KONČNO NAGRADA CELJANI) ■USPELIH 99 MINUT ZABAVE V soboto je bila v veliki dvorani Narodnega doma javna kulturno zabavna prireditev, 99 minut zabave, ki jo je skupaj i našo mladinsko organizacijo pripravila gospodarska propaganda. V to uspelo prireditev sta organizatorja vključila tudi tretje žrebanje kupcev naših peči na olje EMO-5. * n A Tgp^Ji Leto XII. 2. 2. 1968 St. 2 Celje - skladišče D-Per 214/1968 1119680292,2 COBISS GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI ENO CELJE jj Razstave naših proizvodov | so bile uspešne | Jeseni je naša gospodarska propaganda organizirala razstave = naših proizvodov v tehničnih trgovinah po vsej Jugoslaviji. Osnovni namen akcije je bil spoznati potrošnike s pestrim asor- | timanom naše proizvodnje in jih seznaniti z nekaterimi novimi | proizvodi. O poteku akcije smo lani že poročali, danes pa naj nani- | zamo še nekatere ugotovitve = 68 * J r^iu niiiHiiiiiiiiiiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii [ RIHARD POMPE 60-letnik | = 6. februarja bo prazno- I val šestdesetletnico tovariš | Rihard Pompe. Naj tega | sodelavca posebej predsta- | vimo? Najbrž ni potrebno. = Njegov lik je združen z = rastjo tovarne, ime Pompe je pomenilo tovarno emajlirane posode še pred na-| rodnoosvobodilno borbo, = pomenilo je prve dni in | prve prijeme v tovarni v | novi Jugoslaviji, pomeni E naše današnje delo in naše = uspehe. _ | Saj vemo, inženir Pompe je bil v vseh teh letih vedno § § z nami, vedno nasmejan in ljubezniv, pripravljen poma- = | ga ti z nasvetom, dejanjem, vzpodbudno besedo. In kot I | pomeni teh 33 let v tovarni inženir Pompetu — saj to vsi = | vemo — njegov življenjski smisel, tako pomeni njegova E § osebnost vsem nam v tovarni vzpodbudo in zaupanje v E = uspeh. = = Precej prej, ko začne delovni dan prvi izmeni, je Ri- | | hard Pompe že v tovarni in ko gredo drugi že pozno po- = E poldne nazaj, da opravijo delo, odhaja ta naš sodelavec = E h kosilu, želi si naš skupni uspeh, želi — kot nam je re- i = kel pred tedni —, »da bomo porušili ograje, sodelovali, E | pomagali...« — 6. februarja — za rojstni dan si najbrž E = ne želi drugega darila. = | Pa vseeno — mi Vam želimo še mnogo let, želimo = I Vam zdravje in zadovoljstvo, prav prisrčno Vam cesti- | = tamo ob Vašem jubileju! = ................................................................. Humorista Janez in Poldek sta priklicala v dvorano sproščen smeh... Razstava »Povrtar« v Valjevu Splošna ugotovitev je ugodna. Razumevanje trgovske mreže in zainteresiranost sta rodila dobre rezultate. Tako je bilo aranžiranih okoli 40 razstav in priznati moramo, da so bile več ali manj zelo skrbno pripravljene. Eksponate in del propagandnega materiala je poskrbela gospodarska propaganda. Seveda pa so imeli aranžerji popolnoma proste roke pri kreiranju in nekateri so se izredno potrudili. Tako so mnogi uporabili originalne ideje propagandna gesla in celo natisnili v času razstavljanja letake, ki so jih razdeljevali kupcem. Najuspešnejše razstave so pripravili : Trgovinsko preduzeče »Sloboda« Novi Pazar, Trgovinsko preduzeče »Terazije« Titovo Užice, Veletrgovačko poduzeče »Istra« Pula in poslovalnica »Oprema« — Merkur Kranj. Podjetje je nagradilo najuspešnejše razstave z minimalnimi nagradami. Zanimivo je, da so mnoga trgovska podjetja iniciativo zelo pozdravila in želijo, da bi skupno propagirali tudi v prihodnjem obdobju. V gospodarski propagandi so mnenja, da bi morali tudi v letošnjem letu iskati nove oblike sodelovanja s trgovsko mrežo. Pred okrog 600 gledalci, kar je za Celje veliko, so se zvrstili pevci zabavnih in narodnih melodij: Cvetko Kotar, Sonja Šrot, Silva Bizjak in Fantje iz Celja skupaj z humoristoma Poldkom in Janezom. Smeh in neprisiljeno ploskanje, sta dala prireditvi poseben ton. Čutilo se je, da Celje potrebuje tovrstnih prireditev, seveda če nastopajoči jamčijo za kvaliteto in pestrost programa. V 99 minutah smo v Narodnem domu lahko doživeli oboje. Kaj lahko rečemo o nastopajočih in prireditvi? Prav gotovo smo si vsi edini v tem, da je P nadvse uspela. Edino kar lahko M (Nadaljevanje na 13. strani) -ček Pogona 6 | Radnim ljudima EMO čestitamo \ \ novu godinu i želimo nove uspehe f | u izgradnji socializma. j Kolektiv ♦ Kruševac t Iz poročila o delu organov upravljanja v letu 1967 V skladu s statutom podjetja so sodelovali v letu 1967 v podjetju naslednji organi upravlja- nja: — zbori delovnih ljudi 36 — sveti delovnih enot 6 — sveti obratov 6 — sveti poslovnih enot 6 — upravni odbor 1 — delavski svet 1 Zbori delovnih ljudi, so delovali v poslovnem letu 1967 kot neposredni organi upravljanja v okviru svojih pravic in dolžnosti določenih v statutu podjetja. Sveti delovnih enot Sveti obratov in sveti poslovnih enot so na rednih mesečnih sejah obravnavali in sklepali o naslednjem: — sprejem letnega plana dela za svojo enoto, — sprejem mesečnih operativnih planov za svojo enoto, — pregled izvršitve plana za svojo enoto, — delitev osebnih dohodkov po uspehu za svojo enoto, — organizacija dela v enoti, — izkoriščanje in vzdrževanje delovnih sredstev, — razhodovanje dotrajanih delovnih sredstev, ?- pripombe na osnutek kadrovske politike, — pripombe na osnutek pravilnika za delo komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti, — pripombe na osnutek pravilnika o racionalizacijah — kvaliteta izdelkov v delovni enoti. UPRAVNI ODBOR Upravni odbor je imel v poslovnem letu 1967 25 rednih in 10 izrednih sej na katerih je sprejel nad 300 raznih sklepov. Na sejah so bila obravnavana 'ednja vprašanja: — osnutek pravilnika o racionalizacijah dne 8/6 in 6/7-1967, — osnutek pravilnika o varovanju poslovne tajnosti dne 10. in 18. 8. 1967, — osnutek kadrovske politike dne 15. 6., 24. 7. in 15. 12. 1967, — osnutek pravilnika o organizaciji in poslovanju mehano-grafskega centra dne 14. 9. 1967, — osnutek pravilnika za delo komisij za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti dne 29. 9. 1967,' — spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi dohodka dne 8. 6. 1967, — spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnega dohodka dne 8. 6.. 6. 7. in 12. 10. 1967, — spremembe in dopolnitve poslovnika za delo upravnega odbora dne 11. 5. 1967, — spremembe in dopolnitve pravilnika o racionalizacijah dne 8. 6. in 6. 7. 1967, — spremembe in dopolnitve analitične ocene delovnih mest dne 13. 4., 11. 5., 21. 6., 24. 7., 18. 8., 24. 8., 31. 8., 14. 9., 29. 9., 12. 10., 24. 11. in 15. 12. 1967, — ceniki del (režijske enote) dne 8. 6., 12. 10., 26. 10., 9. 11. in 24. 11. 1967, — odobritev potovanja v inozemstvo dne 3. 5., 13. 4., 27. 4., 4. 5., 15. 6., 6. 7., 18. 8., 1. 9., 14. 9., 29. 9.. in 12. 10. 1967, — dodeljevanje štipendij dne 27. 4., 24. 7. in 18. 8. 1967, — organizacija podjetja dne 24. 7., 18. 8., 12. 10., in 24. 11. 1967, — rebalans plana za leto 1967 dne 5. 9. 1967, — investicijski plan za leto 1967 dne 27. 4. 1967, — rebalans investicijskega plana za leto 1967 dne 24. 11. 1967. — korekcija plana za stanovanjsko gradnjo dne 10. 8. 1967, — poročilo o poslovanju v prvem tromesečju 1967 dne 27. 4. 1967, — polletna bilanca 1967 dne 10. 8. 1967, — problematika devet mesečnega poslovanja v letu 1967 dne 9. 11. 1967, — izvrševanje mesečnih planov 27. 4., 11. 5. in 10. 8. 1967. — problematika izvrševanja plana za leto 1967 dne 12. 10. 1967, — rezultati poslovanja obrata VI Kruševac dne 13. 4. 1967, — kvaliteta izdelkov 18. 8. in 5. 9. 1967, — likvidacija 'inventurnih razlik dne 13. 4., 15. 6., 10. 8., 29. 9. in 24. 11. 1967, — problematika gradnje kotlarne 21. 6. 1967, — družbeni plan za leto 1968 dne 24. 11. 1967, — problematika O. A. EMO dne I. 9. 1967, — inštitut EMO dne 22. 4., 4. 5., 25. 5.. 31. 5. in 14. 7. 1967, — mehanografski center dne 25. 5., 14. 7., 24. 8. in 29. 9. 1967, . — krediti dne 27. 4., 21. 6. 1967, — problematika kadrov na vodilnih delovnih mestih dne 4. 5., 11. 5., 25. 5.. 9. 6., 15. 6., 21. 6., 24. 7.. 12. 10., 26. 10. in 15. 12. 1967. — počitniški dom v Crikvenici dne 13. 4., 4. 5., 10. 8. in 14. 9. 1967, — ukinitev rehabilitacije dne 6. 7. 1967, — ukrepi za varnost podjetja dne 1. 9. 1967, — priključitev TOBI dne 24. 11., II. 12. in 27. 12. 1967. DELAVSKI SVET Delavski svet je imel v poslovnem letu 1967 13 rednih in 4 izrednih zasedanj. Delavski svet šteje 83 članov, povprečna udeležba pa je 50 članov na vsakem zasedanju. Na zasedanjih delavskega sveta je bilo sprejetih nad 150 sklepov. Delavski svet je na zasedanjih sklepal v sledečem : — spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi dohodka dr 28. 6. 1967, — spremembe in dopolnitve pravilnika o delitvi osebnih dohodkov dne 28. 6., 8. 9. in 8. 12. 1967, — spremembe in dopolnitve pravilnika o racionalizacijah dne 8. 9. 1967, — pravilnik o čuvanju poslovne tajnosti podjetja dne 29. 9. 1967, — pravilnik o organizaciji in poslovanju enote mehanografski center, Celje dne 26. 12. 1967, — pravilnik za delo komisij za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti dne 8. 12. 1967, — družbeni plan za leto 1968 dne 8. 12. 1967, — finančno poročilo za prvo tromesečje 1967 dne 8. 5. 1967, — polletna bilanca za leto 1967 dne 8. 9. 1967, — problematika poslovanja v devetih mesecih 1967 dne 8. 12. 1967, — rebalans plana za leto 1967 dne 18. 9. 1967. — investicijski plan leto 1967 dne 8. 5. 1967, — gradnja stanovanj dne 8. 9. 1967, — gradnja kotlarne dne 28. 6. 1967, — korekcija plana za stanovanjsko gradnjo dne 8. 9. 1967, — krediti dne 8. 5. 1967, — ukinitev rehabilitacije dne 8. 9. 1967, — koriščenje sredstev za rekreacijo dne 8. 5. 1967, — likvidacija inventurnih razlik dne 8. 5., 8. 6. in 8. 12. 1967, — odpisi osnovnih sredstev dne 8. 5., 28. 6., 8. 9., 18. 9 in 8. 12. 1967, — spremembe analitične ocene delovnih mest dne 8. 5., 28. 6., 8. 9., 8. 12. in 26. 12. 1967, — priključitev inštituta EMO k podjetju EMO dne 25. 4. 1967, — razpis referenduma o priključitvi inštituta EMO k podjetju EMO dne 8. 5. 1967, — priključitev inštituta EMO k k podjetju EMO dne 1. 6. 1967, — dokončna priključitev inštituta EMO k podjetju EMO dne 15. 7. 1967, — priključitev mehanografske-ga centra dne 25. 4. 1967, — ustanovitev mehanografskega centra EMO dne 28. 6. 1967, — obratna ambulanta EMO — ustavni spor dne 12. 8. 1967, — obratna ambulanta EMO — sklepi glede osnovnih sredstev dne 26. 12. 1967, — ustanovitev poslovne enote »•Počitniški dom« v Crikvenici dne 8. 5. 1967, — priključitev obrata TOBI — Bistrica dne 29. 12. 1967, — odpoved glavnega direktorja 8. 5. 1967, — razpis za imenovanje glavnega direktorja dne 8. 5. 1967, — imenovanje vršilca dolžnosti glavnega direktorja dne 18. 9. 1967, — razrešitev glavnega direktorja dne 8. 12. 1967, — ukrepi za izboljšanje delovne discipline dne 8. 9. 1967. Osnutek načrta dela organizacije ZKS EMO-Celje za leto 1968 KONFERENCE OZK 1 — konferenca o: (februar — marec) — proizvodnih rezultatih in problemih v letu 1967; — oceni dela OZK sekretariata dn komisij med dvema konferencama; — sprejemih in izključitvah iz OZK. 2 — konferenca o: (april — maj) — analizi stanja in razvoja sistema samoupravljanja v tovarni; — načinu vplivanja na hitrejši organizacijski razvoj podjetja; — oceni medosebnih odnosov med člani OZK in v podjetju po sklepih I-konfe-rence; — delu organov konference med dvema konferencama; — eventualnih sprejemih in izključitvah. 3 — konferenca o: (avgust — september) — moralno-političnem stanju, avtivnosti in odgovornosti članov ZK; — aktivnosti organizacije ZK po sklepih prejšnjih konferenc; — sklepih in stališčih višjih (Nadaljevanje na 4. strani) NOVI ZUNANJETRGOVINSKI PREDPISI IN SPREMEMBA DEVIZNEGA REŽIMA 1968 Zvezna skupščina in Zvezni izvršni svet sta v drugi polovici decembra sprejela številne odloke in spremembe zakonov, s katerimi se spreminjajo pogoji zunanjetrgovinskega in deviznega poslovanja v letu 1968. Ker te spremembe znatno vplivajo na gospodarjenje in poslovanje našega podjetja, je primerno, da nove pogoje v zunanjetrgovinskem sistemu in deviznem režimu bliže analiziramo. Med vsemi spremembami zakonskih predpisov predstavlja nedvomno najbolj bistveno novost — sprememba režima uvoza izdelkov črne metalurgije (vseh vrst pločevine, hladno valjanih trakov, profilnega železa in drugih vrst jekel), za katere v prihodnje ne velja več dosedanji režim pogojno prostega uvoza, temveč blagovnega kontingenta. Z drugimi besedami, to pomeni, da bo naše podjetje v letu 1968 uvažalo dekapirano pločevino, toplo valjane trakove, prcfilno železo, debelo pločevino itd. v okviru blagovnega kontingenta, ki ga bo prejelo na razdelitvi uvoznega kontingenta pri Zvezni gospodarski zbornici v Beogradu. Hkrati je ZIS povečal carinsko stopnjo za uvoz vseh izdelkov črne metalurgije v povprečju za ca. 50 %. Ni še povsem znano ali bodo te povečane carinske stopnje veljale tudi za količine valjanega materiala, ki jih bo podjetje dobilo dodeljene v okviru blagovnega kontingenta, ker navodila Zvezne gospodarske zbornice niso v soglasju, ki so izšli v uradnem listu. Iz dosedanjih objav v uradnem listu namreč še vedno ni jasno ali se bodo za količine blagovnega kontingenta uporabljale dosedanje carinske stopnje iz leta 1967 ali že nove stopnje. V primeru, da se bodo uporabljale že nove stopnje, pomeni to za podjetje v letu 1968 izpad dohodka za blizu N-din 2,000.00.—. Če pa količine uvoznega blagovnega kontingenta ne bodo zadoščale za kritje vseh uvoznih potreb v valjanem materialu, bo naše podjetje moralo plačati za te prekomerne količine carino, ki je ponovno za 50 % višja od že povečane carinske stopnje. Da bi bila carinska obremenitev jasna, navajamo, da je bila za dekapirano pločevino uvozna carina 1967 — 7 %, zvišana carinska stopnja v letu 1968 znaša 12 %, pri uvozu izven carinskega kontingenta pa bo treba plačati 18 % carino. Če se vrnemo na same režime uvoza, je treba ugotoviti, da so od vseh vrst valjanega in vlečenega materiala črne metalurgije ostale pod režimom pogojno liberaliziranega uvoza lamele, nerjaveča pločevina, ognjazdržni material, toplo valjani trakovi. Poleg tega se v tem letu spreminjajo režimi uvoza tudi za mnoge druge vrste blaga in to predvsem s tem, da se opušča režim prostega in pogojno prostega uvoza, blago pa se vključuje v režim globalne devizne kvote. Tako bo podjetje v bodoče uvažalo plastične okvirje, natrijev nitrat in natrijev nitrit po režimu globalne devizne kvote (dosedaj — pogojno liberaliziran uvoz), uvoz pribora pa v letošnjem letu prihaja pod režim blagovnega kontingenta. Te perturbacije v uvoznih režimih se dejansko izražajo v popolnoma drugi letošnji strukturi uvoza, saj bo v letu 1968 znašal delež blaga, ki ga bomo uvažali po režimu blagovnega kontingenta blizu 70 % (leta 1967 — 0 %), globalne devizne kvote 10.% (leta 1967 - 8%), pogojno prostega uvoza 8 % (leta 1967 — 80 %) in prostega u- voza 12 % (leta 1967 - 12 %). Spričo prekomernega porasta jugoslovanskega uvoza blaga s konvertibilnega področja v letu 1967, je ZIS za leto 1968 zmanjšal obseg deviznih sredstev za uvoz blaga po režimu globalne devizne kvote za 10 %, kar bo zahtevalo dodatno štednjo teh deviz za uvoz izdelkov iz režima (plastičnih okvirjev, nekaterih kemikalij, vseh vrst gorilcev ter mernih in kotnrolnih instrumentov, vseh vrst rezervnih delov, regulatorjev za oljne peči itd.). Zagotovitev večjih deviznih sredstev za uvoz teh vrst izdelkov pa je mogoče doseči samo preko povečanega izvoza, ker vsa podjetja kovinsko predelovalne industrije prejemajo devizna sredstva globalne devizne kvote v zavisnosti od obsega lastnega izvoza. Tudi na področju plačilnega prometa s tujino, ki ga obravnavajo devizni predpisi, prihaja do zaostrenih pogojev plačevanja uvoznih materialov, saj morajo podjetja v roku 20 dni po sklenitvi pogodbe o nabavi blaga iz inozemstva v celoti devizna sredstva v višini sklenjenega posla in vsako tako nabavo v tem roku registrirati pri Devizni dokumentarni kontroli NB Jugoslavije. Poleg tega morajo po najnovejših predpisih gospodar- ske organizacije polagati dinarsko protivrednost deviz pri plačilih, ki presegajo vrednost 8 5.000,00, dinarska sredstva 30 dni pred izvršitvijo plačila v tujino. Predpisi iz tega področja zaostrujejo problem nujne finančne likvidnosti, če bomo hoteli zasigurati pravočasen uvoz materiala in se izogniti eventualnim izpadom proizvodnje. Ce rekapituliramo v zadnjih tednih objavljene spremembe zunanjetrgovinskega in deviznega režima je moči nedvoumno ugotoviti, da ti predpisi postavljajo gospodarske organizacije še v težji in odgovornejši položaj in terjajo od sleherne gospodarske organizacije, ki posluje s tujino nadaljnje napore v smeri večje finančne likvidnosti, zniževanja lastne cene (zaradi zmanjšanega dohodka zaradi povečanih carin), večanja izvoza zaradi zagotovitve deviznih sredstev za uvoz izdelkov, ki spadajo pod režim globalne devizne kvote itd. BI Kupčki denarja.... bodo novi zunanjetrgovinski predpisi in spremenjen devizni režim vplivali na vašo vrednost in bilanco industrije? Splošna bilanca industrije - neugodna Statistični podatki o lanskoletni industrijski proizvodnji, čeprav so bila njena nagibanja poznana že prej, so neugodni. Ne samo zaradi tega, ker industrija ni ustvarila proizvodnje na nivoju predhodnega leta, ampak zato ker se ni izpolnilo pričakovanje, da bo industrijska proizvodnja v razvitejših republikah nad jugoslovanskim povprečjem. Čeprav bodo za dokončno bilanco potrebne še nekatere dodatne analize, že lahko na podlagi razpoložljivih podatkov omenimo nekaj osnovnih zaključkov. Od dvajset, v sedmih industrijskih panogah proizvodnja ni dosegla nivo leta 1966. To so, predvsem, premogovniki, črna in barvna metalurgija, lahka industrija, tekstilna industrija, usnjarska in obutvena industrija ter lesna. Z ozirom na njihov delež v skupni industrijski proizvodnji, se ne smemo čuditi niti skupnemu zaostajanju te vodeče panoge v gospodarstvu. Samo kovinsko predelovalna industrija daje 40 % od celotne industrijske proizvodnje. Če dodamo še ostale panoge postane očitno, da je pomemben del industrije stagniral. Podoben zaključek lahko dobimo na osnovi regionalnih premikov. V BiH, Črni gori in Srbiji industrijska proizvodnja v letu 1967 ni dosegla nivoja iz prejšnjega leta; v Hrvatski je ostala na istem nivoju. Izjeme so le Slovenija in Makedonija, kjer se je doseglo le znatno povečanje — nekaj nad en odstotek. Pričakovalo pa se je, da bo v Sloveniji in Hrvatski industrijska proizvodnja daleč nad jugoslovanskim povprečjem. (Nadaljevanje na 7. strani) Osnutek načrta KOMI (Nadaljevanje iz 2. strani) organov ZKS in ZKJ v pripravah IX. kongresa; — eventualnih sprejemih in izključitvah. 4 — konferenca o: (oktober — november) — razpravah po resolucijah in stališčih za VI. kongres ZKS in IX. kongres ZKJ; — letni analizi dela in aktivnosti v letu 1968; — eventualnih sprejemih in izključitvah. KOMISIJE OZK KOMISIJA ZA DRUŽBENOEKONOMSKA VPRAŠANJA: — Idejno-politična ocena proizvodnih rezultatov in problemov v letu 196?; — razvojni program podjetja, integracijska gibanja; — ocena delitvenega sistema po proizvodnih rezultatih. Vse kot material za konferenco v obdobju .(februar — marec) odnosno v obdobju april — maj; — ocena proizvodnih rezultatov za I. polletje 1968 — vloga in mesto ZK v razreševanju teh vprašanj — v obdobju junij — julij. KOMISIJA ZA RAZVOJ SAMOUPRAVNIH ODNOSOV: — Stanje in stopnja razvitosti samoupravnih ■ odnosov v podjetju, osnovni idejno-po-litični problemi napake in slabosti; dela ZKS EMO SIJE — delo samoupravnih organov in odnos do vodstvenih organov vse kot material za konferenco v obdobju april — .maj; — priprava stališč in akcij pri volitvah samoupravnih organov (februar — april); — delovanje in aktivnost članov ZK, sindikata in ZMS v razvoju in krepitvi samoupravnih odnosov v letu 1968 v obdobju avgust — september. KOMISIJA ZA RAZVOJ IN ORGANIZACIJSKA VPRAŠANJA ZK — Detajlna analiza dosedanje neaktivnosti članov ZK po oddelkih, mere in ukrepi za reševanje teh vprašanj. Vključiti sekretarja oddelkov in reševati posamezne primere na oddelkih takoj v obdobju januar — marec, nadaljevati pa v toku celega leta 1968; — analiza članstva in konkretno sodelovanje z. ZMS, priprava mladih za sprejem v ZK na vsaki konferenci. Prvo sprejetje pripraviti za konferenco v obdobju februar—marec. Vključiti analizo sprejema tudi v obratu VII. Bistrica; — priprava materialov in utemeljitev teh v pripravah za VI. kongres ZKS in IX. kongres ZKS (obdobje september—november); — za vsako konferenco pripraviti analizo uspešnosti delovanja ZK v sedanji organizacijski obliki. KOMISIJA ZA MEDNARODNO AKTIVNOST ZK IN NOTRANJE-POLITIČNA DOGAJANJA Organizirati predavanja in razpravo po temi: — Dogodki na Bližnjem vzhodu, V Jemenu in Alžiriji, udar v Grčiji, o sistemu delovanja ameriške obveščevalne službe CIA. Organizirati skupno za vse člane v obdobju januar—februar. — Notranje-politični položaj, metode in način delovanja kle-ra, pojave klerikalizma in oživljanje belogardističnih idej. Organizirati v obdobju april— maj. — V toku leta 1968 za vse važne mednarodne dogodke in notranje dogodke takoj pripravljati tolmačenja in informacije in jih na sestankih oddelkov takoj posredovati. — Obrambne sposobnosti in možnosti Jugoslavije v sklopu vseljudske obrambne vojne. Organizirati v obdobju september—oktober. ODDELKI: — Razprava o neaktivnosti članov na osnovi podatkov komisije. Mere in sklepi, konkretni ukrepi, januar—marec in v teku leta. — Odreditev aktivov za delo z mladimi, priprave in odločitve za sprejeme mladih. — Delovanje komunistov v obratnih DS, UO in CDS, v ostalih organizacijah. — Obdelava materialov za konference. — Aktiviranje komisij po posameznih temah na predavanjih in razpravah. — Predelava materialov za VI. kongres ZKS in IX. kongres ZKJ. — Razčiščevanje vseh aktualnih vprašanj in problemov v obratih in na posameznih oddelkih. NOVI PATENTI V 11. številki revije Glas-Email-Ke-r.amo-Techmk (November 1967) so objavil izid sledečih novih patentov iz ema j lirskega področja: — Naprava za pritrditev kopalne kadi na podstavku in njena prevleka. (Izum in pri j.: Alfred Echerfeld, Langenberg — Rhld., ZRN). — Naprava za elektrostatično nanašanje porcelanskega emajlnega šlikerja na obdelovance (Izum: James William Ju-vinall; prij.: Harper J. Ransburg Company, Indianapolis, Ind., ZDA). — Naprava za čiščenje emajlnega šlikerja s pločevinatsih robov pred belim žganjem (Izum: Gerd Rudolf, Niirberg; prij.: Licentia Patent-Vewaltungs — G. m. b. H., Frankfurt/M., ZRN). — Postopek za izboljšanje obsežnih poškodb na emajliranih površinah (Izum: Karl Weissmann, Oftersheim; prij.: Pfaudler — Werke A. G., Schwe-zirngen, Bad., ZRN). — Postopek enoslojnega emajliranja. (Izum: dr. Konrad Lang — dr. Hans Kj'ri, Köln — Stammheim; prij.: Farbenfabriken Bayer A. G., Leverkusen, ZRN). — Emajlirana cisterna za gorilno olje (vzorec). (Maschinenfabrik Buckau R. Wolf A. G., Neuss /Rhein, ZRN). — Držaj iz umetne mase za kuhinjsko posodo (vzorec). (Fa. Th. Schemm, Kraghammer über Attendorn, ZRN). Izobraževanje pri nas (Nadaljevanje iz prejšnje št.) Učenci se v I. letniku skozi celo leto učijo teorijo in prakso v šoli sami. V II. in III. letniku pridobivajo potrebna teoretična znanja v šoli, praktična znanja (program B. in C.) pa v učni delavnici podjetja, oziroma orodjarne. V učni delavnici imamo usposobljena 2/ učitelja praktičnega pouka, ki po navedenih programih učence poučujejo in usposabljajo, žal pa še do danes ni rešeno in urejeno vprašanje organiziranega praktičnega pouka za učence ostalih poklicev in sicer za 'strojne ključavničarje, orodne Ikovače in elektrikarje. Za učence omenjenih poklicev ni rešeno vprašanje prakse v tem smislu, kot je rešeno in vpeljano v učni delavnici orodjarne. Učenci sicer pridobivajo praktična znanja, vendar V klasičnem smislu in stihijsko, ne pa organizirano in načrtno. kot to zahtevata programa B. in C. za poklice kovinskih strok, od lažjega k težjemu od enostavnega k zahtevnejšemu. Ker ti učenci nimajo programiranega vodenja in sistematičnega pridobivanja praktič1 nega znanja, jim zaradi tega veliko primanjkuje, kar se še posebej odraža pri opravljanju zaključnih izpitov ob koncu šolanja. Drugo, bistveno vprašanje je, pravilnost planiranja potrebnih kadrov, ki pa je še posebej odvisno od bodočega razvoja orodjarne. Trenutno se nam dogaja, da s težavo zaposlujemo učence po njihovem končanem šolanju navedenih poklicev, ker do predvidene in planirane razširitve orodjarne še ni prišlo. Da /bi lahko pravilno planirali število učencev navedenih poklicev, posebno orodjarjev za vsako šolsko leto posebej, moramo imeti n *>«-! soir-fo-i *r-i •Ö5S «tc /St1 /StS /».v «t»‘ /9f.t -, izredni štipendist ■■ Legenda: redni štipendist učenci poklicnih šol —. —. —.— EAH&fiiheC 5 IZ DELOVNIH ENOT Iz obrata VI: IZBOLJŠATI KVALITETO Na zadnji seji obratnega delavskega sveta v obratu VI v Kruševcu so razpravljali o kvaliteti izdelkov v tem obratu. Na tej seji so bili v. d. glavnega direktorja Ernest Vršeč, vodja pravne službe Franc Zupančič, vodja kadrovske službe, Lojze Pavlič in Vrabič Franc. V. d. glavnega direktorja Ernest Vršeč je seznanil obratni delavski svet o priključitvi TOBI-ja k našemu podjetju. Nato je še posebej obrazložil problematiko kvalitete izdelkov v tem obratu. Opozoril je, da morajo biti artikli kvalitetno izdelani in da je sedanji odstotek izmeta v tem obratu prevelik. Po obrazložitvi stališča v. d. glavnega direktorja, se je razvila živahna razprava, ki je zajela skoraj vse probleme proizvodnje v tem obratu. Iz te razprave lahko sklepamo, da bo odpravljena marsikatera nepravilnost pri organizaciji proizvodnje v obratu VI Kruševac, predvsem pa to, da se bo kolektiv tega obrata potrudil, da bodo njegovi izdelki zasloveli kot zelo kvalitetni in iskani na tržišču. KAKO SO DELALI IN GOSPODARILI V PREDELOVALNICI KOVIN V LETE 1967 Že v začetku leta 1967 so se v predelovalnici kovin pojavile nekatere motnje, ki bi se kakor pravijo, ne smele pojaviti nikoli več, kajti to se je pojavilo tudi ob koncu leta 1967. Zaradi premajhnih razpisanih količin, ni mogla predelovalnica kovin doseči rentabilnega izkoriščanja svojega parka. Na dnevnem redu je bilo stalno iskanje razpisov in prosjačenje zanje, namesto, da bi ti prihajali redno in bi tako delo na Strojih teklo normalno in smotrno. Kljub tem oviram pa je predelovalnica kovin dosegla svoj letni plan proizvodnje. Predelovalnico kovin močno ovira pri njenih proizvodnih nalogah star in iztrošen strojni park. Zato ne bo mogoče — kot doslej — le samo misliti na nabavo novih strojev, temveč jih bo treba tudi nabaviti. Za nabavo strojev pa je potreben de- nar in tega bomo morali dati v sklade za regeneracijo našega strojnega parka. Ce ne bomo tega storili, bomo — kot pravijo — pojedli sami sebe, kajti osebni dohodki — kot jih imamo sedaj — ali višji — kot si jih vsi želimo — so odvisni največ od modernizacije našega strojnega parka in seveda od našega dobro organiziranega dela. Generalna popravila raznih strojev v- predelovalnici kovin so odvzela mnogo dragocenega časa in proizvodnje in če bi teh stalnih popravil na zastarelih strojih ne bilo, bi imela predelovalnica kovin mnogo večji gospodarski uspeh in seveda z njo tudi celo podjetje. V letu 1967 so proizvajalci predelovalnice kovin predlagali več delovnih izboljšav in racionalizacij. Med temi so bile izdelava mlečnih vrčev iz enega komada, kombinirano rezanje in robljenje več artiklov, izboljšanje ideal posode, znižanje števila operacij pri čelnih stenah, prehod na strojno vlečenje stranske stene za pomivalne o-mare, vtiskovanje vtorov za šar-nirje za vrata, celoten postopek za rezervoar za oljno peč, postopek za izdelavo vmesne stene, nov način montaže cedila za sokovnike itd. Med drugim so bili izvršeni tudi razni ukrepi za varstvo pri delu, ki je zlasti v predelovalnici kovin, zaradi velikega števila starih strojev, čestokrat problematično. Dekor oddelek — novi tekoči trak z brizgalnimi kabinami točen in stabilen program razvoja podjetja še posebno orodjarne. Le v tem primeru bi ob koncu šolskega leta odpadla dilema, kam s temi kadri?! 2—6. REDNO ŠTIPENDIRANJE NA SREDNJIH, VIŠJIH IN VISOKIH ŠOLAH. Podjetje EMO štipendira dijake, oziroma študente, ki se redno šolajo na srednjih, višjih in visokih šolah za izboljšanje kadrovske strukture s tem pa tudi proizvodnje sodobnejše tehnologije, ekonomskega poslovanja itd. Vendar je podjetje šlo po tem Vprašanju precej v širino. Razpisi, ki jih je podjetje dosedaj objavljalo so bili realni v odnosu do višjih in visokih šol. Nikakor pa ne moremo trditi isto gleda dodeljevanja štipendij za šolanje na srednjih šolah, predvsem Ekonomski in Administrativni. Razumljivo je, da iz tega ne nastajajo problemi, če štipendiramo zavestno, predvsem zato, da pomagamo socialno šibko stoječim otrokom članov našega kolektiva, pred- ci prizadevni in imajo sposob-vsem da se ti otroci laže šola- nost ter nagnjenost k učenju? jo, oziroma, da se sploh lahko Kajti praksa nemalokrat kaže, Podjetje trenutno štipendira: da velika večina teh otrok s šolajo. Edino vprašanje pri težavo zdeluje učno snov na tem je v tem, koliko so ti otro- teh šolah, če jo sploh zdeluje?! — Ekonomska fakulteta — Fakulteta za strojništvo — FAGG — odd. za arhitekturo — Fakulteta za narav, in teh. kemija — Fakulteta za narav in teh. minralur. — Fakulteta za elektrotehniko1 Skupaj: 3 štipendiste 5 štipendistov 1 štipendista 5 ■ štipendistov 1 štipendista 1 štipendista 16 štipendistov — Tš — strojni oddelek — TŠ — oddelek kemije — Ekonomska šola Skupaj: 4 štipendiste 4 štipendiste 7 štipendistov 15 štipendistov Rredne štipendije, ki jih moč otrokom članov kolektiva, podjetje podeljuje izven raz- ki se šolajo): piša (socialne štipendije — po- — Ekonomska fakulteta — Ekonomska šola — Administrativna šola — Tš — gradbeni oddelek Skupaj: 2 štipendista 8 štipendistov 5 štipendistov 1 štipendist 16 štipendistov Skupno število štipendij v šolskem letu 1967/68 znaša 47, za kar daje podjetje mesečno skupno 11.000,00 N-dinarjev, kar vsekakor niso mala sredstva. Gibanje števila štipendistov od leta 1959 do danes ponazarja grafikon na strani 13. Pri dodeljevanju štipendij bi bilo potrebno postaviti na prvo mesto pomoč dijakom in študentom, ki pokažejo zelo dober, prav dober in odličen uspeh pri šolanju, oziroma, da redno in v rokih opravljajo izpite. Štipendiranje ne sme biti dolžnost, temveč cilj podjetja, pomagati dobrim in talentiranim dijakom !in študentom. Pri vsem tem se še pojavlja' vprašanje zaposlitve po končanem šolanju, oziroma študiju. Vsakdo, ki se po končanem šolanju ali študiju prvič zaposli v podjetju, bi moral najprej za nekaj časa (stvar stroke in temu primernega programa) v proizvodnjo, da isto podrobno spozna in občuti. Čas, ki ga po programu prebi- (Nadaljevanje na naslednji str.) IZ DELOVNIH ENOT i J POMLAJENI KADER V EMA JLIRNICI Emajlirnica je za našo tovarno ena najvažnejših delavnic, saj gre skozi njen proces proizvodnje velika večina naših izdelkov. Emajliranje naših izdelkov pa tudi ni tako preprosta stvar kot si včasih laično predstavljamo. Zato mora biti kader v emajlirnici poleg tega, da je dobro strokovno podkovan, tudi dober organizator dela. Mnogo naših starejših delavcev, ki so dolga leta delali v emajlirnici, je odšlo v pokoj. V zadnjem času sta odšla Jernej Kroflič in Franc Pešak. oba vodja izmene. Na njuno mesto so stopili mlajši ljudje polni volje in elana za delo. Med temi delajo kot vodje izmen ali opravljajo funkcijo na delovnem mestu vodje izmene Umek Edvard, Anton Cerar, Anton Pi-šek in naš znani starejši delavec Jože Kunst. In kakšen je uspeh dela pod njihovim vodstvom? Vodja delavnice Jože Vajdetič nam je nih delovnih mestih. Uspeh dela je v pritner-povedal, da so odlični delavci na teh odgovor-javi s prejšnjimi meseci v osemnajstih dneh januarja zelo dober. V tem času so napravili za nekaj ton več proizvodov kot je predvideno po planu. Zmanjšala pa se je tudi količina sekunda posode, ki znaša po podatkih do 23. januarja 10,45 odstotkov, medtem ko je v prejšnjih mesecih znašal ta procent od 14 do 17 odstotkov. Iz tega je razvidno, da se mlad kader zaveda svoje odgovornosti za dobro kvaliteto. Tudi mi jim želimo še mnogo uspehov pri njihovem delu. ej Tako pa res ne Na eni zadnjih sej upravnega odbora je bilo poročilo o izvajanju 2. sklepa 5. rednega nasedanja delavskega sveta od| 8. septembra 1967, ki ga je de-i lavski svet sprejel za izvajanje reda in delovne discipline. Kljub sklepu delavskega sveta so torej pojavi tkršenja reda in discipline zelo pogosti. Lažje in težje kršitve delovnih dolžnosti ,pa ovirajo normalno poslovanje in boljše gospodarjenje kar vpliva tudi na finančni rezultat poslovanja. Iz poročila, ki ga je predložila upravnemu odboru disciplinska komisija, je razvidno, da sveti delovnih enot ne upoštevajo dovolj dejanskih ugotovitev komisije, obrazloženih v predlogu za izključitev posameznikov iz delovne skupnosti zaradi hujše kršitve delovne dolžnosti. Le iredki so primeri, da člani svetov delovnih enot glasujejo za izključitev, pa čeprav je bila ta za nekatere posameznike večkrat predlagana. Izrazit primer kršenja delovnih dolžnosti ije med drugimi tudi primer v zavijalnici v službi tehnične kontrole. Tam je vodstvo finančne kontrole ugotovilo že v avgustu lani nepravilnosti pri vpisovanju podatkov o opravljenem delu, ki sta jih zagrešili Lidija Krumpak in Dragica Gorjup. O njunem primeru je bilo seznanjeno vodstvo službe tehnične kontrole ter njun skupinovodja Marjan Cilenšek. Vsem pa je bilo naročeno, da mora biti vpisovanje podatkov o opravljenem delu točno in je treba to vpisovanje glede točnosti in pravilnosti nadzirati. Komisija pa je obema izrekla primerno vzgojno kazen, ki pa kot vidimo iz razlage v poročilu disciplinske komisije ni prav nič zalegla. Že po nekaj mesecih je bil ponovno uveden disciplinski postopek proti Lidiji Krumpak in tokrat ji je delal družbo še njen skupinovodja Marjan Cilenšek. Oba sta se zagovar-fala pred disciplinsko komisijo spet zaradi nepravilnega in netočnega vpisovanja podatkov o izvršenem delu. Taka nepravilnost vpisovanja podatkov o izvršenem delu je pogojeno nujno osebno okoriščanje na škodo sodelavcev. Marjan Cilenšek je zlorabil svoj položaj skupinovodje s tem, da je zavestno omogočil Lidiji Krumpak višji osebni dohodek, ko je ta v mesecu novembru prejela neupravičeno nekaj nad (Nadaljevanje s 5. strani) je v proizvodnji, naj bi se štel v pripravniško dobo. Razporeditev bi pa morala biti taka, da gredo tehniki v proizvodne obrate, ekonomisti pa v skladišča in podobno. Na ta način bi se mladi ljudje spoznavali z osnovami naše proizvodnje, spoznavali bi ljudi-delavce in probleme, predvsem pa bi se naučili ceniti delavca in delo. 2—7. IZREDNO ŠOLANJE ČLANOV KOLEKTIVA. Članom kolektiva, ki so prizadevni in se želijo in imajo voljo na svojem delovnem mestu se izpopolniti z dodatnim šolanjem ali študijem ter s tem izboljšati kvaliteto svojega dela, podjetje pomaga tako, da jim dodeli štipendijo, ki sestoji iz plačila šolnine, skrajšanega delovnega časa (6 urni delavnik ob času rednega pouka na šoli) in študijskega dopusta. S tem, ko podjetje nudi takšno obliko pomoči pri študiju, oziroma šolanju članom kolektiva, pričakuje izboljšanje dela strokovnih služb in posameznikov na delovnih mestih. Cilj podjetja je tudi v tem, da pomaga tistim članom kolektiva, ki so se pri delu trudili, posebno v najbolj kritičnih letih graditve podjetja in razvoja delavskega samoupravljanja, ter niso imeli časa za izredni študij, oziroma šolanje, da bi na ta način svoje bogate izkušnje v praksi dopolnili s teoretičnimi znanji. To je tudi del načel, ki jih zasledujemo s politiko izrednega študija, štipendiranjem tudi prekvalifikacije delavcev, če ravno isti nimajo zato pogojev niti je ta Knjigovodski tečaj leta 1963 Žal se ta načela največkrat v interesu podjetja. Pri izrednem štipendiranju bi ravno ta-ko morali zaostriti kriterije, ki bi v prvi vrsti vsebovali: uspeh pri delu, planske potrebe in zahteve delovnih mest. Kot izredno šolanje lahko uvrstimo zamisel 'o vzgoji vodilnega kadra v proizvodnji (skupinovodje, delovodje). Tem ljudem je potrebno dati dopolnilna znanja, da bi bili sposobni organizirati delo bolj kvalitetno in znali d'e-lati z ljudmi, istočasno pa mora biti ta oblika izobraževanja in izpopolnjevanja zanje stimulirana. Absolventom takšne oblike usposabljanja in izobraževanja je Ipotrebno izdati spričevala, ki naj bodo neke vrste priznanja za določeno stopnja (kvalifikacija, srednja, višja in podobno) usposobljenosti, odvisno pač od stopnje izobrazbene vsebine. Priznavanje ■ takšnih spričeval, oziroma določene stopnje izobraženosti v sklopu podjetja, je potrebno v internih pravilnikih uzakoniti tako, da bi napram zahtevam analitične E*na\JliKe<> “ IZ DELOVNIH ENOT more iti 40.000 S-din. Toda to še ni vse. Po tej ugotovitvi je finančna kontrola spet ugotovila še druge podobne nepravilnosti. Sku-pinovodja Marjan Cilenšek je obračunal zase, za Lidijo Krumpak in Dragico Gorjup nadurno delo, ki sploh ni bilo opravljeno. Med tem, ko bi morali vsi trije delati v nadurnem delu inventure, so se 18. novembra 1961 udeležili mladinske prireditve, od 18. ure dalje, Marjan Cilenšek pa je vsem trem pisal za čas, ko so bili na mladinski prireditvi nadure, tako kot da bi dejansko delali. Vsi trije so na disciplinski obravnavi na podlagi dokazov priznali svojo krivdo, komisija za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti pa je predlagala svetu delovne enote službe tehnične kontrole naj izključi Cilenšek Marjana in Lidijo Krumpak iz delovne skupnosti, Dragici Gorjup pa je izrekla primerno vzgojno kazen. Tako je delavski svet delovne enote službe tehnične kontrole na seji 18. januarja 1968 na predlog komisije za ugotavljanje kršitev delovnih dolžnosti izglasoval, da se Marjan Cilenšek in Lidija Krumpak izključita iz delovne skupnosti. Za nočno izmeno9 hladen obrok in čaj Po poročilu, ki ga je dala. upravnemu odboru splošna služba, je bilo mnogo pritožb članov kolektiva, ki delajo v nočni izmeni, zaradi tega, ker je bila topla malica za to izmeno vedno hladna in prestana, včasih pa tudi skisana in neužitna. Tako stanje je bilo zaradi tega, ker je samopostrežna restavracija dostavila toplo malico za nočno izmeno že ob 17,45. Po sklenjeni pogodbi s to restavracijo jo mora dostavljati v tovarno dvakrat dnevno in to ob 9,45 in ob 17,45. Malica, ki so jo pripeljali za nočno izmeno, pa je bila razdeljena šele okrog 2 ure zjutraj. Od tod torej vse nevšečnosti okrog tople malice za nočno izmeno. Samopostrežna restavracija bi nam lahko kuhala malico za nočno izmeno ponoči in nam jo tudi dostavljala. Toda to bi nas za tako majhno število ljudi, ki delajo ponoči, precej veljalo. Zato je upravni odbor sklenil, da dobi nočna izmena hladno malico, poleg tega pa topel čaj, ki ga bodo pripravljali v naši kuhinji. em Razvojna slnžba v razmahu^dela Na zadnji seji upravnega odbora je bilo predloženo poročilo, ki zadeva razvojni program naših novih proizvodov. Vodja razvojne službe. Oskar Hudales je zelo konkretno in jasno predočil članom upravnega odbora, čeprav v skrajšani obliki, razvojni načrt za nove proizvode, ki si ga je razstavila za leto 1968 naša razvojna služba. V tem programu je zelo jasen oris razvoja emajlov, emajliranih in tehničnih predmetov, razne izboljšave obstoječih proizvodov in razvoj toplotnih naprav. Če bo vse to izvedeno in verjamemo da bo, potem bomo storili znaten korak naprej v naši proizvodnji, ki bi ga sicer že zdavnaj morali storiti. SPLOŠNA BILANCA INDUSTRIJE neugodna (Nadaljevanje s 3. strani) Z visokim tempom razvoja v lanskem letu najbolj izstopa ladjedelništvo s 13 odstotki. Papirna industrija je zaznamovala 10 odstotkov porasta, proizvodnja elektroenergije 9 odstotkov, prehrambena 6 odstotkov. Nekatere panoge so povečale proizvodnjo od 2 % do 6 %. Ladjedelništvo zavzema tako visoko mesto zaradi nerazvitega sistema evidentiranja proizvodnje: velik del lanskoletnega dela se je namreč začel že v letu 1966. Takšna industrijska bilanca nas ne vodi samo na posploševanje primerjav. Saj govorimo o panogi ki daje največji del nacionalnega dohodka, zaposluje največ gospodarsko-aktivnega prebivalstva in ki je.obenem tudi steber menjave z inozemstvom. Pravzaprav, govorimo o gospodarski panogi, katera pretežno determinira vodeče tokove v gospodarstvu in njeni razširjeni reprodukciji. Težave na domačem in tujem trgu so prav gotovo ene izmed osnovnih vzrokov takšnega stanja. Razen tega niti proizvajalci niti trgovina ne proučujejo dovolj problema kreiranja potrošnje in sodobnega marketinga sploh. Kreditni sistem in mehanizem še ne deluje dovolj selekcijsko na industrijsko proizvodnjo. Razloge zaostajanja pa moramo navsezadnje iskati tudi v počasnem navajanju industrije na nove pogoje gospodarjenja. (Po Press-servisu) ocene, bila polnopravno priznana določena stopnja šolske izobrazbe. Takšen akt bi bil tudi vzpodbuda pridnim in prizadevnim delavcem za učenje; in izpopolnjevanje, ter jim vzbujal zaupanje in interes cla dela in delovnega mesta, ki ga opravljajo, oziroma zasedajo. Vse do sedaj to ni bil slučaj in smo pri organizaciji podobnih oblik izobraževanja pogo-i sto naleteli na težave, posebno kar se tiče odpora pri ljudeh, ki cesto niso dojeli koristnost istega za sebe kot za proizvodnjo in podjetje kot celoto. 2-8. IZPOPOLNJEVANJE IN USPOSABLJANJE IZVEN PODJETJA Podjetje pošilja delavce-člane kolektiva tudi na razne strokovne, družbeno-ekonomske in druge seminarje in tečaje, ki jih prirejajo razne zunanje institucije (zavodi, delavske univerze, združenja, šole in druge ustanove, ki s§ bavijo z izobraževanjem). To je potrebno in koristno; vsekakor se tega še premalo poslužujemo. Zadnja obdobje je situacija na tem področju nekoliko vzpodbud-nejša, kar tudi nazorno prikazuje grafikon o gibanju izobraževanja od leta 1959 do 1967 v in izven podjetja (stran 18.). Ni bistveno samo to, kar udeleženci na takih predavanjih pridobijo koristnega za izpopolnitev osebnega strokovnega znanja, temveč je tudi zelo koristna izmenjava mnenj in izkušenj v diskusijah in razpravah, ki se vodijo na takih seminarjih in tečajih. Nič manj' ni pomembno medsebojno spoznavanje ljudi in strokovnja-f kov, ki delajo v različnih krajih, ‘oziroma podjetjih na sorodnih področjih dela. Slaba stran takšne oblike izobraževanja pa je v tem, dai nekatere institucije prirejajo nekvalitetna predavanja, seminarje in tečaje, ki jim je cilj predvsem lahek način pridobivanja denarja, oziroma zaslužka. Iz izkušenj vemo, da je ve-» čina seminarjev in tečajev, ki so organizirani1 od strani institucij v naši republiki, kvalitetnih in zelo koristnih, 'medtpm ko so v organizaciji institucij iz drugih republik v večini primerov nekvalitetna, ki imajo za cilj predvsem zbiranje denarja ali pa udeleženci na njih ne zvedo nič takega, kar bi že sami ne vedeli in znali. Potrebno bi bilo vpeljati prakso, da vsak udeleženec seminarjev ali, tečajev izven podjetja, ob vrnitvi poda kratko pismeno poročilo o vsebini, kvaliteti in koristnosti materije, ki je bila podana in ki jo je poslušal. Na ta način bi si v podjetju lahko ustvarili popolnejšo sliko o institucijah v katerih organizaciji'se podjetju izplača pošiljati svoje delavce in strokovnjake na seminarje in tečaje. Nič manj važna je tudi smotrna izbira kandidatov, ki jih izkrivljajo, ko stimuliramo s pošiljamo na predavanja, seminarje in tečaje izven podjetja, kar do sedaj ni bil vedno slučaj. O tem, koga se kam pošilja, pa bi morala soodločati tudi vodstva posameznih služb, oziroma sektorjev ali obratov iz katerih področja se določena snov obravnava ali se nanaša na področje njihovega dela. Drugo poglavje tega vprašanja je pošiljanje delavcev in strokovnjakov na prakso ir» specializacijo v > inozemstvo. Te možnosti se preko Zavoda za mednarodno tehnično sodelovanje odločno premalo poslužujemo. Eden glavnih vzrokov za to je tudi v tem, ker si v podjetju nismo na jasnem, za katera področja in dela bi bilo umestno iskati znanje in iz-kušnej v Ištitutih ali podjetjih! v inozemstvu. Mislim, da bi takšne zahteve, ki bi morale biti zadostno utemeljene, naj dajali sektorji, službe in obrati, nakar bi jih odgovorna služba dodatno obdelala in preko samoupravnih organov zahtevala realizacijo istih. Druge, predvsem socialistične države in države v razvoju se teh možnosti dosti bolj poslužujejo. (Nadaljevanje sledi) Cedo delexiC Naše podjetje je v zadnjih dveh letih naredilo zelo pomembne korake v svojem razvoju tako v obsegu, pa tudi v kvaliteti in asortimanu proizvodnje ter zniževanju stroškov. Poleg pomembnih korakov v razvoju, ki smo jih storili v matičnem podjetju v Celju, bi rad pokazal na tiste korake v razvoju podjetja, ki smo jih storili z integracijo obrata za emajliranje kopalnih kadi v Kruševcu in z integracijo obrata za proizvodnjo predmetov za gospodinjstvo v Bistrici. Takšne posege v razvoju navadno imenujemo v praksi priključitve, v ekonomskem jeziku pa integracije. In ravno o tem vprašanju bi rad govoril predvsem bolj s splošnega, načelnega, teoretično praktičnega vidika za boljše razumevanje teh pojavov in procesov. POJEM INTEGRACIJE IN DIALEKTIČNO OZADJE Nedvomno se človeku najprej vsiljuje na osnovi poznavanja ekonomskih in družbenih pojavov in procesov ter na osnovi študija obsežnih materialov o integracij! to, da je pojem integracije zelo širok. V okvir pojma integracije je možno zajeti vse oblike gospodarskih in družbenih, proizvcdno-tehničnih in finančno-poslovnih povezovanj. Latinska beseda »integratio« pomeni v dobesednem prevodu formiranje neke popolnejše celote z dodajanjem manjkajočih delov. Aplikacija pojma integracije na družbeno-ekonomska področja pa daje temu pojmu še širši smisel in obseg. Namreč pod pojmom integracije je možno razumeti najrazličnejše oblike povezovanja med gospodarskimi, pravnimi, družbenimi in drugimi subjekti z določenim ciljem. Cilji so lahko različni, integracija z vsemi pojavnimi in možnimi oblikami od najpreprostejšega sodelovanja do popolne združitve pred integracijo samostojnih subjektov pa je sredstvo za uresničenje najrazličnejših ciljev. To pomeni, da integracija ni cilj niti sama sebi namen. Najbolj izrazita oblika integracijskih pojavov in procesov so združenja posameznih prej samostojnih pravnih oseb v neko višjo organizacijsko obliko, (integrirano podjetja, poslovna združenja itd.), to je v eno novo pravno 'osebo. Nas posebno interesira integracija v gospodarstvu predvsem v pogojih decentralizacije upravljanja. Ko je človek bil še na nizki stopnji svojega razvoja, z nerazvitimi potrebami in je bil sposoben še proizvajati zase vse sam, ni bilo potrebe po sodelovanju in združevanju. Takrat MIGRACIJE KOT EKONOMSKA ZAKONITOST tudi ni bilo razvitih gospodarskih subjektov. Edino združevanje, ki ga pozna zgodovina prve človeške družbe, je bilo združevanje v boju proti vsemu, kar je ogrožalo njen obstoj. Z razvojem proizvajalnih sil in človeške družbe ter z razvojem človekovih potreb je prišlo do prve delitve dela (neorganizirane spontane specializacije), do prve menjave, do denarja in preko tega do organiziranih trgov, razvitega tržnega blagovno-de-narnega kapitalističnega ter do socialističnega plansko-blagov-nega gospodarstva. S proučevanjem zgodovine razvoja proizvajalnih sil, razvoja gospodarstva in družbe smo prišli do spoznanja, da je bila osnovna gibalna sila vsega razvoja delitev dela — specializacija. Na sedanji stopnji razvoja družbe in gospodarstva ter človekovih potreb si je nemogoče misliti, da bi človek lahko kril vse svoje potrebe direktno s svojim delom, saj to ni niti več ekonomsko-tehnično možno niti racionalno. V zgodovini svojega razvoja je človek prišel do spoznanja, da lahko naredi več, samo če se specializira, če deli delo z drugimi člani družbe. Isto velja za podjetje, pa tudi za celotna nacionalna gospodarstva, Delitev dela, oziroma specializacija pa omogoča veliko, kvalitetno in ceneno proizvodnjo. Specializirane proizvode svojega dela pa zamenjuje človek za specializirane proizvode dela najrazličnejših vrst različnih gospodarskih in drugih subjektov in tako preko menjave in delitve prihaja do dobrin, ki jih potrebuje za svoj obstoj in razvoj. Tudi to velja tako za podjetja kot za nacionalna gospodarstva. * Danes si prav tako ni možno zamisliti, da bi en sam človek proizvajal avtomobile ali stroje za pomivanje posode pa televizorje ali komplicirane proizvodne stroje itd. Ti proizvodi so sestavljeni iz več delov. Pri proizvodnji posameznih delov pa sodeluje cela vrsta podjetij, medtem ko navadno eno podjetje nastopa potem kot finalist. Za vsa podjetja, ki sodelujiejo v pfoizvodnji enega takšnega artikla bi lahko rekli, da so na neki stopnji integriranosti—povezanosti—sodelovanja pri proizvodnji takega komplementarnega proizvoda. Na drugi strani pa se lahko nekatera od teh podjetij združijo med seboj ali pa s finalistom. Lahko, da medsebojni odnosi niso tesni, vendar pa, če so stalni, dolgoročni in perspektivni, lahko govorimo o integriranosti interesov, smotrov in ciljev. Večkrat prvim oblikam sodelovanja sledijo višje stopnje integriranosti, znanja, sredstev, kapacitet itd. Vzporedno s procesom specializacije poteka proces decentralizacije upravljanja (formalna in materialna decentralizacija) na eni strani in proces integracije in koncentracije na drugi strani. Ta procesa nista med seboj izključujoča in protislovna, pač pa sta dialektično enotna, čeprav nasprotna, ker se termično, ekonomsko in družbeno pogojujeta. Tudi ponovna združitev dela z proizvajalnimi sredstvi, ki jo je ostvaril socializem predstavlja prav tako posebne vrste integracije. Poseben problem, ki ga narekuje sedanja stopnja razvoja proizvajalnih sil, je v potrebi vedno večje koncentracije in integracije ob istočasnem procesu specializacije in decentralizacije sredstev in upravljanja. — integracija, ki ima dobro telinično-tehnološko in ekonomsko podlago ob dobri organizaciji omogoča racionalno in rentabilno proizvodnjo ter s tem, dviga kreditno sposobnost podjetja; — zaradi uvajanja modernizacije, avtomatizacije in atomizacije proizvodnega procesa v večji integrirani delovni skupnosti ni posebno izrazit problem viška zaposlenih. Ti viški so posledica modernizacije tehnologije. Ob prekvalifikacijah in večji možnosti razširjanja dejavnosti in povečevanja proizvodnje obstoja tudi boljša možnost notranjih premikov tako, da je zmanjšana potreba odpuščanja delovne sile itd. Takšna ocenitev motivov in-gracije je bolj praktično kot znanstveno-teoretično orientirana. MOTIVI INTEGRACIJE Motivi, zaradi katerih podjetja stopajo v medsebojna sodelovanja, so zelo različni. Vendar bi kljub temu vse motive integracijskih procesov na gospodarskem področju lahko skrčili na dva osnovna motiva: — gospodarska stabilizacija subjektov, ki stopajo v integracijske odnose — zagotovitev njihovega nadaljnjega obstoja in — gospodarska rast subjektov, ki stopajo v integracijske odnose. Ta dva globalna motiva integracijskih procesov pa se realizirata skozi najrazličnejše specifične motive kot so predvsem: — delitev programa, med integriranimi enotami zaradi zagotovitve, bolj uspešne konkurenčne moči. Z delitvijo programa — specializacijo — je možno doseči večje količine kvalitetnejše in cenejše proizvodnje ter širši proizvodni asortiman; — z združevanjem finančnih sredstev se pospešuje investicijska sposobnost in likvidnost integrirane enote; — stabilnejša razvojna perspektiva in boljša elastičnost na reakcije tržišča; — integracijski procesi zagotavljajo racionalnejše izkoriščanje sedanjih zmogljivosti, s čemer se preprečuje neracionalna izgradnja novih kapacitet, in pretiran porast teh nad potrebami; — podobnost oz. komplementarnost proizvodov ali proizvodnih programov integracijski enot, nudi možnosti racionalnejšega koriščenja strokovnega kadra in sredstev na področju razvojnega dela, analiz tržišča, reklame, prodaje, servisa itd.; — morebitne boljše možnosti izkoriščanja tzv. nuz (stranskih) produktov; Znanstveno-ekonomsko je namreč utemeljena tista integracija, ki je dolgoročna in omogoča gospodarsko rast integrirane enote. V praksi pa se medtem dogaja, da podjetja, ki se znajdejo v krizi, iščejo izhod v združevanju z drugimi podjetji. Navadno taka podjetja vidijo v sodelovanju ali združevanju trenutno rešitev svojega položaja. Odločitve o takšnem sodelovanju pa prinašajo v glavnem bolj na podlagi domnevnih rezultatov, utemeljitev in pogojev, kot pa na osnovi znanstveno utemeljenih ekonomskih in tehničnih analiz. Zanemarjanje dolgoročnega aspekta perspektivnosti integracije integrirane enote, ter nezadostno raziskani in znanstveno opredeljeni ter utemeljeni pogoji integracije imajo večkrat za posledico dezintegracijo integriranih celic. Takšni enkratni nepripravljeni zadosti in neutemeljeni poskusi integracije lahko imajo večje posledice kot sicer, tako za integrirane enote, kot za narodno gospodarstvo. Predvsem pa takšni neuspeli poskusi kompromitirajo integracijo, njen pojem in pomen z vsemi njenimi prednostmi. (Nadalj. .v prihodnji številki) C/5 E V NAŠ LIST EMicfiiKeG____________________________________________ Kako je s pospeševanjem stanovanjske gradnje Imamo pravilnik, ki ga na-zivamo pravilnik o pospeševanju stanovanjske gradnje in oddajanju stanovanj. Ta pravilnik smo že velikokrat spremenili in mu dali različne naslove. Vse smo storili v dobri veri, da je tako prav, čeprav je bilo zelo težko odločiti, kaj je prav. Najbolj prav bi bilo, če bi imeli dovolj denarja za stanovanja vsem tistim tovarn šem, ki jih nimajo. Toda grad-na novih stanovanj gre počasi naprej. Zgradimo lahko samo toliko kot po našem gospodarskem računu zmoremo. Kazno je, da smo V zadnjih letih le delili stanovanja, ki jih je zgradilo podjetje, nismo pa pospeševali stanovanjske gradnje, tako kot je fdoločeno s pravilnikom. Pri nas je mnogo prosilcev — članov kolektiva, ki si s težko muko gradijo svoje stanovanjske hiše, ali ki nameravajo graditi lastne hiše in naj bi jim podjetje pomagalo pri gradnji s posojilom. Ta posojila se dajejo po natečaju kot določa pravilnik. Natečaj mora biti razpisan. Kda ve, bo razpisan letos? Natečaj razpiše stanovanjska komisija. To in ,še mnogo drugih paragrafov imamo zapisanih v na-nem pravilniku, vendar nam vsi ti paragrafi kaj malo pomagajo, če ne določimo primerne fvsote denarja za dajanje posojil in če še kako drugače ne pomagamo našim graditeljem stanovanjskih hiš. V pravilniku je navedeno tudi, da lahko podjetje poleg posojila pomaga graditeljem še s tem, da: — rezervira zazidalni prostor in posreduje pri izdaji gradbenega dovoljenja; — daje na voljo delavcem, ki gradijo stanovanjske hiše ali lastna stanovanja, prevozno sredstvo za prevoz gradbenega materiala; — prevozno sredstvo dobe graditelji preko enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami; — število voženj določa za vsakega graditelja za določeno obdobje svet enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami; — stroške za opravljene prevoze določa računovodstvo enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami; — podjeje nudi še druge možne usluge svojih strokovnih služb za izvršitev raznih opravil, za dosego gradbenega dovoljenja, ureditev lastništva zemlji-1 šča itd. Tako smo zapisali v pravilniku, če pa to tudi resnično izvajamo, bodo najbolje preso-t dili tisti sodelavci, ki si prizadevajo, da si zgradijo svoj dom. Po raznih prošnjah članovi kolektiva sodeč, stanovanjska gradnja zasebnih stanovanjskih hiš i,n stanovanj pri nas ni organizirana. Vsak gradi zase kakor ve in zna ter komaj čaka, da neha delo v podjetju ter nadaljuje delo pri gradnji hiše. Gradnja je organizirana le toliko, kolikor pomagajo pri gradnji hiše sodelavci gradite- lja. Teh primerov pa je nešteto. Ker bo v letošnjem letu za individualno gradnjo nekaj sredstev za posojila na voljo, bi vendarle kazalo bolj smotrno (organizirati pomoč članom kolektiva pri gradnji. Ali morda ne bi organizirala to pomoč enota za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, če bo imela sredstva, ki so namenjena za posojila, na razpolago. Sodeč po razgovoru, ki smo ga imeli z voditeljem te enote, bi bila taka organizacija gradnje individualnih stanovanjskih hiš možna. Zakon o skupnostih otroškega varstva in o financiranju nekaterih oblik otroškega varstva v SR Sloveniji obravnava v V. in VI. poglavju načelna vprašanja o otroškem dodatku. Otroški dodatek velja kot pomoč družbene skupnosti družinam za vzgojo in vzrejo otrok, zato je razumljivo, da je ta pomoč odvisna od gmotnega stanja družine. Družine, ki po oceni družbene skupnosti nimajo takšnih dohodkov, da bi same vzdrževale otroke, so upravičene na takšno pomoč. Pravica do otroškega dodatka gre delavcu, če celotni dohodek njegovega gospodinjstva, ki pride na člana gospodinjstva ne presega osnov, ki jih določi Skupščina SR Slovenije. Za leto 1968 je skupščina določila kot osnovo 550 N-dinarjev mesečno na člana gospodinjstva, če gre za osebni dohodek iz delovnega razmerja ali drug dohodek. Otroški dodatek je enak za vse otroke, brez ozira na število otrok v upravičeni družini. Višina otroškega dodatka za leto 1968 znaša 50 N-din za vsakega otroka. Otroški dodatek gre otroku pravilola do dopolnjenega 15 leta starosti, če pa se šola, pa do konca predpisanega rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnitve 25 leta starosti. Za uveljavljanje otroškega dodatka za letošnje — 1968 — leto Mnogo negodovanja je bilo in ga je še v zvezi z določili pravilnika dodeljevanja stanovanj za strokovne kadre. Sporno je največkrat to, koga smatramo za strokovnjaka, ki mu je potrebno dodeliti stanovanje iz teh sredstev. V pravilniku štejejo za strokovni kader* tisti delavci, ki jih podjetje nujno potrebuje. Torej je nedvomno, da če hočemo zaposliti kateregakoli delavca, ki ga nujno potrebujemo, lahko ta svoje sodelovanje pogojuje z zahtevo po stanovanju. em o gmotnem stanju družine in o otrokovem rojstvu. Za uveljavitev otroškega dodatka so posebni obrazci, zahtevek pa se vloži pri delovni organizaciji. O pravici do otroškega dodatka začasno še odloča Komunalni zavod za socialno zavarovanje odnosno njihove pooblaščene podružnice. Po 74. členu v uvodnem stavku citiranega zakona morajo vsi upravičenci, ki so imeli pravico do otroškega dodatka po prejšnjih predpisih in tisti, ki menijo, da jim dodatek pripada tudi po novih predpisih na novo vložiti zahtevek. Zahtevek vložite na priglasnici za otroški dodatek tudi tisti zavarovanci, ki po starih predpisih niso bili upravičeni do otroškega dodatka, jim po novih zakonskih določilih dodatek pripada. Priglasnica mora biti pravilno izpolnjena, za verodostojnost podatkov na glasovnici pa vsak upravičenec jamči s svojim podpisom. Obrazce za prijavo in potreb-ne podatke o osebnem dohodku v minulem letu boste — kot so nam povedali v računovodstvu — lahko dobili v oddelku za obračun osebnih dohodkov. Od tod pa bodo potem vse priglasnice posredovali Kolunalnemu zavodu za socialno zavarovanje, ki bo odločalo o upravičenih družinah do otroškega dodatka. Pohitite s prijavami. Radiatorji, radiatorji... JUS, kaj pa DIN? Pozorno preberite Otroški dodatek — novi pogoji za upravičenost do otroškega dodatka in predložitev priglasnic VARSTVO PRI DELU V LETU 1967 Dobro in sodobno organizirano varstvo pri delu je eden bistvenih pogojev, ki ga je treba nenehno izpolnjevati, če hočemo doseči dober gospodarski uspeh podjetja. Zaradi tega smo se v uredništvu našega lista odločili, da razkrijemo v čimbolj razumljivi obliki ta važen dejavnik našega gospodarstva v letu 1967. Tovariši iz oddelka za varnost pri delu navajajo v svojem letnem poročilu, da v njihovem oddelku z ozirom na velikost podjetja in raznolikost delovnega procesa ni dovolj strokovnih delavcev, da bi lahko njihov oddelek še bolj uspešno izvajal svoje odgovorno delo. Z zakonom je namreč predpisano, da mora podjetje samo pregledati vsa delovna mesta in uskladiti pogoje dela na njih s predpisi. V zvezi s tem je potrebno izdati tudi naloge za odpravo morebitnih nepravilnosti, ki se pojavijo na posameznih delovnih mestih z ozirom na varstvo pri delu. To pa zahteva od njih natančne a-nalize, ki pa jih zaradi maloštevilnega strokovnega kadra, čeprav se trudijo, vselej ne zmorejo. Zakon o varstvu pri delu predvideva preskušanje vseh strojev in naprav redno in načrtno, kar pa je z maloštevilnim kadrom nemogoče, tako da lahko preskušajo le važnejše stroje in naprave. Naši sodelavci v oddelku za varstvo pri delu se upravičeno pritožujejo, da niso poklicani k sodelovanju pri pripravah in potrditvah raznih važnih načrtov, ki morajo vsebovati elemente varstva pri delu. Po navadi jih pokličejo le formalno, da take načrte podpišejo, ne da bi imeli tudi možnost, da se podrobneje seznanijo z njimi in tako presodijo, če so usklajeni s predpisi o varstvu pri delu. To se dogaja tudi pri izdelavi tehnoloških postopkov in nabavi raznih strojev in opreme. Ko nabavljajo naprave brez proizvajalčevih atestov, ki zaradi tega ne smejo biti stavljene v pogon v strojnem parku. Po sedanjem sestavu oddelka za varnost pri delu pride na vsakih 1000 zaposlenih en strokovni delavec za varstvo pri delu, pri čemer je treba upoštevati tudi obrate v Kruševcu in Bistrici, kjer moramo tako kot v tukajšnjih obratih skrbeti za u-krepe za varnost pri delu. Tega pa trije strokovni delavci res ne zmorejo. Letu 1966 je bil izdelan dolgoročni program za odpravo pomanjkljivega varstva pri delu. Po tem programu bi bili morali v letu 1967 primerno urediti ventilacijo v brizgalnih kabinah v dekor oddelku, napraviti ste- no med emajlirnico in predelovalnico kovin (pri GABLER varilnih strojih), urediti transport v emajlirnici itd. Žal pa program, ki je bil predviden za leto 1967 ni bil v celoti izvajan, (listalo je še mnogo nerešenih problemov na zdravju škodljivih delovnih mestih, ki jih bo treba čimprej urediti v interesu posameznikov in kolektiva. Poškodbe pri delu Po analizah stanja varstva pri delu, so poškodbe pri delu v letu 1967 v primerjavi z letom 1966 porasle, kar je pogojevala predvsem organizacija dela, ko gre za poškodbe na delu. Pri tem se opaža premajhna skrb vodilnih delavcev, vzroki za poškodbe na delu pa so tudi prenatrpani delovni prostori in neurejene transportne poti. Vzrok poškodbam je še naglica pri delu, nedisciplina, nedosledna uporaba zaščitnih sredstev za katere potroši podjetje velike vsote denarja, neurejeni pogoji pri starih nezavarovanih strojih in podobno. Iz statistične analize je razvidno, da so bile v letu 1966 štiri težke poškodbe pri delu, v letu 1967 pa jih je bilo devet. Lahkih poškodb je bilo v letu 1966 dvesto devetinosemdeset, v letu 1967 pa dvesto devetdeset. V letu 1966 je bilo poškodb na poti na delo triinštirideset, leta 1967 pa triinštirideset. Skupaj je bilo v celem letu 1966 tristo šestinšti-deset poškodb, v letu 1967 pa tristo dvainštirideset. Razveseljivo je, da v letih 1966 in 1967 ni bilo smrtnih poškodb. Največkrat so poškodovani prsti na rokah, noge od stopala do gležnja, oči, glava in trup. Na stalež zaposlenih je bilo v letu 1966 10,46 odstotkov poškodovanih. v letu 1967 pa 10,75 odstotkov poškodovanih. Število poškodovanih na stalež zaposlenih je naraslo torej v letu 1967 za 0,29 odstotkov. V letu 1966 je bilo povprečno na enega delavca 13,4 izgubljenih delovnih dni, v letu 1967 pa 16,8 izgubljenih dni. Zaradi poškodb je v letu 1967 za 50.000,00 N-din več izgube kot v letu 1966. Dalje je bilo zaradi poškodb v letu 1967 izgubljenih 6.085 delovnih dni v skupni vrednosti 162.247,97 N-din. Poklicna obolenja Iz razpoložljivih podatkov je razvidno, da zavzemajo poklicna obolenja, ki so kot poškodbe pri delu še vedno prevelik obseg. Ta poklicna obolenja izhajajo iz prevelike zaprašenosti, v kateri so silikati, ki povzročajo siliko-zo na pljučih. Silikat, kremenčev prah se pojavlja zlasti pri mletju kremenca in topljenju emajlnih mas, v manjši količini pa se pojavlja tudi pri brizganju emajlov z brizgalnimi pištolami. Glede poklicnih obolenj je treba omeniti prizadevnost oddelka varstva pri delu in naše zdravstvene službe, toda ta prizadevnost ne zadošča, če ne bo vsak posameznik, ki dela na škodljivih delovnih mestih dosledno uporabljal predpisana varstvena sredstva in če se ne izpolnijo v največji možni meri varnostni ukrepi, ki so potrebni na takih delovnih mestih. Vedeti moramo, da postanejo naši sodelavci zaradi poklicnih obolenj, v večini primerov delovni invalidi in se zato kot dela nezmožni predčasno upokojijo, nekateri pa ostanejo še nadalje v delovnem razmerju, vendar niso zmožni opravljati dela na prejšnjih delovnih mestih in tako je zanje čestokrat težko najti lažje delo, ki bo odgovarjalo njihovi fizični sposobnosti. Število sodelavcev, ki so nezmnožni za delo pa se iz leta v leto veča. Sodelavci iz oddelka varnosti pri delu so zaposleni, da če bo tak tempo naraščanja nezmožnih za delo, zna biti to, da bo odstotek nezmožnih ali manj zmožnih dohitel odstotek zdravih. Pri vsem tem moramo imeti v vidu, da stroški za plačevanje odsotnosti z dela in manj zmož-pri delu so zapisali, da če bo in bo stanje teh slabše, če ne bodo storjeni potrebni varstveni ukrepi. Izdatki za varstvo pri delu so bili v letu 1967 planirani v znesku 1.548.707,10 N-din ali 455,00 N-din letno na zaposlenega. Ponekod pa je bil ta znesek presežen tako, da znašajo izdatki 800.00 N-din na zaposlenega delavca. To torej niso majhni izdatki in zavedati se je treba, da moramo vsa zaščitna sredstva in drugo kar se tiče varstva pri delu zelo smotrno in skrbno uporabljati. Alkoholizem Zaradi prekomernega uživanja raznih žganih pijač in ne-žganih alkoholnih pijač mnogo trpijo in se izpostavljajo nevarnosti obolenja za alkoholomani-jo mnogi naši delavci. Motivi, ki pogojujejo pojav alkoholizma pa so pri nas premalo raziskani. Znano je, da so včasih naši odlični in zdravi delavci zaradi motivov, ki so bili znani prepozno, da bi to preprečili, postali težko ozdravljivi bolniki. Nekateri sodelavci prej niso uživali alkoholnih pijač ali pa so to storili le redkokdaj. Pozneje pa so s tem začeli po malem. Nekateri zaradi neurejenih razmer v svojem ožjem družinskem pa tudi delovnem okolju, drugi pa zaradi mnogih različnih motivov. Uživanje alkohola po malem pa se običajno vedno bolj stopnjuje tako, da dovede človeka do težko ozdravljive bolezni — alkoholomanije in dalje do tako imenovane bolezni de-lirium tremens. Torej človek za katerega nismo prej poskrbeli, da bi mu z vzgojno mentalno higieno to preprečili, postane živa razvalina. Običajno vidimo človeka takrat, ko je že prepozno ali pa bo kmalu prepozno. Tedaj mu začnemo groziti z raznimi kaznimi ter ga skušamo odvrniti od (Nadalj. na naslednji strani) Emuzfoheo 11 HTV V 1967. LETU (Nadaljevanje z 10. strani) tega tudi z grožnjami kar pa še bolj stopnjuje motivacijo za u-živanje alkohola. Končno mu dodamo še vzdevek »pijanec«, kar ga še bolj prizadene in katastrofa je tu — ne po njegovi, temveč po naši ki-ivdi. Mnogim tovarišem bi lahko pomagali pri njihovem zdravljenju in ti bi nam bili hvaležni, če bi ravnali z njimi drugače. Alkoholizem povzroča v naših obratih velike nevšečnosti, kot so nesreče na delovnih mestih zaradi pijanosti, izostajanje z dela. pretepi, grožnje sodelavcem in nadrejenim in drugo. Toda nevšečnosti ne nastajajo samo v tovarni, temveč tudi v družinskem krogu. V družini se pojavijo nemogoče razmere, ki cesto dovedejo do ločitve zakona pri čemer trpe največ otroci, ker jim je tako odvzeta čustvena družinska idila, ki je zanje življenjskega pomena. Kako pa tako družinsko stanje vpliva na pravilno vzgojo otrok, to si lahko mislimo. Alkoholizem je torej družbeni problem, ki ga je treba preprečevati s preventivnimi ukrepi in ne samo zdraviti potem, ko je za človeka morda že prepozno. Naša zdravstvena služba si mnogo prizadeva za zdravljenje takih bolnikov, potrebno pa je, da se vsi zavzamemo za take preventivne mere, ki bodo naše sodelavce odvrnile od prekomernega uživanja alkohola, zlasti pa mora na tem področju biti mnogo bolj aktivna naša socialna služba. O vseh teh vprašanjih varstva pri delu, ki so bila v tem sestavku le delno nakazana bodo gotovo razpravljali naši organi u-pravljanja in skušali doseči glede tega čimboljši uspeh. E. Jejčič ZVEDELI SMO — ZVEDELI SMO — ZVEDELI Kako ugotovimo, da je kovinska površina (pred emajliranjem) čista (Iz referata, dipl. ing. H. Had-rvigerja na emajlirsko-tehnič-nem seminarju v sodelovanju z družbo »PERSIL«, na Dunaju 10. marca 1967). Pred emajliranjem je neob-hodno potrebno preveriti absolutno čistočo, posebno odsotnost maščob na razmaščeni in očiščeni kovinski površini. Da je razmaščenje popolno, ugotavljamo s prelivanjem destilirane vode po površini. Mesta, kjer je ostala samo najtanjša plast maščobe, kažejo otoke, ki jih voda obteka. Če se vodne kapljice enakomerno in spontano razlijejo, je površina praktično nemastna. Kadar hočemo preiskati površino razmaščenih predmetov na ostanke luga, otremo s čistim čopičem iz steklenih vlaken nekaj vode po površini, ki jo nato preverimo s specialnim indikatorskim papirjem na vrednost pH. V večini primerov ta metoda zadošča. Sestavki o tem problemu, kakor tudi o vplivu načina žarjen j a na br-zino lužen j a, o dilemi: toplo ali hladno razmaščenje, o najboljšem načinu izločanja lebdečih kovinskih ostružkov, ki' so dospeli z luženimi predmeti v raz-maščevalno kopel, so objavljeni v reviji »mr + V«, oktobra 1967, na strani 174 do 178. Obširnejše informacije o teh problemih pa vam lahko od založbe »Sprechsaal« posreduje in- Brainstorming — 'metode sodelovanja in iskanja idej Založba Moderne Industrie, München je izdala knjigo »Methoden der Zusammenarbeit uncl Ideenfindung«, avtor Charles Clark, 215 strani, platno, 19,80 DM. Vodilni kader v industriji, trgovini in v gospodarstvu pozna tako imenovano »negativno konferenčno razmišljanje«. Dimislice in dobre ideje največkrat v kali zadušijo opazke kakor: ■». . . teoretično je vse to gotovo zelo lepo . . .«, ». . . to bi utegnilo delovati v .oblačilni industriji . . .«, ». . . že trideset let de^ lam v tej stroki . . .«. Alex Osborri, direktor ene največjih reklamnih agentur na svetu, je pred 35 leti začel z metodo, s katero je mogoče izključiti »negativno konferenčno razmišljanje.« Imenoval jo je Brain-storning ali možganski vihar. Pri »konferenci idej« se poda izbrani skupini strokovnih sodelavcev kolikor mogoče natančno formuliran problem. Vodja konference pozove udeležence, da takoj predlagajo predloge za rešitev problema, pri čemer naj vsakdo pove, kar mu v tistem trenutku pride’ na pa- met. Predloge je dovoljeno povzeti, povezati ali obdelati, toda nihče jih ne sme razsojati (v smislu bolj ali manj primernih, oziroma uporabnih) ih še manj kritizirati. Stenograf zabeleži vse predloge, in zbirka teh idej služi kot surovi material za odločitev. Danes se je Brainstorming v praksi že tako uveljavil, da se te metode poslužujejo banke, univerze, raziskovalni inštituti, cerkve, vojska, stranke itd. Princip Alexa Osborna o neprisiljeni izmenjavi idej in domislic so prevzela * največja in 'najbolj znana ameriška podjetja, med ostalimi General Motors, Du Pont, General Electric, IBM, TWA itd. Znano je, da vsako podjetje uspeva le v tisti smeri, v kateri mu je-uspelo najti nove poti. Z Brainstorming-meto-do je mogoče zajeti vse; mnogokrat tudi podzavestno bogatstvo idej sodelavcev. V tej knjigi je avtor prvič objavil vse, kar je vredno vedeti o »možganskem viharju«, in tolmači z mnogimi primeri ,iz prakse to presenetljivo us-pešho metodo.' formacij sko-dokumentacijska e-nota razvojne službe EMO. Isto velja za sledeče sestavke, ki so objavljeni v novembrski številki iste revije: — razvojna stopnja hladno-valjane, nizkoogljične fine pločevine za direktno emajliranje; — problemi in dogajanja pri direktnem belem emajliranju v obratu; — nekaj misli o stroških emaj lirskega postopka; — praktična izkustva z elektrostatičnim emajlnim nanosom; — o odpornosti emajliranih predmetov na vodo; — eksperimentalne raziskave o elastičnih napetostih v grobih emajlih za jeklo; — mehanizem vezanja pri enoslojnem emajliranju; — k problemu toplotnega raztezanja emajla in njegovo merjenje. niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiMiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiini ( Važnejši sejmi in razstave | V obdobju januar - maj 1968 bodo prirejeni naslednji | = sejmi, razstave in simpoziji: S Januar — februar: § - od 29. jan. do 2. febr. 1968, LONDON, mednarodni se- | E jem za težko posodo (International Hardware Trades Fair); = y - od 15. do 18. februarja, KÖLN, Mednarodni sejem go- § = spodinjske opreme in železnine (Internationale Hausrat — und 2 § Eisenwarenmesse); E b - od 12. do 25. februarja, MÜNCHEN. Mednarodni stro- | | kovni sejem za gradbeni material, gradbene elemente in no- s = tranjo izgradnjo (»BAU 68« — Internationale Fachmesse für E | Baustoffe, Bauteile und Innenausbau). § nniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiMinniiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiMiiiiiiiiMimmiiiuiiiiiiiiiirmiiii KOROZIJSKA ZAŠČITA CISTERN ZA MINERALNA OLJA Z EMAJLIRANJEM Najedanje notranjih sten nezaščitenih jeklenih cistern za gorilna olja predstavlja resno nevarnost. Celo pri pogostih kontrolah v krajših presledkih ni mogoče predvidevati čas, ko bo pričela cisterna puščati. Vzrok je v tem, ker korozija ne poteka časovno linearno. Mogoče so nepredvidene pospešitve ali zavlačevanja korozijskega poteka. Zato predstavlja zaščita pred korozijo cisterne za olje absolutno potrebo, če se želimo obvarovati pfed izgubami in zahtevki za povračilo. Najboljšo zaščito pred najedanjem nudi emajlirana jeklena cisterna za olje. Neko za-hodnonemško 'podjetje je nedavno plasiralo na tržišče cisterne za mineralna olja, z enoslojno prevleko kislinoodporne-ga emajla. Ta postopek je omo- gočil emajlno plast debeline od 0,15 do 0,2 mm, ki zagotavlja posebno dobro odpornost emajla proti udarcem. Z obsežnimi poizkusi so dokazali, da so te emajlirane ! jeklene cisterne brez škode prenesle normalne obremenitve pri transportu m vgraditvi. Strokovni organ za kakovost podzemnih in nadzemnih čistem — Hagen, pripravlja osnutek za predpis o obveznem čiščenju notranjosti čistem v določenih časovnih razmakih. Predpis naj bi uzakonila deželna ministrstva. Ker je čiščenje praktično gladkih emajlnih površin posebno lahko izvedljivo in temeljito, bodo takšni predpisi gotovo prispevali k nadaljnji razširitvi emajliranih cistern za mineralna olja. 12 EÀnajfiheo ZVEDELI SMO — ZVEDELI SMO 0 pojmu centralne kurjave s toplim zrakom V poslednjih dveh desetletjih se je pokazal napredek v tehničnem razvoju vseh ogrevalnih sistemov. Ta razvoj je zajel tudi centralno kurjavo sistema! »topli zrak« na premog, olje in plin ter je privedel do tega, da so tako v strokovnem svetu, kakor tudi v širši javnosti spoznali številne nove izvedbe tega ogrevalnega sistema in njegove različne označbe. Vsem izvedbam pa je skupen zrak kot prenosni medij. V nasprotju z mnogovrstnostjo pojmov pri centralni kurjavi s toplim zrakom, se je pri sistemih, ki uporabljajo toplo vodo kot prenosni medij, naravnost podalo' osredotočenje na pojem »centralna kurjava«. Da bi poenotili mnogoštevilne pojme pri ogrevanju s toplim zrakom, so se pristojni strokovni krogi zedinili, da bodo vse različne sisteme povzeli pod pojmom »centralna kurjava s toplim zrakom«. Pri tem novem določanju pojma se opirajo na definicije, ki jih navaja strokovna literatura za centralno kurjavo. Po teh definicijah zajema pojem »centralna kurjava« tiste sisteme izgorevanja, ki proizvajajo za ogrevanje prostorov potrebno toploto na enem mestu, torej centralno in se dovaja v posamezne prostore Ipreko medija. Kot prenosni medij za toploto uporabljamo vodo, zrak in paro. CENTRALNA KURJAVA S TOPLIM ZRAKOM Centralna kurjava s toplimi zrakom je torej podana, če ogrevamo zrak kot prenosni medij v centralni kurilnici, odkoder potem cirkulira medij v prostore, ki bi jih naj ogreval. Obstojajo centralne kurjave s toplim zrakom na trda goriva, torej koks, briketi iz rjavega premoga. Nadalje na tekoča goriva, kakor npr. lahka olja ter na plinasta goriva mestni plin, zemeljski plin in tekoči plini. Odvisno od sile, ki poganja zračni obtok, razlikujemo centralno kurjavo po gravitacijskem principu in centralno kurjavo na ventilator. Centralna kurjava ¡s toplim zrakom na gravitacijo: Pri centralni kurjavi s toplim zrakom na silo teže cirkulira zrak na osnovi »vzgona, ki nastane zaradi razlike v teži med toplejšim in hladnejšim zrakom. Sila vzgona je toliko večja, kolikor je večja temperatura med dotekajočim toplim zrakom (dovodni zrak) in odtekajočim hladnejšim zrakom (odvodni zrak) ter kolikor je večja višina vzgona. Temperaturna razlika med dovodnim in odvodnim zrakom za izračun centralnih kurjav s toplim zrakom na gravitacijo je omejena na 55°C. Centralna kurjava s toplim zrakom na ventilator: Pri tem sistemu pogojuje obtok zraka razlika pritiskov med sesalno in tlačno stranjo ventilatorja. Ventilator zmore premostiti višje pretočne odpore kakor sila teže. Zato se daje prednost ventilatorskemu sistemu v tistih primerih, kjer mora oskrbovati kurilnica v vodoravni smeri bolj oddaljene prostore s toplim zrakom. Razen tega so ventilatorski ogrevalni • sistemi opremljeni že z zračnimi filtri, ki iz vsesanega zraka odstranjujejo prah. Način izvedbe: Z ozirom na način izvedbe imajo centralne kurjave s toplim zrakom skupno sledeče:, zrak se ogreva v gorilni komori, v kateri se nahaja proizvajalec toplote (gorilni vložek), nato se dovaja skozi zračne vode in zračne rešetke v prostore, ki naj jih ogreva ter končno spet odvaja v gorilno komoro. Gorilna komora je pri centralni kurjavi s toplim zrakom obdana s plaščem iz keramičnih ploščic. V tej izvedbi je gorilna, komora ponavadi vgrajena v stanovanju, oskrbovalna stran pa je pristopna iz veze. Zjdane ogrevalne komore, npr. iz opeke, so praviloma nameščene v kleti. Ventilatorske izvedbe je mogoče opremiti tudi z avtomati za topli zrak, Avtomati za topli zrak so kurilnice s priključkom in se sestojijo iz kurišča, prenosnega medija za toploto, ventilatorja zračnega filtra in plašča iz jeklene pločevine (gorilna komora). Potrebne regulacijske in varnostne naprave avtomatsko usmerjajo in nadzorujejo proces gorenja. Izvedba in jzračun: O pomenu izvedbe in izračuna v tem sestavku niso potrebna nadaljnja izvajanja. Tehniške definicije posameznosti tega ogrevalnega sistema obravnava delo »Technischen Richtlinien für Warmluftheizungen«, izdanje 1965, ki ga je izdal Zentralverband des Deutschen Kachelofen- und Luftheizungsbauerbauwerkers e. V., Hannover, Lutherstrasse 66. Industrija emajlirane posode v Franciji, Italiji in ZRN V Franciji obstojajo samo še tri velika podjetja, ki izdelujejo emajlirano posodo: Aubry, Léopold in Japy. Zaradi ojačanja oziroma izboljšanja konkurenčnih pogojev v odnosu na industrijo (aluminijaste in nerjaveče posode so se ta tri podjetja združila v kooperacijsko sodelovanje, ki se kaže v tekoči izmenjavi izkušenj tei) vprašanj proizvodnje in tržišča. Tudi v Italiji so se združile tri emajlimice in sicer Moneta, Bassano in Greccki v združenje »Anima« s čimer obstoja sedaj skupno Strokovno zastopstvo italijanske emajlirske industrije. Zvezna republika Nemčija ja slej ko prej še vedno glavnd področje emajlirane posode, katere tržni delež je znašal 1966. leta vrednostno 53 %’ (aluminijska posoda 29 %' in nerjaveča posoda iz kromnikljevega jekla 18 %). V ZRN je 22 emajlirnic, potem ko je v poslednjih 15 letih 12 ¡obratov izločenih, oziroma so se preusmerili Via druga področja. Zahodnonemški trg absorbira letno več kot za 100 milijonov DM emajlirane posode. Priljubljenost emajlirane posode se je kljub najmočnejši konkurenci ostalih materialov precej povečala. Da sa podjetja kljub temu pritožujejo zaradi močnega pritiska na cene, je 'vzrok v uvozu cenenih izdelkov iz inozemstva, predvsem iz Španije, Demokratične Republike Nemčije in Jugoslavije. Posebno v primeru Španije obstoja sum na dumping (prodaja blaga pod proizvodno1 ceno). tlanki o emajlirstvu OBDELAVA DELOV JEKLENE PLO-sheet metal parts for porcelain enamel, sheet metal parts of porcelain enamel.), C. H. Fischer, »Proč. Pore. Enamel. Inst.«, 26 (1964) 71 — 79, 10 slik. Članek obravnava probleme oblike, stroške, kvaliteto, količine in metode s stališča inženirja — orodjarja in jih delno pojasnjuje s slikami. GLOBUS $ % % % % % : % % % Po podatkih Občinske skupščine Celje in Službe družbenega knjigovodstva se je narodni dohodek v celotni industriji celjskega bazena v prvih treh četrtletjih leta 1961 . zmanjšal za 10 % v odnosu_ na lani. V istem razdobju pa se je narodni dohodek v trgovini povečal za 16 " ,j. Tako nezaželen razvoj v celjski industriji je predvsem posledica manjšega celotnega dohodka in povečanih izdatkov v proizvodnih stroških nekaterih večjih industrijskih podjetij naše občine. V zvezi Z najnovejšo usmerjenostjo kovinske industrije SSSR v hitrejšo in masovnejšo proizvodnjo izdelkov široke potrošnje, raste v zadnjih 2 letih v zelo hitrem tempu tudi proizvodnja gospodinjskih aparatov. Po podatkih Ministrstva zrakoplovstva SSSR odpade velik delež proizvodnje teh aparatov prav na podjetja, ki so po dosedanji planski liniji vezana na imenovano ministrstvo. Ta podjetja bodo npr. v letu 1968 izdelala za potrebe domačega tržišča v SSSi? kar 300 tisoč hladilnikov (leta 1965 šele 178 tisoč), pralnih strojev 240 tisoč (leta 1965 komaj 165 tisoč), sesalcev prahu 585 tisoč (leta 1965 — 390 tisoč) itd. Po podatkih imenovanega ministrstva se je proizvodnja teh izdelkov široke potrošnje v zadnjih dveh letih povečala z.a 34°/0, do leta 1970 pa se bo povečala za 75 %, glede na bazno obdobje proizvodnje leta 1965. Dejstvo, da industrijska podjetja, ki so vključena po vertikalni liniji v Ministrstvo zrakoplovstva SSSR, izdelujejo gospodinjske aparate široke potrošnje izhaja iz tega, ker je industrija letal opremljena z mnoštvom stiskalnic in drugih strojev za predelavo pločevine. Prav te tehnološke kapacitete pa je možno sorazmerno hitro usmeriti v proizvodnjo tehnološko sorodnih izdelkov potrošne rabe. £aho$}i&<> 99 MINUT ZABAVE Sonja Šrot s Fanti iz Celja poje svojo priljubljeno pesem »Ti odloči...« (Nadaljevanje s 1. strani) zamerimo organizatorju je to, da je premalo pozornosti posvetil odru. Oddajo je organizirala naša tovarna, poleg tega pa smo izžrebali tudi naše kupce, zato ne bi bilo odveč, da bi bili na odru predstavili tudi nekatere naše izdelke EMO-5 in prvo nagrado pralni stroj Gorenje, saj je bila prireditev javna in ne bi bilo narobe da obiskovalce na nevsiljiv način seznanimo z našimi izdelki. Toda to je bil le majhen spodrsljaj skupaj s tistim, da se izvajalci niso držali programa, ki je bil objavljen. S tem so seveda neugodno vplivali na povezovalca oddaje Zvoneta Perliča, ki je zares odlično vodil to oddajo in pomagal da je tako lepo uspela. Te spodrsljaje gledalci gotovo niso opazili, saj so vsi z napetostjo spremljali program in bili z njim zadovoljni. Nekdo od gle- 2reb — tokrat naklonjen Celjanu — dobil je pralni stroj — želimo, da bi tako dobro izbral tudi pralni prašek kot je peč na olje (za te artikle je namreč veliko reklame) dalcev je celo rekel: »Čeprav je trajalo dve uri, je prehitro minilo, to oddajo bi poslušal še naprej. Če bodo oddajo ponovili bom še prišel.« To je bila misel samo enega od gledalcev, čeprav so tako mislili tudi ostali. Vsi želijo, da bi se oddaja ponovila in da bi še en večer preživeli ob prijetni glasbi. Na tej prireditvi je bilo izžrebanih tudi deset kupcev naših peči na olje — EMO-5. Srečni nagrajenci so: KOTNIK ALOJZ, Celje - su-peravtomatični pralni stroj; KO- STIČ RUŽA, Beograd — super-avtomatični pralni stroj; PAJK SILVESTER, Črnuče — šivalni stroj; MIŠKOV MILAN, Požare-vac — šivalni stroj; IVKOVIČ RODOLJUB, Brežice — hladilnik; PAVLIČ ANTE, Dugo selo - hladilnik; MILOŠEVIČ CVI-JA, Beograd — fotoaparat; KUNEJ VLASTA, Fram - fotoaparat; MARTELAK ELO, Škofja Loka — garnitura emajlirane posode NOUM; JANŽIČ MAJDA, Murska Sobota — garnitura IDEAL posode. - mb - Gimnazijci, ki so bili pri nas na praksi, so izjavili Med dijaki gimnazije, ki sel v januarju opravljali obvezna prakso v naši ¡tovarni, smo povprašali nekatere kaj mislijo o naši tovarni, delovnih pogojih' in počutju med nami. Misli so bile zanimive čeprav se kaže, da večina še ne pozna dovolj tovarno. Najprej smo povprašali q mnenju Užmah Jožico, ki je delala v dekor oddelku. Jožica nam je dejala: »Počutila sem se skozi vso prakso zelo dobro. Sodelavke so me sprejele, kot da bi se že dalj časa poznale in delale skupaj. Res je, da tovarno že dalj časa poznam, saj, sem bila že poleti na počitni-ški praksi. Praksa, ki jo je or- delku so zares odlični. Ne morem se pritoževati saj so ¡me tudi delavci sprejeli kot njim enakega. Moti me pa samo to, da je pri nas malica (mogoče prepozno. Prakso sem opravljal že v mnogih podjetjih, pa so imeli povsod malico bolj zgodaj. Mislim, da ima s tem izgubo samo podjetje, saj taka in tako vsi delavci pred tem časom pogosto malicajo, malico pa si kupijo v vaši kantini ali pa prineso s seboj. Proizvodnjo tovarne njsem spoznal, saj nas ni nihče peljal po vseh obratih. Zadovoljen sem pa s predavanji, ki mi bodo velikq| pomagala v šoli.« To so bile misli dveh prak- Dijaki, ki so bili pri nas na praksi so vsak dan poslušali predavanja o naši tovarni ganizirala gimnazija mi pri učenju ne bo mnogo koristila, Je pa dobro da človek spozna fizično delo, saj ga le tako lahko ocenjuje kot to delo zahteva. Moram pa povedati, da so se tovariši, ki so nam pripravljali predavanja zelo potrudili in nam omogočili, da smo dO‘ neke mere spoznali delo in organizacijo kolektiva.« Čeprav je bilo v naši tovarni, na praksi več 'deklet kot fantov smo povprašali za mnenje tudi dijaka Milana Bratca, ki je svojo obvezno prakso opravljal v zavijalnici. Njegovo mnenje je bilo bolj kritično. Dejal je: »Delovni pogoji v tem od- tikantov. Tudi ostali mislijo enako, saj so polni pohval na račun ¡predavanj in sprejema na delovnih mestih. Vsi pa izjavljajo da bi v to tovarno še želeli priti, saj vladajo v njej* zdravi odnosi. -mb- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii NASLEDNJA ŠTEVILKA »EMAJLIRCA« BO IZŠLA 23. FEBRUARJA LETOS. llllllllllllllllllllllllllillillililllliiilllllllllllllllllllil MLADI V EMO * MLADI V EMO BRANKO ŠLANDER predsednik TK ZMS EMO Na 5. redni seji TK ZMS EMO je bila na dnevnem redu razrešnica dosedanjemu predsedniku TK ZMS pMO Žnidar Jožetu in volitve novega predsednika. Seji so prisostvovali tudi sekretar organizacije ZK EMO Ivan Čendak, njegov namestnik Stane Verbič, predsednik sindikalne podružnice EMO Franc Božič, predsednik, ObK ZMS Celje Jože Volfand, pa še Tone Bornšek, Zvonkq Perlič in Branko Šlander. V uvodnih besedah je 'predsednik TK ZMS EMO Žnidart Jože nakazal problematiko, ki je nastala v zvezi z njegovim dosedanjim delovnim mestom in pa položaj v katerem je, ker je vpisan na Dopisni šoli v Ljubljani kot izreden študent strojne stroke. Dejstvo je, da delovno mesto terja celega človeka, na drugi strani pa prav tako študij na šoli II. stopnja zahteva celega človeka, torej je stvar še toliko bolj problematična, ker je moral človek, ki je bil že dvakrat polno zaseden voditi še organizacijo ZM EMO. Člani komiteja so z razume-i vanjem sprejeli njegovo prošnjo za razrešitev funkcije predsednika TK ZMS EMO, prav tako pa tudi za razrešitev člana TK ZMS EMO. Po vsem tem je ostal komite deloma okrnjen in smo na isti seji kooptirali v komite 5 ZAHVALA Ob boleči izgubi najine žene in mame FANIKE PEČNIK se najtopleje zahvaljujeva sindikalni podružnici za razumevanje in denarno pomoč. Posebna hvala vsem šoferjem v garaži in sodelavcem v nabavnem oddelku za venec in tolažbo. Najlepše pa se zahvaljujeva družini Staneta Dvoršaka za razumevanje in tolažbo v teh težkih trenutkih. Žalujoči mož Vinko in sin Vinkec ZAHVALA Ob izgubi moje drage mame MARIJE SLOKAN iz Braslovč se zahvaljujem vsem za iskeno sožalje. Prisrčno se zahvaljujem sodelavcem za prekrasen venec in za udeležbo na njeni zadnji poti v večni mir. Posebno se zahvaljujem tovarišem Pepelu, Knezu in Štravsu, ki so dali na razpolago svoja vozila, pa tudi tovarni- škemu sindikatu. Prav sem prisrčna zahvala. Franc Slokan novih članov — starejših mladincev. Za predsednika je bil kandidat Branko Šlander, ki se je do sedaj predvsem ukvarjal s klubi OZN in je aktivno delal tudi pri Počitniški zvezi. Branko Šlander Pri nas je zaposlen od no-vembra lani. Branko je star 24 let in je končal I. stopnjo ekonomske fakultete v Ljubljani. Zaposlen je v prodajnem oddelku. Tovarniški komite šteje sedaj 19 članov, sekretar pa je ostal še naprej Kotnik Fric. žj Sneg, ki je tudi letos zapadel po celjskih ulicah, je povzročil mnogo hude krvi pri prebivalcih mesta. Prejšnja leta smo vedno poskrbeli, da so bili pločniki in ceste pravočasno očiščene. Kaj pa letos? Smo v februarju, vendar še lahko v mestu pogosto naletimo na neočiščene dele pločnikov in poti, na katerih leži sneg, ki je zapadel v času novega leta. Bili smo priča hudim nesrečam, ki jih je povzročilo neočiščeno cestišče. Šele prometna nesreča na Mariborski cesti, ki je zahtevala človeško življenje, je vzpodbudila k čiščenju cestišča. Vprašujemo se ali je res potrebno človeško življenje za vzpodbudo k delu, ki bi ga morali vedno opraviti sproti, -mb- Tako je izgledala Gregorčičeva ulica štiri tedne potem, ko je zapadel sneg. mm Ta slika pa nazorno prikazuje kako si predstavljamo čiščenje snega Foto: M. Breči DOLŽAN DRAGO kandidat za MOJSTRA FOTOGRAFIJE Neštetokrat so naši bralci Emajlirca občudovali lepe fotografske posnetke, ki nam jih je poleg ostalih tovarišev, ki se ukvarjajo s fotoamaterst-vom, poslal za objavo v našem listu Drago Dolžan. S fotoama-terstvom se ukvarja že več kot trideset let. Dosegel je pogoje za kandidata mojstra fotografije, zato ga je naše društvo ljudske teh- nike predlagalo, da se mu dodeli ta naslov. Za svoje delo je bil večkrat odlikovan in je dobil priznanja na raznih mednarodnih razstavah fotografije. Doslej je že prejel eno zlato ¡medaljo, dve srebrni, štiri bronaste medalje in sedem diplom. To je vsekakor velik uspeh, ki mu ga je priznala stroga žirija. Zakaj je moja osemletka manj vredna? Ko sem letos planiral dopust, sem bil zelo presenečen, saj sem ga dobil samo 16 dni. Po delovnem stažu mi ga sicer več ne pripada, vem pa, da vsi, ki imajo dokončano osemletko dobijo še 1 dan dodatnega dopusta. Povprašal sem zakaj tako in dobil odgovor, češ, da dobijo dodatni dopust samo tisti, ki delajo na delovnih mestih, ki se zanje zahteva osemletka. Vprašujem se, zakaj je ta pravilnik zajel samo določen krog delavcev ki imajo »srečo«, da delajo na delovnih mestih, ki zahtevajo to izobrazbo. Obenem pa se mi poraja vprašanje ali ni moja izobrazba, ki sem si jo pridobil v osemletki enaka enaki izobrazbi sodelavcev, ki de- lajo na teh delovnih mestih. Zdi se mi, da je osnovnošolska izobrazba enaka povsod, vseeno ali delaš v proizvodnji na tem ali onem mestu ali v administraciji. Mislim, da ta pravilnik ni pravilen in da mi pripada X dan dodatnega dopusta. Vem, nekateri sodelavci se mi bodo smejali in govorili, da se »pipljem« za ta dan dopusta. Toda to ni res. Ničesar nočem izsiljevati, želim si pa, da postanemo že enkrat enaki. Spoznati moramo, da je izobrazba v tem primeru enaka, samo delovni pogoji so različni. Upam, da se bo to vprašanje v prihodnosti rešilo. Franc Alfonz cmajlirnica Pojasnilo kadrovske službe Dolžina dopusta je določena v pravilniku o delovnih razmerjih. Osnutek tega pravilnika je bil pred potrditvijo na voljo vsem članom kolektiva, s tem pa smo imeli tudi vsi možnost, da povemo, kaj nam v osnutku ni ugajalo, kaj po našem mnenju ni pravično itd. Vse pripombe k osnutku so bile posebej pretehtane in nato v končnem pravilniku, ki so ga potrdili centralni samoupravni organi, tudi upoštevane. V vašem prispevku omenjate šolsko izobrazbo — osemletko. Za vaše delovno mesto izravnavanje izboklin« pa predvidevamo tudi z analitično oceno za to delovno mesto le nepopolno srednjo šolo. 91. člen pravilnika pa v točki omenja kriterij za dodelitev dopusta. Pogoja sta dejanska izobrazba — v vašem primeru o-semletka — in še zahteva, da je tudi po analitični oceni predvidena za delovno mesto osemletka. Z ozirom na to, da ste v minulem letu končali osemletko, boste lahko kandidirali na prosto delovno mesto, kjer bo predvidena osemletka. Na takšnem delovnem mestu boste lahko u-veljavili tudi zahtevo za dodatni dopust. Zadnji dnevi akcije... NEPREDVIDENA NEVARNOST V »ZALIVU DINOZAVROV« stalo naenkrat neznansko vroče in sem si prav strastno zaželel hladnega ozračja. Šele v tem trenutku sem se spomnil, da držim z desnico pravzaprav za nabito puško, potipal sem pete- zdelo se je, kot da bi zmotila harmonijo življenja v vodi. Ko sem potegnil plen iz vode, je bilo moje zmagoslavje tako veliko, da nisem več mislil na lov in sem se vrnil v bazo po obali in nisem čutil na bosih nogah ostrih od morja razjedenih skal. Posnetek z dopoldanskim plenom 6. 7., četrtek. »Boj se Danaj-cev, četudi ti prinašajo darove!« je dejal nek filozof, jaz pa sem še pred koncem tega četudi niso policaji!« Zakaj? četudi niso policaj!« Zakaj? sledi iz današnjih zapiskov. Odpluli smo v isti smeri kot včeraj, malo dlje proti Krku. Če rečem, da smo našli čudovito taborišče, se zlažem, kajti ne samo, da je bil zaliv in okoliški teren čudovit, ampak tudi kuhar je našel na porastli obali čudovito zapuščeno ognjišče v senci sredi gozdne jase. Senca, gozd, skoro džungla! Takega razkošja si do sedaj nismo mogli privoščiti. Ko smo v kot safir čisto vodo vrgli sidro in vsak hip pričakovali AKCIJA »HOBOTNICA« (nadaljevanje iz prejšnje štev.) In potem, ko sem jo ubil po predpisih natančno tako, kakor je treba in ko je bila že čisto mrtva in tik pred tem, da se odtrga od skale od lastne teze, sem nekoliko domišljavo in skrajno imenitno zaplaval okoli nje, pa me je objela z lovko okoli ramen, da mi je v hladni vodi, ki naju je obdajala, po- lina in sprožil. Ponoven sunek je zverino nekoliko zmedel, jaz pa sem osvobodil puško s stre-lice, ki je molela iz njenega telesa in še s cevjo nekajkrat sunil med oči. Hobotnica je bila mrtva, v pljučih pa sem že čutil tesnobo. Z vsemi močmi sem švignil proti srebrni površini, v globini pa je na dnu poleg hobotnice ležM” miška in iz goščave napad kanibalov, smo z žalostjo ugotovili, da je zaliv že civiliziran. Med skalami se je zibal super čoln z Mercury motorjem, na obali pa je ležala super potapljaška oprema, last nekega »super Jugoslovana«, ki pa je tukaj samo mimogrede — na super dopustu. Ta super Jugoslovan s svojo super opremo pa, mimogrede omenjeno, kljub naši konkurenci s fedračami in kljub vztrajnemu prizadevanju ni ujel ves čas niti ene same ribe, niti ribice, čeprav smo mi danes po teži presegli celo včerajšnji plen. Najprej smo menili, da se šali, šele kasneje smo mu verjeli, ko je res nekoliko osramočeno in s hladnim pozdravom odplul s svojim Mercurijem. Vse njegove super izjave, da v morju ni rib, pa kuharja niso prestrašile v tolikšni meri, da ro Stil ja ne bi postavil ravno nad neko luknjo, iz katere je čez čas prilezel pravi pravcati »dinozaver«, seveda v precej miniaturni in skrčeni velikosti. — Kaj se bojiš stari! — je pripomnil kuhar. — Saj vidiš, da ne zna loviti. On bi ribo še na suhem zgrešil. — Najbrž je imel prav. Rahločutnemu Snaj-peristu pa se je bolj zasmilil zeleni kuščar. — Kak gentleman pa si? — je okaral kuharja. — Lahko bi bil malo bolj uvideven. Vro-čina tvojega ognja mu je le šla malo preveč na živce. (nadaljevanje sledi) PISMA Hudiča. Po tej uri nisem prezgoden, ne prepozen, pravočasno pa tudi nisem prišel. Sicer pa naj o tem odloči informator. Tečaji tujih jezikov Konec januarja 1968 spet pričnejo intenzivni začetni, nadaljevalni, konverzacijski in korespondentski tečaji nemščine, angleščine, italijanščine, francoščine, ruščine in španščine. Vsi tečaji bodo trajali po 4 mesece, 2-krat po 2 uri tedensko, v 3 izmenah: Izmena A prične ob 16.00 uri in konča ob 17.25; izmena B prične ob 17.45 in konča ob 19.20; izmena C prične ob 19.30 in konča ob 21.05. Šolnina za vse tečaje je enaka 28.000 S-din. Plačate lahko v 4 obrokih; skripta dobite za doplačilo na centru. Prijavite se z dopisnico takoj, kjer navedite poleg stopnje tečaja jezika tudi izmeno. O pričetku in urniku tečaja bo potem vsak še pismeno obveščen. Delavska univerza Celje Center za tuje jezike, Celje, Cankarjeva l/II. Tel. 32-24 in 25-34. »Dobro jutro, tovariši. Zakaj pa vsi stojite ob mizah? »Ja veste, vsem v pisarnah so danes vzeli stole, zato, da bomo lahko med malico sede jedli v jedilnici. " Boti 2. \ wowr? bELovniM\ /fÄÄ Novo v knjižnici — Niederberger A. R. V.: »DOKUMENTATION ELEKTRONISCHE RECHENAUTOMATEN«, Hamburg 1963. — »KONTROLL- KARTEN FÜR STATISTISCHE QUALITÄTSKONTROLLE«, Berlin 1964. — Schüler L.: HANDBUCH FÜR DIE SPANLOSE FORMGEBUNG«, Göppingen 1964. — Niederberger A. R. V.: »LEISTUNGSANALYSE ELEKTRONISCHER RECHENANLAGEN«, Hamburg 1963. — »DIN TASCHENBUCH. Teil 1. GRUNDNORMEN FÜR DIE MECHANISCHE TECHNIK«, Berlin 1967. — Kalbermatten M.: »DER PERSONALEINSATZ IN DER ELEKTRONISCHEN DATENVERARBEITUNG«, Hamburg 1963. — Mays A. B.: »SUŠTINA INDUSTRIJSKOG OBRAZOVA- NJA«, Rijeka 1963. — Hilf H. H.: »NAUKA O RADU«, Rijeka 1963. 3tala oglasa Prodam rapidograf Variant. Dorn Zlatka, Klima, Celje. Prodam dobro ohranjen kombiniran voziček. Informacije na tel. št. 325. ■ -t>- Časnik izhaja v okviru enote za informacije in tisk dvakrat mesečno v nakladi 4800 izvodov in ga dobijo vsi člani kolektiva brezplačno. Ureja ga uredniški odbor: Eva Orač, dr. Franc Zupančič, Emil Jejčič, Peter Videnšek, Jože Zidanšek, Mirko Breznik in Vili Korošec. Glavni in odgovorni urednik Eva Orač. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 39-21, interna 240. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje