jul. V najboljšem razpoloženju se je dramila danes Ljubljana. Vsa je bila v zastavah, vsa v rožah, vsepovsod so meščani okrasili svoja poslopja, mnogi trgovci so tudi preuredili svoje izložbe ter vanje položili lepo ovito sliko visokega jubilanta dr. Jegliča, po oknih meščanskih hiš pa smo mogli videti pestre skupine rož. Ljubljana je pokazala, da ne mara zaostajati za deželo, ki je včeraj vsa v cvetju, vsa v zelenju, z mlaji, z rožami na oknih, sprejemala svojega dolgoletnega nadpastirja. Tudi mestna občina je na svojih poslopjih razobesila zastave. Ljubljanski grad je bil snoči razsvetljen kakor ob drugih slovesnih priilkah. Vse je torej že včeraj kazalo podobo, da bo danes Ljubljana z deželo vred z vsem spoštovanjem praznovala velik praznik 1900 letnice Odrešenja našega Odre-šenika Jezusa Kristusa, učenika in utemeljitelja svete vere, ki po njej živi velika večina slovenskega naroda. In res. Že zgodaj zjutraj so oživele mestne ulice in ceste. Znake, ki jih je pripravljalni odbor izdal v spomin na to lepo proslavo, si mogel opazovati pri srečanjih skoraj slehernega človeka, ki je davi hitel po mestnih ulicah. Ljubljančan je že po svoji navadi tak, da zmerom čaka do zadnjega trenotka in tako so v Ljubljani šele včeraj ljudje resno začeli kupovati te znake, dočim jih je bilo po deželi že sredi tedna razprodanih veliko čez 30.000 kosov. MNOŽICE VRO S KOLODVORA Prav zanimivo je bilo davi pred kolodvorom. Dočim vidimo druge nedelje, kako ljudje hite le proti kolodvoru ter sc odpravljajo iz mesta, smo danes opazovali prav nasproten pojav, kako so ljudje le venomer v novih in novih trumah hiteli iz kolodvorskega poslopja kakor čebelice iz panja. Že ponoči jc z vlaki prišlo nekaj romarjev v mesto, dočim so Štajerci žc včeraj hiteli z vlakom naravnost na Brezje, odkoder so sc danes vrnili v Ljubljano, kjer so nrisostvovali jubilejnim prireditvam PEŠ, NA KOLESIH IN AVTOMOBILIH Okrog sedmih zjutraj se je začelo od kolodvora proti Stadionu pravo preseljevanje narodov. Vsak vlak je pripeljal z dežele nove množicc romarjev, ki so se nato kakor ogromna reka pomikale po Tyrševi (Dunajski) cesti na Stadion. Pa tudi po drugih mestnih ulicah jc bilo vse živo. Skozi mesto so se pomikali lepo okrašeni vozovi z romarji, ki so prihajali iz bližnje ljubljanske okolice. Zelo veliko je bilo na teh vozovih narodnih noš. Toliko narodnih noš sploh še nismo videli v Ljubljani, kakor jih je bilo zbranih danes. Od vsepovsod so hiteli vozovi, po Tržaški cesti so prihajali z Notranjskega, od Horjula, iz Polhovega gradca, z Dobrove, iz Brezovicc, daleč tam iz barjanskih vasi, po Ižanski cesti so se pripeljali na 5 vozeh, vsi v cvetju in zelenju, naši Ižanci, skozi mesto so dalje hiteli s svojo godbo D. M. Poljci, verniki iz Most ,iz Štepanjc vasi, iz So-strega jih je poln avtobus pripeljal Magister, veliko pa jih je odšlo razen tega na kolesih, ki sc jih je danes zbralo v Ljubljano najmanj 10.000 z vseh strani dežele. Kamniški okraj ter ljubljanska okolica so sploh prišli v Ljubljano na kolesih ter na vozovih. Dunajska cesta od Ježice sem jc bila od prvin jutranjih ur pa tja do desetih, ko se je v Stadionu začela sv. maša, kakor neskončna reka. Ze ob pol sedmih so sc vračali iz Ljubljane v predmestja in na Ježico v gostilniške hleve prazni vozovi, ki so v mesto pripeljali na desetine in desetine Gorenjcev. Tudi v Stadionu samem ie postajalo živahno že ob petih zjutraj. Vso noč so razsvetljevale ogromni prostor v Stadionu velike obločnice. Od šestih dalje so bili pri vseh vhodih pripravljeni reditelji; prav tedaj so prišli tudi sa-maritani in samaritanke Rdečega križa, zdravniki z vsemi potrebnimi obvezilnimi snovmi. V dnu Stadiona so delavci uravnavali še zadnje ograje, zabijali količke, ovijali late z venci, iz mesta so začeii prinašati zastave, ki so jih razpostavljali ob oltarju, z mrzlično naglico so vozili dobavitelji 7. avtomobili in vozovi jedila in pijače v lesene paviljone, kjer nai bi se okrepčcvalc tisočere množici. Zgodai zjutraj je morala nastopiti tudi prometna policija, ki je zlasti na Tyršcvi cesti imela ogromnega dela. Od glavne pošte do Stadiona je po sredini ceste stala dolga veriga stražnikov, dobrih deset korakov vsaksebi drug od drugega, ki so vsi imeli izredno mučno delo z uravnavanjem silno stopnjevanega prometa, ki se je razvil po cesti zlasti od osmih dal|c. V obe smeri so hiteli avtomobili, avtobusi, po obeh straneh ceste pa so iz mesta na Stadion hiteli ljudje v eni sami nepretrgani strugi živih teles. Pred Stadionom se je vsa ta množica vse bolj zgoščevala, se prelivala, odtakala skozi velikanska vrata v areno Stadiona, na ono stran na igrišče Primorja, kjer so se v dolge vrste uredile narodne noše v vsej pestrosti in živahnosti, koledarji v topničarsko vojašnico, kjer so shranili kolesa, se potem prosti vračali nazaj. Bilo je to gibanje, ki ga prostor okrog Stadiona nikdar od •b stoj a sem Se ni bil doživel. Kakor bolj se je bližala ura, ko je imel priti v Stadion k sveti daritvi visoki biseromašnik, toliko bolj so naraščale množice po cestah. Skoraj sc je kljub vsej pazljivosti in marljivemu delu rediteljev in stražnikov zagozdila vsa cesta s hodniki vred. Z največjim naporom so zmagovali ti ljudje svoje delo. Ob vsej dolgi cesti od kolodvora do Stadiona je pričakovala v nestrpnem razpoloženju visokega nadškofa tisočera množica ljudstva. Okrog Stadiona so ljudje poiskali v svoji iznajdljivosti vsa prosta visoka mesta, zlezli so na strehe, zlasti nova železniška kolonija ic zaživela, mladina se je spravila na drevesa, — na tleh in v zraku je vse mrgolelo, pričakovalo, hrepenelo. Vreme je najlepše obetalo, soince je prijetno grelo, po cestah so poškropili prah, ježenske mle-karice so na vse zgodai odhitele v mesto in se urno vračale, da bi tudi one mogle prisostvovati lepi slovesnosti v Stadionu. Z Gorenjskega so prihajale nove množice, reka s kolodvora ni pojenjala, celo naraščala je, pol Ljubljane se je selilo proti Stadionu, kakor lepi šopki so se videle med množico skupine narodnih noš, okrašeni kolesarji, konjeniki, z zelenjem okrašeni vozovi. Ze gredo V takem cestnem vrvenju in razpoloženju je prišla deseta ura. Tedaj se je utrgal nekje daleč na cesti okrašen avtomobil in množica je vsa obenem zadrhtela: »Že gredo...!« In res se je nekoliko minut pred deseto pripeljal po cesti iz mesta na Stadion v avtomobilu jubilant nadškof vladika dr. Jei'lič, za njim pa v avtomobilih vsi ostali Škofje in nekateri drugi visoki cerkveni dostojanstveniki. Množica je vsa vdana in tiha, samo z mahanjem rok sprejemala svoje duhovne voditelje. Na igrišču Primorja so bili žc zbrani vsi liubljanski in okoliški duhovniki v cerkvenih oblačilih; prav tako so tam čakale nadškofa zbrane narodne no-Se, skupaj nad 1500 njih. Ko so nadškof in za njim vsi ostali škofie izstopili. jih je sprejela vsa zbrana duhovščina ter jih nato skupno z narodnimi nošami povedla v •prevodu skozi glavna vrata v Stadion. S tistim trenotkom je Stadion bil spremenicn v svetišče, •ned zelenimi zidovi pod milim nebom je nastala rerkev, v kateri se ic zbralo do tistega trenotka nad 60 000 slovenskih vernikov... Množice prihnfaio P-av tako živahno kakor zunaj na vseh ce- ' stah, ki so vodile proti stadionu, je bilo od ranega jutra dalje v stadionu samem. Kakor skozi odprte jezove so se prelivale množice skozi vsa prednja stadionska vrata. Široka r->ka človeških teles, ki se je tako uro za uro pretakala v stadion, je kmalu napolnila do dve tretjini prostora med bregovi; množica je zlasti zasedla ves levi breg sta-dionske arene, ki je kmalu izgledal kakor živ, pester vrt. Okrog pol 10 so prišle v stadion prve skupine narodnih noš, 100 parov, ki so napravile vzdolž vse arens po sredini od vhoda na Dunajski cesti do nasprotnega konca, kjer je stal oltar, špalir. Vmes se je postavilo še čez 120 zastav Marijinih družb, ki so kmalu za narodnimi nošami prikorakale skupno v stadion s skupnega zbirališča na igrišču Primorja. Nazadnje so prišle v stadion še druge narodne noše, okrog 1500, ki so zavzele ves prostor levo in desno od oltarja. Prav pred oltar se je postavilo okoli 100 križarč-kov v paradnih oblekcah s praporčki, nad 150 sestric sv. Klare v snežnobelih oblekcah z dvema praporjema (Ljubljane in Kočevja) ter malimi drogovi z lepimi simboličnimi venčki, za njimi pa ministrantki s svetiljkami. Križarčki, Klarice in deklice šentjakobskega Marijinega vrtca so se kakor šopki pisanih rož ljubko uvrstili okoli stopnic oltarja, godbe, 5 po številu, so se utaborile na levi strani v osprediu stadiona, nekoliko više nad njimi pa so se zbrali pevski zbori. Pogled na ogromno množico, zbrano med slovesnostjo na Stadionu. Slika predstavlja le del množico Časlni gostje pri proslavi Na vsaki strani oltarja sta bili postavljeni dva tribuni za častne goste, na desni strani ca doilc škofe in infulate, na levi za predstavnike oblasti. Za predstavnika N|. Vel. kralja Aleksandra |a bila častna lopa na desni strani niže oltarja, za zastopnike vlade pa častna lopa na levi »trani. Tako izpred oltarja kakor tudi s tribun in is častnih lop se je nudil najlepši razglad na vso ogrom-nono slovesnost in so mogli odlični gostje i najugodnejših točk zasledovati potek slavnosti in opazovati globoko versko navdušenje ljudstva ter vso prisrčno vdanost, ki jo je naše ljudstvo izkazovalo katoliškim nadpastirjem, zlasti pa ljubljenemu bisernomašnemu jubilantu nadškofu dr. Antonu B. Jegliču. Malo pred pričetkom slavnosti in pred prihodom škofov so zasedli častna mesta; zastopnik Nj. Vel. kralja adjutant major Josip Stropnik, člani vlade ministri! dr. Srkulj, Matica, Ivan Pucelj in dr. Kramer, dalje ban dr. Drago Marušič in podban dr. Otmar Pirkroajer, rektor univerze prelat dr. Matija Slavič, zastopnik mestnega župana in mestne občine podžupan prof. Evgen Jarc, direktor žel. direkcije Cugmus, mestni pov«l|nik general Popovič, topničarski general Pekič s soprogo in hčerkama, poveljnik topničarskega polka polkovnik Jovanovič. Na častni tribuni so bili tudi zastopniki drugih držav, tako češkoslovaški konzul ing. Sevčik, francoski konzul Neuville in zastopnik italijanskega konzulata. Z jubilantom so priSli v sprevodu in nato zavzeli častna mesta na tribuni tudi vsi v Ljubljano došli jugoslovanski škofje, tako zagrebški nadškof dr. Anton Bauer, belgrajski nadškof Ivan Rafael Rodič, uniatski škof Dionizije Niaradi iz Križev-cev, ki |e med ljudstvom vzbujal posebno pozornost, ker jo imel mesto mitre, kakor jo nosijo naši rimskokatoliški škofje, na glavi po grško-katoliškem običaju krono, dalie mostarski škof Alojzije Mišič, šibeniški škof dr. Jerolim Mileta, splitski škof dr Kvirin Klemeni Bonefačič, du-hmvniski škof dr. Jn«ip Marija Carevič, krški škof dr. Josip Srebrnič, skooljanski škof dr. Janez Gnidorec, mariborski škof dr. Ivan Tomažič in liubllanski škof dr. Gretforii Rožman. Med infulati so se udeležili slovesnosti na tribuni, deloma pa pred oltarjem: stiški opat pater Avguštin Kastelec, raih»nburški opat o. Placid F.nalle, rovome*ki prošt Kari Čerin, konjiški arhi-diiakon Franc Tovornik, celiski opat P»ter Jurak, ptujski prošt dr. Ivan Žagar, dalie so bili navzočni Generalni asistent Jezusove družbe p. Anton Prešeren iz Rima, orior krlževnišUega reda o- Učak, provincial frančiškanskega reda zagrebške oro-vince p. dr. Teoli' H*rar>in 'n orovincial liiihUan-sVe province p. dr. GviHo R«nt. Dalje so bili na trih-mi še don Anton Jenl"v, konzidtor iz Bel-drada. tainik nadškofa dr. Baueria dr. Steninac, ravnate!' HnMiansHh Š'"ifll«kih pisarn Jagodic in dr,,rti odlični gostje. Nadškofu jubilantu v nai-Vdifil »sistenci sta Kil* kanonika stolni župnik g. dr. K'inar in dr. Oneka. Dr"tfi stolni kaoiteh je b'l zbran nred oltarjem, m*d temi tudi m*ribOče, odpusti jim, saj no vedo. kaj delajo.c Pri sveli maši moli zu nas In namesto nas, zadostuje božji pravičnosti in prosi: »Prizanašaj, Gospod, prizanašaj svojemu ljudstvu.« c) Tako se imamo daritvi sveto maše zahvalili, da nam Bog prizanaša, čeprav nismo vredni; da nas ne kaznuje še hujše, tako, kakor bi v resnici zuslnžili. In le, če bomo pri daritvi svete maše združevali svojo molitve z molitvami Gospoda Jezusa Kristusu, sinemo upati, da si bomo po njegovi presveti daritvi izprosili rešitev iz sedanjih težkoč ter zboljšanje življenjskih pogojev. 2. Pred (10 leti jp novomašnik Jeglič pre* zel tičcniskn -litihn katoliškega duhovniku, čigar naloga je. nzitanjevali ljudem od Jezusa Kristusa na svet princ.-eiic večne rcsnice. a) Resničnost svojega nauka je Jezus Kristus izpričal s svetostjo svojega življenja, z dokazi svetega Pisma, pred vsem s prerokbami in čudeži, in uied temi z največjim čudežem - svojim vstajenjem o d m r t v i h. b) To vstajenje, čigar lOOOlotnico obhajamo, je najmočnejši dokaz za resničnost našo svete vere. Močno poudarja to apostol narodov sv. Pavel, ki piše Korinčanoni (I. 15, 14 nas!.): »Ce Kristus ni vstal, potem je prazna naša pridiga, prazna tudi naša vera. poletu sn za vselej izgubljeni tisti, ki so enkrat umrli... potem smo res od vseh ljudi najnosrečnejši mi, ki se v tem življenju tolažimo s praznini upanjem na vstajenje k boljšemu življenju ... Toda. tako nadaljuje sv. Pavel, Kristus je v vseh krajih, med vsemi narodi, od solarnega vzhoda do zali od n (Mal. 1, 10-11). b) Ta čista daritev je sveta maša. v kateri se neprenehoma ponavlja in obnavlja daritev Jezusa Kristusa na križu. Nn križu se je Jezus Kristus kot nedolžno Jagn.je daroval na krvavi način nebeškemu Očetu, dal je svoje telo in svojo kri zn odrešenje sveta Pri sve!i maši se daruje is!i Jezus Kristus nekrvavo ter daje isto svoje telo Po nad vso krušno uspeli proslavi na stadionu so se škofje odpeljali v škofijo, lani je bilo ob pol I skupno kosilo, ki se ga je udeležilo vseh l_' udeleženih škofov, cerkveni digni-teirji in pa pripravljalni odbor. Prvi je pozdravil zbrane goste kot domačin škof dr. Rožnimi, ki je izrazil svoje posebno veselje, da sc mu je ponudila priliko in čast pozdraviti svojega prednika, škofa dr. Jegliča sr je narod vedno oklepal s Inko ljubeznijo, kakor jo je danes pokazal. Govornik je pozdravil tudi druge jugoslovanske škofe, ki so prihiteli, kljub temu da je bil vsak zaposlen. \ Ljubljano, dn pozdravijo biseroniiišnika <1 r. Jegliča. Posebno toplo sc je visoki govornik znhvnlil pripravljalnemu odboru, ki je z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo izvršil težko organizacijo krasno uspele proslave. Drugi je govoril zagrebški nadškof dr. \n-ton Bauer. ki je izvajal med drugim: Danes se je jugoslovanski episkopnt nu svoje oči prepričal, kako je nadškof dr. Jeglič /nal vzgojiti narod v res pravi verski zavesti in iln ni u je narod za to v eliko delo hv aležen ter da ga smatra zn svojega duhovnega vzornika, kar jc pokazal« tudi današnja proslava ob tako sijajni udeležbi. Nadškof dr. Jeglič pa more biti tudi nuni. .jugoslovanskemu episkopntu. v/,ur nudpastirja v svojemu delu zn narod in cerkev.« Pomembne besede nadškofa Jegliča /aidiiji je govoril biserontušnik nadškof dr. V U. Jeglič očitno do sol/, ganjen Danes tiii posebno iskreno moli! k Bo?n prelepo hvnlnieo: Beuedicat nnima mea Doni i nuni.« Prvič zalo. ker mi je Bog dodelil milost, dn setu postni duhovnik in da sem mogel tako dolgo delali v dtihovskem poklicu, ki je najlepši in najbolj vzvišen poklic na svetu. Drugič sem zalo klical »Benedicnt aniina men Doininuin , ker mi je Bog dni doživeli dan demantne sv. maše, ko so je krog oltarja, kjer sem to mašo daroval, zbrnln tako ogromna množica slovenskega nnroda. Prosim Boga, da hi. kakor vse dosedaj, posebno pn še današnji dan pomagal v našem narodu utrdili versko zavest in navdušenje zn duhovno in nadnaravno Življenje. Prepričan sem. da bodo tc ogromne množice ljudstva, ki ga tako globoko ljubim, ponesle to misel po vsej Sloveniji. Tretjič sem klicni Benedicat anima men | Dominum«. ker sem mogel svojo demnntno sv. : innšo slaviti tako rekoč sredi vsega jngoslovnn-| skega episkoputn. Jn/ sem, kukor veste, pretr-! gnl vse vidne stike / Vami in kakor veste, niti I ne pišem več pisem, nisem pa pretrgul duliov-' nih vezi / Vatni. Mnogo in neprestano molim ; /u ves jugoslovanski episkopnt — vsaj dvakrat ■ na dan se posebej spomnim jugoslovanskih ško-; fov — da bi bili kos težkim nnlogmn. ki jih ' imajo v delu in organizaciji verskega in duhovnega življenju v Jugoslaviji. Nihče mi pa no more zamerili, čc se v svojih molitvah posebno spominjam ljubljanskega škofa, ker vem i/ svojih izkušenj, kako težko breme nosi. Če boste videli, da iinale pri svojem delu uspehe, bo morda pri tem kak del zaslug tudi tistih molitev, ki prihajajo i/ Gornjega grada Posebno pn se moram danes zahvaliti Mn-j riji. ker sem vse življenje entil, dn sem po ! Mariji to, kar sem. Vsak« leto sem romal na Brezje in na 'Prsat, kjer sem priporočal sebe in svojo škofijo Marijinemu varstvu. Prepričan sem. e- kleva (Sava) 1:54; 3. Dežrnan (Primorje) 1:55:50; 4. Praprotnik (Zarja) 1:56; 5. Iiamberger (Zarja) 1:56,2; Krušič (Primorje) 1:59; 7. Kačič (Hermes) 2:04. Francija izgubila pokal Pariz, 30. jul. AA. Na prvi današnji tekmi je Cochet v silno napeti in ostri borbi porazil angleškega prvaka Austina v petih setih in postavil razmerje na 2:2. Toda Merlin ni bil kos Perryju; čeprav se je ogorčeno branil, je moral naposled po štirih setih priznati Angleževo premoč. Tako je Anglija letos premagala Francijo in odnesla s seboj čez Rokavski preliv Davisov pokal, ki je bil od leta 1927 nepretrgoma na obalah Seine. NA VRVI KONČAL Maribor, 30. julija. V Railvanju pri Mariboru je vzbudil splošno pozornost nenaden obupen korak 49 letnega posestnika Petra Pristernika. Danes dopoldne so ga našli domačini visečega na vrvi. Na vik in krik, ki so ga zagnali ob pogledu na visečega gospodarja, ki je končal življenje v shrambi za žito, so prihiteli sosedje, ki so takoj sneli visečega ter ga poskusili obuditi k življenju. Toda vsi napori so bili zaman. Kaj je gnalo Pristernika v nesrečno smrt, ni znano. Bil je dobro situiran in ni imel v zakonu otrok. Bolehal je že dlje časa na hudi srčni napaki, ki je bila menda eden od vzrokov lega koraka. SE!! DOUCE FRANCE parfumerije LUBIN-PARIS vsebuje skrivnost mladosti, Iur B!! DODCE FRANCE daje dovršeno polt, hrani kožo, odpravlja črne pikice, dolgo ostane na obrazu ter ima prijeten, tra/en in diskreten vonj Že po prvi uporabi postanete stolen odjemota PUDRU DOUCE FRANCE LUBIN-PARIS Oobi is v mli opoteliBli, drogerijah In bol|llh parfMirtltl Francozi varčujejo, toda Pariz, 30. julija. Ig. Proračunski minister La-bouret je izjavil zastopnikom listov, da je proračunski predlog za leto 1934 v načrtu dogotovljen, da ta načrt tloloča veliko varčevanje in da ne bo več prekoračil meje 40 milijard. Zato bo s sodelovanjem vseh državnih uradov mogoče, francosko državno gospodarstvo vsaj do jeseni spraviti v popoten red. grade nove hrižarke Pariz, 30. julija, tg. Mornariški minister Ley- gues je dal danes v delo novo križarko za 10.000 Ion, ki bo nosila ime sjeanne de Vienne«. Novo križarko bodo gradili v arzenalu L'Orient. Uradno se pristavlja, da se je graditev te križarke z ozirom na razorožitveno konferenco zakasnila za 18 me- Eksplozija zavoja Izprtje šlezijskih rudarjev V drugem polčasu začnejo z igro gostje. Že takoj v 6. min,uiti izenači Bertoncelj II. ler postavi 1:1. Navdušeno vpitje občinstva slalno bodri domače. Primorje neprestano oblega vrata gostov, tako, da ima Mihelčič polne roke dela. V 10. minuti postavi Erman 2:1, v 30. minuti pa Slapar 3:1 za domače. V 40. minuli potrese še Zemljič mrežo gostov ter postavi končno stanje 4:1 za črno-beie, ki so si s tem zopet osvojili dve dragoceni točki. Kornerjev je bilo osem in sicer trije proti domačim ler pet proti gostom. Tekmo je sodil g. M. Popovič iz Belgrada dobro. »NOVOSTI« O TEKMI GRADJANSKI : PRIMORJE Zagreb, 30. jul. ž. Jutrišnje »Novosti« pišejo o igri Gradjanskega s Primorjem v Ljubljani in pravijo na koncu: Tekma je končala z velikim iznenadenjem, ker je Primorje doseglo še dva gola. Tako je tekma končala s 4:1 za Primorje, katero ostane opasen konkurent v nacionalni ligi. Ostale liga-tekme HAJDUK : SLAVIJA (OSJEK) OB STANJU 1:0 ZA SLAVIJO PREKINJENO Osjek, 30. jul. ž. Tu je bila tekma med splitskim Hajdukom in osješko Slavijo. Igra je bila zelo surova, tako da jo je moral sodnik prekiniti ob začetku drugega polčasa. Tedaj je bilo razmerje 1:0 za Slavijo. Stvar se bo izročila sodišču. CONCORDIA : BASK 2:1 (1:1) Zagreb, 30. jul. ž. Na današnji tekmi Coneordia : Bask, ki se je vršila v dežju in na spolzkem terenu, je končala z 2:1 (1:1) za Concordio. Split, 30. jul. ž. Danes je bila na igrišču Hajduka revanžna tekma med Splitom in Viktorio iz Zagreba, ki je končala s 3:1 (2:1) za Split. Belgrad, 30. julija. 1. Današnja tekma med tukajšnjim BSK in sarajevsko Slavijo je končala z 9 : 2 za BSK, ki je igral v odlični formi. Novi Sad, 30. julija. SK Jugoslavija je sinoči zgubila prijateljsko tekmo proti Vojvodini z 1:2. Zemun, 30. jul. ž. Veliko iznenadenje je povzročila zmaga domače Sparte nad novosadskim Makom v kvalifikacijski tekmi za nacionalno ligo. Sparta je zmagala s 7:1. Kolesarske dirke ASK Primorja Ljubljana, 30. julija. ASK Primorje je priredilo danes medklubske kolesarske dirk« na progi Ljubljana—Trojane in nazaj, katerih se je udeležilo 17 dirkačev iz sedmih klubov. Kljub deževnemu vremenu so izstopili samo trije dirkači in še ti vsled defektov. Doseženi so bili ti-le rezultati: Glavna skupina 75 km: 1. Žerjal (Primorje) 2:37; 2. Gartner (Ljubljanica) 2:37'/*; 3. Brajnik (Ljubljanica) 2:37»/6; 4. Kesič (Hermes) 2:37 Vsi 5. Kosmiča (Primorie) 2:39; 6, Zupane (Celje) 2:49. Zagreb, 30. jul. AA. Davi je bil v Gyekenyesu (Madjarskal predan v vlak, ki pride v Koprivnico ob 7.50, zavoj v obliki knjige in naslovljen na neko osebo. Ker se je našemu železniškemu organu zdelo vedenje oseb, ki so ta zavoj predale, sumljivo, je o tem takoj, ko je vlak prispel v Koprivnico, obvestil policijskega komisarja, ki je zahteval, da se mu zavoj takoj izroči. Medtem ko je policijski komisar s še dvema uslužbencema zavoj pregledoval, je v njem spravljeno razstrelivo eksplodiralo. Eksplozija je nevarno ranila komisarja in enega uslužbenca, tretji navzoči uslužbenec je bil pa na mestu mrtev. Zavoj sta oddala v Gye-kenyesu v vlak Edo Premec in Mijo Kralj, ki slalno prebivata na Madjarskem. Minister Jeltič na Bledu Belgrad. 30. julija. 1. Zunanji minister g. Jeftič odpotuje danes zvečer na Bled, odkoder se povrne v sredo. Društvo pravoslavnih duhovnikov razpu&čeno Belgrad. 30. julija. 1. Veliko presenečenje je vzbudila vest. da je raz.puščeno duhovniško Društvo duhovnikov pravoslavne cerkve, ki je imelo več slo članov. Rooseveltov načrt izziva stavke Washingloti, 30. julija. AA. Izvajanje Roose-veltovega industrijskega načrta se zdi, da daje ponekod priložnost za spore med delavci in delodajalci. Le ti hočejo namreč najemati samo take delavce, ki niso člani delavskih organizacij. V Pen-silvaniji je prišlo do rudarske stavke, ki je zajela okoli 15.000 rudarjev. V Albanyju so pa mlekarji sklenili stopiti v torek v siavko in zahtevajo, da bodo tudi oni delez.ni dobička, ki ga imajo prekupčevalci zaradi inflacije. Tudi stavka v Hollywoodu še zmerom traja. Dunajska vremenska napoved: Deževno vreme, upati pa je, da se bo zjasnilo. Dunaj, 30. julija, tg. Danes zaradi dežja ni bilo športnih prireditev. Vratislava, 30. julija, tg. V rudarskih revirjih vzhodni Zgornji Sleziji so ze tlelj časa nemiri, ker je tam tlelo ustavljeno. Delavci pa so hoteli delati dalje. Vlada je odredila, da se zapro vsa vrata podjetja in zavarujejo. Delavstvo agitira za to, da se i nemiri prenesejo ludi na sosedni poljski revir t I Dombrovi. Veliko število delavcev je ponovno sku-I šalo priti v rudnik. Sicer se je posrečilo vladnim ' organom napraviti zaenkrat mir, ne da bi prišlo : do prelivanja krvi, razburjenje med rudarji pa je veliko. Belgrad, 30. julija. 1. Danes je potovala skozi Belgrad skupina bolgarskih romarjev, ki se podajo na romanje v Rim. Belgrad. 30. julija. I. V četrtek bo tukaj licitacija za zgradbo najmodernejšega ženskega učiteljišča v državi, ki se bo zgradilo v Belgradu. Belgrad. 30. julija. 1. Jutri pride v Belgrad rektor zavoda sv. Hieronima v Rimu dr. Magieriea. Jubilej dunajskega nuncija Dunaj, 30. julija. Ig. Jutri, 31. julija, obhaja apostolski nuncij na Dunaju dr. Sibilia 25 letnica odkar je bil imenovan za titularnega nadškofa v Sidi, obenem pa 10 letnico, odkar zastopa na Dunaju sv. Stolico. Nove knjige V knjižici >Rosebery« v Londonu je te dni šla na dražbo Napoleonova mrliška maska, ki je bila posneta na otoku Sv. Helene, kjer je Napoleon umrl. Seveda je ta nenavadna dražba zbudila celo v volikem Londonu veliko presenečenje. Mladinska Matica nam je poslala štiri knjige: Bogomir Magajna Brkonja Čeljustnih, ilustriral Božidar Jakac; Marija Kmetova »Lovci na mikrobe. ; >Za vesele in žalostne čase«, slike izdelal Edo Deržaj, besedilo L. Černejeva; »Kresnice«, sestavil Jože Ribičič. • Brkonja Čeljustnik je divji mož. ki rad pomaga bednemu človeštvu in ga brani pred zmajem Triglavom, pred zvermi in vsemi pošastmi, ki mu strežejo po tem revnem življenju. Ima silno dolge brke. zalo je Brkonja; po njih lahko pleza mladi junak Branko. Toda na dan poroke v vladarjevi hiši se razposajeno ljudstvo spozabi in spečemu Brkouji odreže dolge brke. Zdaj nastopijo dnevi gorja /.a vse ljudstvo. Zbesneii Čeljustnik ga ne brani več pred pošastmi, ki ga neusmiljeno morijo. Da bi se maščeval, tla Čeljustnik ugrabiti Darko, lepo hčerko iz novega zakona na dvom; vanjo je bil poleg pesnikov in običajnih vitezov zaljubljen tudi preprosti Branko. Ta gre na pot r podzemeljske tolmune, reši Darko, Brkotnji zrastejo zopet brki in ljudstvo je zopet srečno, ker ga Čeljustnik zopel varuje. Zasnova pravljice je pač stara: kaaen za greh, poleni zopet sprava, mladi junak in nevesrta. za katero se mora poganjati. Čuti se poudarek sile, mladosiine svežosti; mladi možgani Branka zamio-rejo več kakor plehkost pesnikov, trubadurjev, ki dvorijo Darki. Ne vem, ali je Magajna spisal že kako drusfo pravljico. »Brkonja Čeljustniik« kaže, da je na tem področju menda začetnik, vsaj po tehniki njegovega pripovedovanja bi tako sodil to. Zasnova je precej bujna, toda jezik premalo prožen, za pravljico neprimeren. Če primerjaš mehke risbe Božidarja Jakca — medle v obrisih, kakor bi te hotele dvigniti v brezmejni in tajni pravljični svet - z Magajnovm jezikom, nastane kontrast, ki odkriva hibo Magajnovega pripovedovanja. Jezik je preveč zadirčen in se ne prilagodi trenutkom položaja, ki ga pisatelj mora opisati. Zato ni potrebne barvitosti v pripovedovanju. Preveč vse beži, preveč je pripovedka natrpana, tako bežno pripovedovanje je na mestu samo v napetih tre-nutikih. Oprostite, gg. literatjs. to je samio mnenje navadnega časnikarja. V ostalem je osemletni Dušan hlastno prebral Brkonjo Čel,(ustnika in morda je njegovo mnenje bolj odločilno. »Lovci na mikrobe« so poučen spis o možeh, ki so vse svoje življenje žrtvovali boju z mikrobi, s temi silnimi sovražniki človeštva. Lovci: Van Leeuvvenhoek, Spallanzani. Pasteur (o njem piše pisateljica: Njegova smrt je bila smrt pobožnega katoličana ,kar je bil vse življenje. V eni roki je držal križ, v drugi roko svojega najbolj potrpežljivega, najbolj nesebičnega sodelavca, roko svojo žene), Kotli. Roux. Beliring, Smith, Bruce, Ross. Grassi, Reed. Tudi odrasli najde v knjižici mnogo poučnega. Edo Deržaj je bujno ilustriral »Za vesele in žalostne čase«, otroci so veseli njegovih živih slik. Zamisel je tudi dobra. Še več podobnega bi si želeli, ker smo še vedno preveč navezani na ilustrirano o!roško leposlovje iz tujino - -ski. Koliko velja italijanski konhordat Nai te iih podijo iz cerkve V neki vasi na Goriškem, kjer sedaj nimajo duhovnika, so se pohotni domačini z dovoljenjem cerkvene oblasti sami zbrali v cerkvi k majniški pobožiiosli, USiteljstvo, boleč olroke odvračati od molitve v materinščini, je tedaj na svojo roko začelo v cerkvi z laškimi šmarnicaini. Pristojni župnik je to samovoljno poseganje v cerkveno stvar prepovedal. Seveda so oblasti vzdignil« veliko reč, oiožniki so dotlčno cerkev zaprli iu prišel je neki komisar iz Gorice ter izsilil cerkveno dovoljenje za laške imarnce. Seveda je hodila le .majhna peščica otrok k ti oboroženi pobožnosti. V Tolminu je laški kaplan vpeljal laške šmar-nice. Ker občinstva ni bilo kuj pridu, so gonili v cerkev (lijake iz Skodnikovega konvikta. Za procesijo sv. Ahaca v Idriji (22. junija) je rudniška uprava prepovedala vsako slovensko petje. Od škofije v Gorici, ki jo upravlja g. Sirotti, pa je prišel tudi ukaz, da se ne sme slovensko peti. Neki lupnik na Krasu je bil klican k orožnikom na odgovor, zakaj razdeljuje med otroke katekizme in molitvenike v slovenskem jeziku. V Trebčah pri Trstu je učiteljstvo priredilo birmo In povabilo škofa brez vednosti pristojnega župnika in dekana na Opčinah. Dotični učitelj jeza nameček še Član Katoliške akcije. V Istri je v neki fari bila za konec šole Šolska maša. Učiteljstvo je zahtevalo od župnika, naj na koncu maše ne moli slovensko običajnih molitev po naši, da ne bi šolski otroci tako rekoč ex offo poslušali molitve v materinščini. Mariborska nedelja Naj samo pripomnimo, da je fašistična Italija sklenila z Vatikanom konkordat, ki daje katoliški Cerkvi pravico, da oznanja tudi slovenskim in hrvatskim vernikom Kristusovo besedo >v njihovem jeziku po predpisih Cerkve (italijansko: »AUo ocopo di prestare rassisteiiza religiosa nelle lingua dei fedeli secondo le regole della Chiesat). ln konkordala ni podpisal samo kardinal Gasparrl, temveč tudi Benito Mussolini... Kai bo s Sirof(i'em 7 V Goriri je letos opravil birtnovanje nadškof Nogara iz Vidma. Pojavljajo se zopet glasovi, da bo v kratkem izšlo imenovanje nadškofa za Gorico. Domneva se, da utegne biti kaka osebnost iz diplomatske službe. Papeška bula o razmejitvi škofij je bila v Gorici objavljena šele o priliki birmova-nja v juniju. Trbiiki dekanat pride pod Videm, vipavski pod Gorico, postonjski pod Trst. Belgrad, , 3. julija. 1. Upravitelj goriške n»d-škofiie msgr. Sirotti se vedno očitneje poteguje za škofijsko imenovanje iz Rima, čeprav čuti, da mu Vatikan, kliub izredno veliki podpori lokalnih oblasti in centralne italijanske vlade, vendar ni naklonjen. Sirotti je začel sedaj s pomočjo fašistične stranke in prefekture na Goriškem organizirati veliko romanic za sveto leto v Rim, nade-jajoč se, da st s tem prikupi Vatikanu. To romanje so sedai začeli propagirati po vseh župnijah na Goriškem. Do sedaj pa ic odziv oruOi-valstva za romanje tako majhen, da bi se romanje trenutno nc Izplačalo, Niti med furlanskim prebivalstvom ni našel Sirottijev poziv odmeva. Goriški kmet je ob zemljo Maribor, 30. Julija. Ni to senzacija, Izredno pozornost je vzbudilo v Mariboru poročilo nekega belgrajskega dnevnika, ki so ga ponatisnili tudi hrvatski in mariborski listi o skrivnostnem nostanku znanega tovarnarja orožja iu inn-nicije g.Poschlngerja iz Užic. G. Poschinger je imel pred leti sliČno podjetje v Mariboru ter je bil splošno znana osebnost. Iz Maribora se je preselil v Uiice. Izkazalo se je, da so izvirala vsa časopisna poročila o njegovem skrivnostnem ne-stanku iz senzaciježeljnosti in napačnih informacij. G. Poschinger ni pobegnil iz sarajevskega sanato-rija, temveč mirno odpotoval, in sicer v Maribor, kjer ima svojce. Tu živita obe njegovi hčerki, ki sta poročeni z uglednima gospodoma. Nekaj dni se jo mudil g. Poschinger pri svojcih, nato pa se je podal v neko zdravilišče v Sloveniji, da si v popolnem miru odpočije in poišče potrebnega zdravja. Je čisto razumljivo, da so ga vse gorostasnosti, ki jih je prinašalo Časopisje, silno razburile, čudno pa je, da se lisli niso prej informirali na poučenih mestih in pri njegovih svojcih. Mesto kokaina najrazličneše mešanice. Goljufije s ponarejenimi ntamilnimi strupi so sila razširjene; že premnogi so bili opeharjeni za velike vsote, ko so kupovali mesto kokaina sodo ali slične nadomestke. Tudi v Mariboru smo imeli , že opetovano slične slučaje, ki so sc obravnavali i tudi pred sodiščem. Nedavno jo mariborska poli-I cija zopet prišla na sled stičnim tičkont. V Ljub-! ljani je bil aretiran reducirani poštni uradnik Boris Š„ ki je mešal salicil, galun In kinin tor to mešanico opremil /. originalnimi zavitki In napisom ter jo prodajal za pravi kokain. Dvema Francozinjama je prodal 2 kg takega kokaina za 15.000 frankov, neki Italijanki pol kile za 2500 lir, na Meljski cesti pa je zastavil neki natakarici zavoj praška zu 4000 Din. Borisa S. so privedli iz Ljub- ljane v Maribor, kjer je krivdo deloma priznat, glavno krivilo pa je valil na nekega trgovca, ki pH zopet vse taji. Oba sta hila oddana sodišču. Dragocen zaklad v gu/du. Ililro s« je ujel vlomilec, ki j« v preteklem tednu izvršil velik vlom v Taborski ulici tet odnesel iz zaklenjenega stanovanja ročno blagajno k hranilnimi knjižicami, zlatnino in gotovino v skupni vrednosti 25,000 Din. Po raznih znakih jc policija sklepala, da je imel pri vlomu svoje prste vmes mladi Boris P. iz Studencev, ki je prišel šele pred enim mesecem iz kaznilnice. Včeraj sta ga ujela iz sasede dva detektiva. Skraja je vse tajil, potem pa se je omehčal ler peljal policijska agenta v Pobrežki gozd, v katerem je zakopal blagajno z vso njeno vsebino kakih 500 korakov proč od Gozdne ulice. Dragoceni zaklad so prenesli ua policijo ter ga bodo vrnili lastniku, nepoboljšljivi Boris pa je romal zopet za zamrežena okna. Delo je rizika. Huda nesreča je zadela zidarskega delavca Alojza lladnerja, zaposlenega pri Rečnikovi stavbi na Pobreški cesli. V roki zidarja, ki |e delal na odru, se Je prelomila opeka in težek kos je priletel spodaj nn tleh zaposlenemu Hadnerju na ramo ter mu povzročil nevarne poškodbe. Zateč; se je moral v bolnišnico po pomoč. t igaui no bili. Pred nekaj dnevi je bilo vlomljeno v delavnico mehanika l.ipovža na Koroški cesti. Vlomilci nisi našli nič. boljšega, pa ho pobasali čisto novo kolo in liajdi z njim. Včeraj su tezenski orožniki zajeli pri Sv. Miklavžu cigansko tolpo, pri kateri so našli novo kolo. Takoj so osumili cigane omenjenega vloma in sum se je Izkazal tudi kot upravičen, ker je g. I.ipovž spoznal v zaplenjenem kolesu svojo lastnino. Neka goriška banka, ki daje posojila goriškim kmetom, jo dala sestaviti podatke o zadolžitvi kmeta. Izvedenec je v jeniljeknjižnom uradu ugotovil, da so vknjižbe pokrile že 70% vsega premoženja ne kdaj svobodnih goriških kmetov. Pri leni niso vštet dolgovi, ki Jih ima kmet pri svojih znancih in ki niso vknjišeni (ioriški kmet dejansko ni več gospodar na svoji zemlji. To so posledice v prvi vrsti fašistične gospodarske politike, ki gre dosledno za tem, da napravi iz samostojnega slovenskega kmetu italijanskega kolona. Splošna poljedelska kriis je 1 seveda tudi kriva tega gorja, todn šele v drugi vrsti. Ljudstva se spričo takšnih raimer pnlašča neka čudna psihoza. Ne boji se ničesar \er in »i • plesno želi vojno! Postalo jc tudi apatično ta še Hiko drakonske ukrep* fašističnih oblastev. Da. i /godilo sc jc celo. da bi sc bila skupina breiposel- j I uili fantov, ki a puste stanovanje brez čuvaja Tako se spravljajo v ne- : varnost, da jili čas dopusta ali počitnic pripravi ob vse Imetje. Svetujemo vam: pred odhodom z doma preglejte, ali je vaše vlomsko zavarovanje v redu. ; Ako še nisle zavarovani zoper vlomsko tatvino, ja- | vite Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani, Miklošičeva 19. Zavarujte sebe in svoje imetje pri n„ši domači slovenski zavarovalnici. Sv. stolica in katoliške stronhe V zvezi s pogajanji za nem*ki konkordat jc »Ponedeljski Slovenec« v predzadnii številki priobčil mnenje pariškega katoliškega lista »La Croix«, da nima sv. Stolica posebnih simpatij do katoliških strank in da je prepoved duhovnikom, da se nc smeio politično udejstvovati, prišla že v tradicijo vatikanske »politike <. Že ledai smo brav-ce opozorili, da pripada list »La Croix« tistemu krilu francoskih katoličanov, ki brani stališče! da so politične organizacije katoličanom odveč, in da je treba torej s previdnostjo vzeti na znaive pisanje tega lista. Člen 32. nemškega konkordala kaže, da ni »La Croix« točno podal stališča Vatikana v tem pogledu: Glede na ,i o s e b n e (I) razmere v Nemčiji in tudi glede na jamstva od strani nemike države, zapisana v tem konkordn-tu, da se bodo spoštovale pravice in svoboščine katoliške Cerkve v nemški državi, bo Sv. stolicn izdala posebne odredbe, s katerimi bo odslei one mogočeno članstvo in sodelovan e duhovnikov In redovnikov v političnih strankah.« Torej Vatikan je pristal na prepoved političnega udeistvovanja duhovnikov samo »glede na posebne razmere v Nemčiii« in še pod pogojem, d ata prepoved nadene tudi duhovnike drugih veroizpovedi. Saj pravi izrecno dodatni protokol h konkordatu; Popoln sporazum ie bil dosežen glede tega, da veljajo za vse nekatoliške vere v Nemčiji isii predpisi glede političnega delovanja duhovščine, kakor so zamišljeni za katoliško Cerkev, — Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Frant-Josef« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil, Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josei« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso »Franz-Josef« grenčica se dobiva v iekarnah. drogerijah in špecerijskih trgovinah. Ljubljanska kronika Ljubliana, 30. julija. Zanimivo je ugotoviti, da kljub tolikim množicam, ki so prihitele od vsepovsod v Ljubljano, ni imela prevelikega dela niti reševalna postaja niti bolnišnica, še mani pa varnostna policija. Primerilo se ie sicer par slučajev žepnih tatvin, ki se ob takih prilikah, ko ie gnječa vsepovsod velika in ljudje ne pazijo dovoli na svoje stvari, skoraj razumljive, huišth slučajev pa ni bilo. Reševalna služba na Stadionu je dobro poslovala, sprejeli so okrog 50 lažjih slučajev omedlevice zaradi vročine, ki ie pritiskala v prvih dopoldanskih urah. nekaj resnejših slučajev pa so zdravniki odpravili z reševalnimi avtomobili v domačo oskrbo Bolnišnica ni sprejela niti eneča romarja, ki bi bil kakorkoli zbolel ob tej priliki v Ljubljani. Izmed drugih ponesrečencev so sprejeli v bolnišnici 24 letnega Toolaka Martina iz Vilharjeve ceste, katerega ie danes zjutraj v prepiru v gostilni ori Kovaču v Tomačevem sunil Jože Skrl po stopnicah, pri čemer ie dobil mož nekai notranjih poškodh. — V snažilca Seršena Cirila se ie nekie v Šiški zaletel neznan avtomohilist, ki ga ie poškodoval tako resno, da so ga morali prenehati v bolnišnico. — Razen tega so pripeljali v bolnišnico še Papeža Mihaela, vookojanega delavca tobačne tovarne, stanujočega v Meslnem logu, katerega ie v levo roko nevarno ugriznil konje-derčev pes. Dobri profesor Misler D. W. Peagott je stopil v zaslužen po koj po 35 letnem pouku na srednji šoli v Liverpoo Iu, kjer jc bil profesor angleščine. Nekoč ga je obiskal nepoznan, ožgan mornar in sc mu predstavil za »neznosnega Jima«, njegovega najslabšega gojenca pred 30 leti. Stari profesor je popolnoma pozabil na neznosnega dijaka, a je bil ganjen, ko je videl, da ga je tudi ta ohranil v dobrem spominu. Ko se je gost poslovil po dolgem prijateljskem kramljaniu, je vzel prof. Peagott iz miznice črni zvezek z listo onili slabih učencev, ki so v teku 30 let propadli pri njegovih izpitih, V starem zvezku je bilo zabeleženo nad 5000 imen. »Bog ve, ali me imajo v dobrem sjjominu?« si je rekel profesor »Vsekakor jih moram obiskati in se od njih posloviti. Sicer me bo pekla vest.« To jo bilo leta 1931 Dva ledna pozneje je že odpotoval. Obiskal i« Ameriko, Indijo, Avstralijo, Južno Afriko in Egipt _ tako daleč je zanesla usoda dijake, ki nekoč niso poznali angleške slovnice in pravopisa. Proti pričakovanju so sprejemali vsi »ponesrečenci« sta rega učitelja izredno prijazno. Zdaj je naprosil prof Peagott po londonskih dnevnikih za naslove tudi zadnje »narobe odličnjake«, ki jih ni mogel najti I »Ko vas bom obiskal in sc z vami spravil, bom , mirno umrl,« jc zaključil svoj poziv. Toliko posle-' dic jc imel nepričakovan obisk »neznosnega Jima« Španske monarhiste peljejo pred sodišče Kaj, ho bi vedeli za bodočnost? Bili bi še boli nesrečni V reviji »Der Kreis« je dr. Pavel llofmann napisal zanimiv članek o vprašanju »Ali je dobro votel i za bodočnost?«; »Čim bolj je sedanjost kritična in čim bolj pritiska na človeka, tem bolj klije obrt napovedovalcev bodočnosti. Vsak naš tovariš, ki ga tarejo nadloge, bi rad vedel, kaj bo z njim jutri, ali se ne bo obrnilo na bolje. Srečen bi bil, ko bi mu mogel kdo reči: Poslej se ti bo bolje godilo. Vedno se je v zgodovini človeštva dogajalo, da je bila želja, stopiti na področje skrivnostnega in okultnega, tem večja, čim večja je bila splošna negotovost. Zato pa toliko bolj cveto v talkšnih časih okultne vede, astrologija in odkrivanje sreče po rokah. Če pustimo jiopolnoma ob strani vprašanje, koliko so te vede vredne, nam preostane drugo vprašanje: Ali je sploh dobro vedeti naprej za bodočnost. Razlikovati moramo v tem pogledu dvoje: bodočnost kot nekaj stalnega, kot usodo, ki se nujno razvija iz poteka sedanjosti, ali pa kot spremenljivo bodočnost, to je bodočnost, ki se razvija s tokom reči in postaja možnost, ki je ob nastopu sicer ni mogoče spremeniti, vendar pa jo lahko prizadeti s svojim zadržanjem v njenem poteku izoblikujejo. To n. pr. zatrjujejo astrologi. Ti zatrjujejo, da mora biti človek, ko mora prebiti nevaren čas, ki nni ga določa Saturn, v tem trenutku toliko bolj previden. V resnici pa bi nam nič ne pomagalo, ko bi že prej vedeli za bodočnost kot nekaj nespremenljivega. To bi nas dovedlo v najhujši fatalizem, kajti mi bi samo čakali na bodočnost. to je na dan, ko bi ta posegla v naše življenje z roko. ki je pač ni mogoče odstraniti. Kaj ko bi n. pr. vedeli, da nas čaka smrt na ladji ali v vodi sploh? Ali ne bi v trenutku, ko bi za to zvedeli, popolnoma opustili vsako delo? Nasprotno je gotovo, da moramo življenje živeti. Sedanjost mora biti naša. vsako pravo življenje živi v sedanjosti. Kdor mesto tega živi v preteklosti in bodočnosti, ta gre v resnici mimo življenj«. Če bi torej vedeli za bodočnost kot nekaj stalnega, nespremenljivega, potem bi nas to do-vedlo k atalizmu, ki bi nam prav nič ne koristil. Ali bi bilo kaj bolje, ko bi vedeli zji bodočnost kol tok reči, ki |>ostajajo možnost, ako bi torej mogli z bojem, stremljenjem in z. gorečnostjo po dobrem to možnost spremeniti sebi v prid? Znano ie. da pozneje vedno bolje vemo. kmko bi se dalo kako delo izvršiti, ko bi ga bilo treba še enkrat ponoviti. Takšna bodočnost »e da po vsej verjetnosti napovedati brez pomoči kakih skrivnostnih ved in vedeževanj. 0 bodočnosti lahko sklepamo iz splošne sedanje konstelaeije. Vsakdo ve. da svet sedaj preživlja hudo gospodarsko krizo. Vsak količkaj uvideven človek lahko tudi napove, da se utegne sedanji položaj še poslabšati. Tik pred vojno je vse dišalo po smodniku, tako da so količkaj uvidevni ljudje 7. določnostjo napovedovali vojno. In kljuib temu je niso ljudje preprečili, in sicer ne morda radi tega. ker niso vedeli za bodočnost. temveč vsled svojih splošnih človeških lastnosti. Tudi danes diši iz plinskih zalog in zalog orožja. Prav tako so že pred leti uvidevni ljudje napovedovali gospodarsko krizo, ne da bi uporabljali za to kake skrivnostne vede. Kljub temu si ne znajo ljudje (»omagati, čeprav imajo Zvezo narodov in nešteto mednarodnih konferenc! Šele teidaj imajo navado nastopiti, ko jih bridki rno-rašr k temu prisili, ko poslane strašna bodočnost pretresljiva sedanjost. Ali lahko smatramo, da bi ti narodi odločneje ravnali, aiko bi kaj več vedeli o bodočnosti, kakor vedo danes? Nič bolje bi gotovo ne bilo s posameznikom. Do boljšega življenja se člove/k ne pribori z razglabljanjem in razmotrivanjem o bodočnosti, temveč s tem, da vsak p red stoječi trenutek obvlada in pokaže čim več prisotnosti duha, spretnosti, notranje sile. Vse to odvisi od njegovih srposobnosti, od višine njegovega razvoja in od nivoja njegove osebnosti. Vsak trenutek v življenju nas v bistvu stavi pred nove naloge. Iz tega sledi, da vsak položaj, v katerega zaidemo, nastaja iz vse sedanjosti. To, kar je danega, je treba obvladati, plodonosno zase in za naše okolje oblikovati ter spraviti ga v smer k višjemu stremečega življenja. Ali nas zavest, da vemo za bodočnost, v resnici tako vzpodbuja? Ali ni škoda, da topo gledamo na bodočnost, na konstelacije, na možnosti in da šele iz teh potem sklepamo na sedanjost ter se znajdemo spričo te potrti in Okrepljeni? V resnici so narave, katerim bi takšno duhovno gledanje na vesoljstvo in zavest, da vedo za bodočnost, ne škodovala. Toda to so izjeme. Za večino bi bilo to škodljivo. Živimo v času, ko vsakega moti skušnjava, dn bi zvedel za bodočnost, in se vdaja okultnim vedam. Tako prihaja čedalje bolj v nevarnost, da sedanjost prehiti in pusti mnogo dragocenih sedanjih trenutkov neizrabljenih, mesto da bi 7. izrabljanjem teh delal za zboljšanje bodočnosti tako za splošnost kakor za samega sebe. Pomaranča in limona Zadnjič nam je g. dr llenrv Bouquet pripovedoval o koristih raznih vrst sadja, tako o jagodah. jabolkah, hruškah in grozdju. Dr. Kouquei pravi o pomaranči, da je zelo sočen sad. V Evropi so ga poznali že v Ki. stoletju. Takrat so pomaranči pripisovali vsemogoče zdravilne moči, tako n. pr., da s pomaračno lahko odženeš kamne iz mehurja. — Potem je bila zopet pomaranča tisto sredstvo, ki je ohranilo žene večno mlade. Danes nismo več tako navdušeni za pomarančo, kakor v prejšnjih stoletjih, čeprav je to eden najbolj koristnih sadov, ki jih poznamo. Pomaranče pač ne moremo predpisati za kako posebno kuro. Koristna je približno tako, kakor drugo sadje. Ker je bogata na vitaminih, so jo priporočali posebno dojenčkom, ki jih hranimo s steriliziranim mlekom, ki ima veliko napako, da je mrtva hrana. Toda kakor je pomaranča koristna v ta namen, prav lahko porabljamo tudi jagode ali pa tudi celo ci-trono. Citrono so včasih porabljali kol obrambno sredstvo proti skorbutu, ne da bi bili proučili po-drobiKi njene učinke. Pozneje so smatrali limono za krepko sredstvo proti revmatizmu, in sicer v akutnem stanju in zgodilo se je, da so nekateri zdravniki predpisali revmatičnim limonsko kuro, ki je zahtevala od reveža, da je pojedel tudi po 30 citron na dan. To je bilo gotovo pretirano. Limona vpliva na revmalizeni prav tako kakor drugo sadje, približno tako kakor pomaranča, ki ima to prednost, da je bolj okusna. Sicer ne priporočajo neposredno limonsko kure. pač pa lahko jemlješ limono v obliki limonade, če hočeš, da bo imela limonada zaželjeni učinek, jo moraš piti pol ure pred jedjo. Tako priporočajo tisti, ki se razumejo na limono. ^Jadranski dan" Dne 5. in 6. avgusta priredi krajevni odbor Jadranske Straže v Ljubljani »jadranski dan< z veslaškimi tekmami na Ljubljanici s tem-Ie sporedom: Dne 5. avgusta zvečer otvoritev »jadranskega dnec z družabnim večerom v restavraciji Zvezda. Dne 6. avgust aod 11.30 do 12.80 promenadni koncert v Zvezdi b sodelovanjem vojaške godbe. Ob 16 popoldne start tekmovalnih čolnov na Ljubljanici; dohod k Ljubljanici z Ižanske ceste od »Mokarja«. Nato prihod tekmovalcev na cilj in razdelitev nagrad. Po tekmi bo veselica pri »Mokarju« s sodelovanjem godbe »Sloga«. Na »Jadranski dan« nastopijo tudi naši bivši mornarji, ki so pristopili v vrste Jadranskih stra-žarev. Ustanovili so si svoj vejslaški odsek, ki ima nalogo gojiti med mornarj, kaltor tudi mladino, veslaški šport. Ker so vse prireditve »Jadranskega dne« brez vstopnine, bo vstop omogočen prav vsem. Želimo, da bi bila prireditev »Jadranskega dne« dokaz visoke pomorske zavesti in ljubezni do morja in domovine. Prireditve Jadranske Straže na Sušaku. Dne 6. avgusta t. 1. bodo na Rabu ntedklubske tekme z jadrnicami med JK »Labudom« iz Splita iin JK Plav« s Krka za prvenstvo na jugoslovanskem Jadranu. Istega dne se bodo vršile ludi veslaške in plavalne tekme s sodelovanjem kr. vojne mornarice, katera prispe ta dan na Rab. Jadranska Straža priredi istega dne zlet s Sušaka na Rab z udobnim parobrodom »Zagreb«. K temu izletu je povabila tudi Jadransko Stražo iz Ljubljane. Vsa podrobna pojasnila, vozne karte za parobrod in drugo se dobe pri Oblastnem odbor uJS v Ljubljani, Tyrševa cesta la-IV (palača Kreditne banke). Prijave sprejema najkasneje do 3. avgusta zvečer. Tel. 35-55. 1 Da bi prekosile Pariianke Poročevalec >Sunday Dispatcha« se je razgo-| varjal z dr. Horstoni, vodjem »nove nemške mode«. Dr. Ilorst je izjavil, da ne bo Nemčija tri leta uvozila iz Pariza nobenega modnega modela več. V izložbah bodo izpostavljeni samo modeli nemške mode. Nošnja nemške obleke ne bo prisilna; toda kakor na drugih področjih splošnega življenja, tako lii utegnilo postali neprijetno življenje tistim, ki bi se prostovoljno nemški modi ne uklonili. Filmske igralke bodo morale nositi samo nemške obleke. Ne smete misliti, da hoče za nemško ženo ustvarili kako uniformo. Nemško ženo hočemo samo zainto resi ra I i za njeno zunanjost, dokler ne poslane bolj elegantna kakor Parižanka Židovske firme, ki so doslej kupovale francoske modele, bodo lahko še vedno poslovale, ako se prilagodijo novim razmeram in nastavijo nemške risarje ter prično kupovati nemško blago. Magda Gobbels, žena pruskega ministrskega |,iedsednika, je nedavno odložila častno predsedstvo urada za nemško modo. Njena želja je bila, da hi velike berlinske konfekcije odslovile Žide, toda sami hitlerjevci so morali priznati, da bi tega ne bilo mogoče izvesti, ker bi sicer modne trgovine ostale brez modnih izvedencev, ki so nujno potrebni tudi za uveljavljenje tako zvane nemške mode. Afriški romarji v Trier ja Poročali smo že, da so preteklo nedeljo izpostavili v Trierju relikvijo Kristusovega plašča. Na tisoče romarjev je že prispelo v Trier. Slika nam kaže afriške romarje v svečani procesiji k relikviji. Nainovejši modeli dvokoles, otroških • n igračnih vozičkov, prevoznih tricik-Ijev motorjev in šivalnih strojev Velika izbera. - Nainiitr rene — Ceniki tranko Tribun*' F.B.L., tovarna ilvokoles 111 otroških vozičkov Ljubljana Karlnvsk« resta St 4. 191 ccmtsno tn ko*oni*aino blago, umetna gnojila, cemem ifd. itd. dobavlja Gospodarska iveza i Liubliani On: >Za božjo voljo, moja ljuba, kaj si si pa napravila, d;t prihajaš domov 7. obližem na enem ušesu? Ona: ,'L obližem: toda, moj Vladko! To je vendar moj nov klobuk.« »Da, da, jaz imam v resnici zvesto ženo. Trikrat mi je ušla. a se je vsakikrat vrnila.« >Ne razumem, kaj najdeš lepega na Jožici; gracije se gotovo niso ustavile pri njeni zibelki.« »Ne, pač pa akcije.' Naročaje „Pon. Slovenca"! Pozor! Harmonije prvovrstne od 2000 Din naprej; pianine od 10.000 Din dobite ludi na obroke v tvornici Ivan Kacin, Domžale. Sprejemajo se popravila, ugia-šenje. Zaloga vsakovrstnega materijala za orgle, klavirje in harmonije. — Zahtevajte cenik! (g) Trisobno stanovanje solnčno, s kopalnico, po-selsko sobo, verando in pritiklinami — se odda mirni stranki takoj ali za september. Naslov v upr. »Slovenca« pod 8579. (č) Pšeni no moko nn|lml|£th mlinov niitli f)H|<-eufjr velel rjrovna rita in inlev*luh iztlelkn* a volk ljubljana Kesljevtt ceMa 24. Narte Velikonja; Pension Kondor (Pripoveduje g. Prelog — Kosec.) Zadrega in čakanje šoferjevo in božjastni tič. Pogledal sem med potjo, ali nimam kaj denarja pri sebi in sem videl, da je bila vse spra- , vila žena, da se ne izgubi v krmi in slami. Zato sem šoferju dejal naj počaka, ln je dejal, da mu je prav, saj števec itak teče. Pomagal sem Vandi v stanovanje in sva zvonila, zvonila in zvonita in je nazadnje zvonilo še v cerkvah poldne, ko jc prišel k vratom zet, zaspan in v pižami. Vanda ie rekla: »Oh!« in jaz sem rekel: »Oh!« Zet se je naglo opravičil, da je do rane zore popravljal zvezke in da je zdaj zaspal in da ga glava boli. Rahlo sem Vando potisnil v spalnico Ioda moja hčerka je opazovalni talent in je skozi odprta vrata koj videla v jedilnico in na mizo in na njej prevrnjene kozarce in po tleh čikc in pepel in na pol prazne steklenice likerjev in škatlo sode in na naslanjaču spečega neznanega moškega. Zakričala je in hotela in hotela omedleti, toda zet se je že znašel in položil prst na usta in dejal: »Pst! Tega zaostalega tiča lomi božjast. Če se naglo zbudi, ga bo lomila celo uro in ti v tem staniu! Pomisli na otroka!« Nekaj zelo izrednega in poučnega za mlade žene. In jo je rahlo in prijazno in ljubeznivo prijel pod pazduho in jo peljal v spalnico. Naj sede, da odpre okno, da ji ne bo škodoval težki zrak. Potem ji je odgrnil posteljo in rekel, da ji pomaga sezuti čevlje in nogavice in naj kar lepo sede. Da mu je bilo strašno dolgčas po nji in če ne bi bila prišla, bi bil sam prišel ponjo. »Tako sem li hvaležen, papa!« Pa me je res falot prijel za komolec in pomežiknil in me vščipnil in vprašal, ali avto še čaka. Da sem krasen v štibalah. Koliko stanejo? Pa je spet skočil k Vandi ter ji odpel moderček in jo vprašal, kako sc je vozila in ali jo je treslo. In ali si ni kaj napravila? Hvala Bogu, da ne, kajti zdaj šele ve, kako mu )e bilo dolgčas po njej in me je spet pocuknil in vščipnil in vprašal, ali avto še čaka. In sem pogledal in je še čakal. Naj spravim onega pijanca domov, da stanuje tam in tam. Naj ga zavlečem kar pred vrata in pozvonim, Čakati da ni treba, ker je gospa itak doma. Oprostil se je pri Vandi in sva dedca zavlekla v taksi in je šlo z nama kakor blisk okoli vogla in sem res dedca postavil pred vrata in pozvonil, a nisem čakal. Prepozno. Preden sem s svojimi štibalami vstopil v taksi, me je gospa videla skozi okno in kriknila: »Lepa reč .gosipod Prelog! Sram Vas bodi vaših sivih las in pleše, da zapeljujete nedolžne zakonske može!« Takšen sem bil, da sem ji pokazal jezik in je le bolj kričala. Da bo tožila radi jezika! Kako je bilo z voznino in teščo mlado ženo in znamenito vožnjo štibalov. Vrnil sem se in spet naročil taksiju, naj čaka. Zet me je sprejel neprijazno in da kaj si mislim, da puščam mlado neizkušeno mater do poldne : tešč. Da sem tudi jaz še tešč! Da je on tudi, I toda da smo moški drugače ustvarjeni in da bo- | mo odgovorni za vse posledice, če se njegovi j sladki ženici kaj pripeti, pa to celo v zadnjem ; tednu. Rekel sem mu, da se nc bo in da je to celo dobro. To sem lako mirno rekel radi tega, j ker nisem imel za taksi in sem še to pristavil. | In je dejal, da nima Da ni on taksija najel in j po železnici bi bili prav tako prišli. Pa še 'akšna škatla! Da je Vando vso pretresla, da se po njenih besedah utegne zavleči še ce! teden iu Bog : ve, če se ni kaj preobrnilo v nje,. Potem fe u.prl ! oči v moje štibalce in je de|al, naj se sezujem. In sem se sezul. In sem mu moral povedati, čigavi , so, in je dejal: »Prav.« ln je zletel po stopnicah z njimi. Nato jc taksi oddirjal. Pa mu vendar ni . dal štibalcev? »Ne. Nazaj sem jih poslal. Ti papa, ' pa stopi zdaj k Petru in mu povej kako je in ! naj ti posodi za taksi in pa še zame par kova- ; čev. Pa bova plačala taksi. Tešč ne moreš nazaj ! in bom skuhal čaja in imam še masla in slanikov. i Vanda, ali boš tudi ti par slanikov?« Da bi, je j rekla in še prav čudno poželjenje da ima po njih i in da je zelo ljubezniv. Samo to da bo moral po- ' vedati, kako je s tistimi zvezki. Vse po pravici in da mu že naprej vse odpušča, čc bo res vse, vse po pravici in zabavno. Po je povedal, da so snoči sedeli »pri Kaplanu« in potem v kavarni in jih je peljal na dom in da so ob petih zjutraj že vsi šli, samo oni, ki ga je videla, da se je zbal žene. Preden so šli in so bili pijani, da jim je dal laškega olja, da ga niso spoznali in so sveto trdili, da takšnega likerja še nikoli niso imeli v ustih. Vanda ej srebala čaj v postelji ter se smejala do solz in ko je popila, ga je povlekla k sebi in ga potegnila za uhelj: »O, ti moj poredni lumpec ti!« Jurji in števec in širokopoteznost. Medtem sem jaz poiskal svoje čevlje v stanovanju in stopil k brivcu in je bila že dve, ko sem stopil k Petru. Pa sem mu tudi povedal vse po pravici in resnici. Smejal se je ter me potrepljal po rami in dejal, da mu zdaj šele res prav ugajam. Dal mi je dva jurja, zato, ker sem mu rešil sina iz stranišča na vodo. Dostavil je, da pošlje slugo iz banke k ženi in drugim, da sem nekoliko nahoden in da pridem jutri. »Tako!« je dejal. »Drevi pa prideva midval« In sem naglo šel in je šofer že čakal in povedal, da znaša števec entiso&tristo in šestindvajset dinarjev in kovača za fanta, ki je kazal pot. »Tisti štibal-i sami znašajo pclstotrinajst dinarjev!« je pomenljivo priotaviL »Dragoceni so.« In gospa Mana je dejala, da ji radi nenavadne široko-poteznosti ugajate in mi je dala še dva dinarja! Nočno potovanje in jutranja zaobljuba. Zvečer sva šla in obredla tri gostilne in dve kavarni in nazadnje veslala z avtom na Posavie. Plačal je vse on in sva se imenitno imela. Na Po-savju )e ob solnčnem vzhouu ustavil na mostu avto, stopil na kup grušča in mi posvetil s tole pridigo: »Počitnice so za to, da počivaš in dopust, da vse pustiš. Kaj ti pomaga, papa preljubi, če gTeš z vsemi skrbmi in vso okolico v drugačno >ko-lico. Nič. Saj ne vidiš druge okolice radi svoje okolice in se tvoja okolica tepe z drugo okoilco. In ženska je takšna, dragi moi papa. da se seli z vsem, tudi s strgano nogavico, ki ji je izgubila par. Kaj vraga se jim podajaš? Samo da je na letovišču! Kar pusti jihl Stopi k šefu in reci, nai ti preloži dopust na jesen, jeseni pojdeva midva, zato pojdeva, da bodo profesorju tekle sline in bo delal pokoro radi vožnje štibalov. Pomisli: petsto in trinajst knofov! Veiia, papa! Midva sama, oni naj pa ziblje. Udaril sem mu v roko in gromki »Velja« mu je bil v odgovor. »Tako! Pustiva jih lepo zdaj na deželi, da se nama ohladijo ušesa, potem pa jeseni: Velja.« In sem spet udaril in gromki »Velja« mu je bil v odgovor. »Dobro. Da nama ne bo dolgčas, bova zdaj vsak večer skupaj večerjala in potem: Velja!« Spet sem mu moral seči v roko in me je dvignil od tal in gromki »Veljal« mu je bil v odgovor. In , me je slovesno poljubil na čelo. Nepričakovan zapletek in temni oblaki. Večerjala sva skupaj samo trikrat, četrti dan opoldne ie stal pred tetino hišo lojtrnik in na njem teta Mana in druga svakinja in žena in Mara in Borut in trije vnuki. In žena je imela rdeče-| užaljene in objokane oči in teta Mana je pihala in Mara je skrivaj mahala z roko, naj ne hodim blizu. Pa sem se res skril in po ovinkih šel k Mari in počakal, da je prišla. »O, takšen tič da si papa!« se je smejala. »Da zapeljuješ nedolžne zakonske može? In to s svojo plešo? Papa, papal« Sem že hotel ziniti: »Kaj zato, če s svojim zetoml«, pa sem si ugriznil v jezik ter dejal: »Ne razumem.« »O, saj je gospa pisala mami! Takšen nahod si torej imel. — O, ti krotki papačekl Ali si ga res moral postaviti pred vrata. Vsaj počakal bi bil, da bi se bil streznil. Pa so imeli prav takrat obiske in — grozno!« Zdaj se mi je posvetilo. Da ne smem ovaditi onega zeta, sem koj vedel. »Vidiš, tebi povem: našel sem takšnega na cesti in sem ga peljal domov. To je vse. Saj imam priče! Le povej mami in teti, da imam priče.« Pa sem šel k Vandi in je obljubila, da bo pričala. Saj zdaj že pri sodniji krivo pričajo, pa ne bi 1 smeli teti Mani. In tudi moj zet, njen mož, je vse potrdil, kdaj je bilo in kje ie bilo in kako smo ga kar spravili s ceste domov. Bog ve kje se jc nadelal, revež, ki ga tako malo nese. »Krivico em ti delala,« je dejala žena. »Borutu si bil v strašno slab zgled! Toda po svoj nahrbtnik moraš le sam, in prinesi hkratu še Van-de nahrbtnik in obe odeji!« Zelo mnogo graje in oglas in napredek. Teta Mana pa je le majala z glavo in trdila, da nekaj ne bo v redu. Kakor da ni bilo z letoviščem prav nič v redu, tako tudi tu nekaj ne bo v redu. In kam da sem jih peljal. Vsaj pogledal bi bil prej. Peter, o, on bi bil vse drugače uredil. Zakaj da sem vabil? Pa ne bi bil vabil. Če že vabim, potem bi moralo biti v redu, ne pa da je morala spati na saneh. Da je stanovanje sicer odpovedala, toda da je gospodar dejal, da je bilo zgovorleno za dva meseca in ne da nič nazaj in da nima z njo ničesar, temveč samo z gospodom in Mari da je položil račun za pokvarjeno skrinjo in ne za razno. Plot je žena plačala. Pa še vse da bi bilo, če bi imel jaz dopust, tako pa, da ni moškega pri hiši in nimajo nikogar, da bi hodil na pošto ali po babico ali kamorkoli. Tako in če pojdem jeseni na dopust, da io moram vzeti s seboj, zase da bo že plačala. Samo Borut da se ji smili, revček, ki nima dovolj raka. V tisto vas pa da ne pojde več, tako da se ji ni zlepa še kaj zamerilo in zadnji dan, da so ji dali mleko, ki jc ostalo teličku _ Toda v tisti vasi so morali imeti človeka, ki je bil ves navdušen za tujski promet. Ta je moral pisati oglase za svojo vas. In čez par dni sem bral spet oglas o pensionu Kondorju. Da je to soliten ren.sior. ki sprejema živčno oslabele na svojo divno okolico, in uspeh že v treh dneh. Kakor kažejo zadnji uspehi, in W. C. na vodo s kopalnico, soba z enojnim in dvojnim oknom z razgledom in zračno lopo. Telefon, taksi, zračne in sončne kopeli in knajpanje posebe, nočna zabava, mir po dnevi, eksotičen tič in brivec v hiši in kuhinja z dvodnevno souporabo, ki se da čez par dni uporabiti za spalnico in brezplačni »prehodi in senčnat gozd in svetle noči in elektrika v vasi. Zanimal sem se, zakaj ni oglašen razgled s popustom in sem sam videl, da so gnoj porabili za repo. Drugače je bil vsepovsod stari napredek. Borut, ki ie šel z menoj po nahrbtnike in odeje, pa je sedel pod lipo na klop in pokazal na petindvajsetletno sosedovo Tono, ki je plela v vrtu, zaobrnil oči, kakor bi ga vilo in dejal: »Zdaj sem svet spoznal. Tam, tam i« —.-»fa mladost. Nikoli več se ne vrne! In, papa, še časa nisem imel, da bi ji povedal. Uul« In se je s temi besedami bridko razjokal in stopil v najnovejšo dobo našega mladinskega vprašanja. Smilil se mi je ubogi lant in sem ga poprosil za cigareto.