Poitnina plačana v gotovini. LETO XLII. ŠTEV. 3.-4
Slovenski Pravnik
Izdaja društvo ..Pravnik" v Ljubljani
VSEBINA:
1. DEŽ. SOD. SVET. DR. E EBERL: O načrtu novega zakona o
prisilni poravnavi izven stečaja 49
2. DR. M. ŠKERL3: Franc Klein: Govori predavanja, članki, plima        60
3. PROF. DR. METOD DOLENC: Nova knjiga o našem tiskovnem
pravu 71
4. UNIV. PROF. MIHAJIL 3ASINSKI: V spomin Vladimlrju Mažu
raniču 76
5. Književna poročila 81
6. Razne vesti 89
PRILOGA: Odločbe stola sedmorlce v kazenskih stvareh
V LJUBLJANI NATISNILA ..NARODNA TISKARNA"
1928
Za uredništvo In izdajatelja odgovarja: Dr. Rudolf Salovic Za Narodno tiskarno: Franc Dezersek
SLOVENSKI PRAVNIK
Leto XLII. Ljubljana, 1928. Št. 3.-4.
0 načrtu novega zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
Dež. sod. svet. dr. E. Eberl, Ljubljana.
Rešitev vprašanja, če naj se iznova uvede institucija prisilne poravnave izven stečaja, je treba prepustiti našim gospodarskim krogom, naša naloga je le, podati kritiko in staviti premembne predloge k načrtu, da bi ustanovil dober zakon, ako se izkaže potreba za njegovo uvedbo. Omeniti je le. da se potreba vobče ne zanika; bati se je le, da se ne bi poravnalno postopanje zlorabljalo po nepoštenjakih, da dosežejo s potvarjanjem pravega imovinskega stanja imovmske koristi zase v škodo upnikov, ali da bi zakon omogočil lahkomiselnim trgovcem in podjetnikom, da zavlačujejo sanacijo svojega podjetja kljub temu, da so morali vedeti za svojo insolveuco in tako morda leto dni in še dalje živeli le na račun svojih upnikov in njim v škodo. To je povsem umevno, saj se vsiljuje vsakemu dobavitelju občutek, in to upravičeno, da mu je dolžnik izvabil blago, ko se je kljub zavesti, da je insolventen ali da stoji tik pred insolveuco. njemu napram vedel kot pla-čeVit trgovec, kajti v naročilu leži tudi obljuba popolnega plačila ob dospelosti.
Dober zakon o prisilni poravnavi izven stečaja mora onemogočiti take zlorabe in dajati sigurnost v nastopnem:
1. Prisiliti mora dolžnika, da pravočasno zaprosi za uvedbo poravnalnega postopanja in s tem prepreči večje izgube svojih upnikov in da ne omogoči nekaterim upnikom, da prebite ostale z ločitvenimi pravicami, ki znižajo splošno kvoto. Zakon pa mora onemogočiti, da postanejo deležni ugodnosti zakona tisti, ki so s svojo imovino razpolagali na način.
4
50
ki vzbuja sum, da so se na dolgo roko pripravljali za napoved svoje plačilanezmožnosti in da se nadejajo obogateti na račun svojih upnikov.
1. Zakon mora dajati možnost in predvidevati take poravnalne organe, ki dajejo sigurnost, da se zanesljivo in brez previsokih stroškov dožene pravo dolžnikovo imovinsko stanje, njegovo dosedanje poslovanje, vzrok meplačevitosti in čas. ko je neplačevitost nastopila in kedaj da je to dejstvo moralo postati jasno dolžniku. Te zanesljivo dognane činjenice bodo dale upnikom podlago za presojo trgovske in moralne kvalitete. Upniki se bodo lažje odločili, ali jim kaže sprejet: ponu-deno poravnavo ali jo odkloniti.
Zakon pa mora dati tudi možnost, da morejo vsi upniki in ne le oni, ki so v bivališču dolžnika, zvedeti za rezultat gornjih ugotovitev, tako da se olajša upnikom, ki bivajo oddaljeno od dolžnikovega bivališča, odločiti za sprejem poravnave ali proti njej.
3. Zakon mora preprečiti vsako nedopustno vplivanje dolžnika in v določnem pravcu zainteresiranih upnikov na ugotovitev imovinskega stanja in na upnike.
4. Treba je omejiti majorizaciJo manjšinskih upnikov.
5. Zakon mora pritegniti k poravnavi vse one osebe, ki imajo od poravnave vsaj posredno korist.
Zakon, ki daje jamstvo za vse to, bo pač sprejemljiv.
Vladni načrt je v bistvu posnetek poravnalnega reda, ki je veljal v bivši Avstriji na podlagi cesarske naredbe od 10. decembra 1914 drž. zak. št. 337 in ki je bil tudi po preobratu še v veljavi do 25. aprila 1922 v Sloveniji in Dalmaciji, ki ga je pa nadomestil veliko bolj ohlapno in površno sestavljen poravnalni red naredbe bana kraljevine Hrvatske z dne 1. septembra 1916.
Novi načrt upošteva že delno gornje zahteve, je tudi ostrejši od bivšega avstrijskega zakona, treba ga je pa v marsičem poostriti in spremeniti, da ne bo v kvar našemu gospodarstvu kakor ie bil dosedanji.
V pogledu zgoraj omenjene prve točke, da mora zakon prisiliti dolžnike, da čimprej apelirajo na svoje upnike preden so zabredli v še večje dolgove, načrt ne vsebuje prav za prav
O .načrtu novega zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
51
ničesar, razen, da določa 40% poravnalno kvoto, ki dosedaj ni bila limitirana. Ta nedostatek otvarja dolžnikom možnost, da vlečejo svoje insolvenco skozi leta na škodo in na stroške svojih upnikov ali da ponudijo manjšo kvoto, kakor bi jo mogli.
Le proti očitni zlorabi zakona na škodo upnikov določa načrt v čl. 5, da je predlog na otvoritev postopanja zavrniti, če obstoja že v naprej utemeljen sum, da predložena bilanca ni pravilna ali da knjige niso vodene pravilno, v čl. 52 t. 2, da poravnave iti potrditi, ako bi dolžnik izven poravnave obljubil kake posebne ugodnosti.
Načrt daje končno sodišču tudi možnost, da poravnave ne potrdi, če se vsled neredno vodenih knjig ne more ugotoviti pravo imovinsko stanje ali če ugodnosti, ki jih steče dolžnik s poravnavo, očividno niso v sorazmerju z imovinskim stanjem ali če je poravnava sicer v protislovju s skupnim interesom upnikov (čl. 53). Ta določba gotovo ni preventivna, marveč znači le nekako kuratelo nad upniki, ki so bili recimo tako nerodni in popustljivi, da so sprejeli poravnalno ponudbo, kljub vednosti, da more dolžnik več dati kakor obeta, in ki so torej vedoma naklonili del svoje terjatve dolžniku. Ta določba pa je vobče precej neporabna, ker se sodišče ne bo hitro odločilo, da odkloni potrditev poravnave, če so bili tako-rekoč vsi upniki z morda neznatno izjemo zadovoljni, da je stvar za dolžnika ugodnejše končala, kakor bi bilo potrebno.
Načrt v členu 55 t. 5 tudi določa, da se mora por. postopanje ustaviti, ako se pokaže, da je dolžnik predlagal otvoritev postopanja le v namenu, da odškoduje svoje upnike, ali če se vidi, da ne bo mogel ali hotel poravnave izvesti, ali če že v naprej stoji, da do poravnave ne bo prišlo. Ne glede na to. da je ta določba preelastična, prav tako ne vsebuje ničesar preventivnega v gornjem smislu.
Radi tega bi bilo zakon načeloma postaviti na drugo podlago in bi bilo sprejeti te-le določbe:
Sprejeti je predvsem določbo, da se poravnalno postopanje ne more uvesti oz., da se mora takoj ustaviti, ko se dožene, da je dolžnik odlagal s predlogom na otvoritev postopanja preko 3 mesecev, odkar je moral vedeti, da je postal insol-venten in so vsled tega odlašanja upniki oškodovani.
4*
O načrtu novega zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
Nadalje naj s« postopanje ustavi, ko se dožene, ua je dolžnik v zuunjih 3 letih pred otvoritvijo poia\ mu.:ega postopanju prenesel del svoje imovine bodisi neodplatno, oodisi odplatno na svojo ženo ali otroke, ali neodplatno na katerokoli osebo in je ta odsvojitev tudi vzrok nastale neplačevitost;. Prav tako je treba postopanje ustaviti, ko se dožene, da je dolžnik naklonil ugodnosti bodisi s plačili ali priznanjem ločitvenih pravic posameznim upnikom, dasi je moral vedeti, da oodo vsled tega ostali upniki prikrajšani na svojih terjatvah.
Prav to velja, ako dolžnik ni predlagal otvoritve poravnalnega postopanja v 8 dneh, ko je bila ena četrtina njegove imovine z izvršbo pravnomočno zarubljena v izterjanje zapadlih terjatev.
To je treba že radi tega, ker ne gre, da bi dolžnik dopu- . ščal in mirno gledal, ko si nekateri upniki, ki so morda naključno in lažje doznali za slabo gospodarsko stanje dolžnikovo, zasigurajo popolno plačilo, medtem ko se možnost poplav čati ostale vsled tega manjša. V takem primeru pa je redoma tudi za vsakega in ne le za dolžnika jasno, da ie postal nepla-čevit in da ne gre le za kratkodobne, a premostljive težkoče.
Ta določba seveda ne velja, če je bil rubež dovoljen le v zavarovanje.
Te določbe bi bile sposobne, prisiliti vsakega dolžnika, da takoj, ko pride v težkoče, preskusi svoje imovinsko in poslovno stanje in se čimprej obrne do svojih zaupnikov in se ne udaja iluzijam, da bo že šlo kakorkoli in da se bo mogel tudi pozneje poravnati, pri čemer naj bi nosili nevarnost takih špekulacij le upniki. Ako pa špekulira, mu pot poravnave ni več odprta in mu preostaja le stečaj, ki ga more predlagati tudi vsak upnik.
O organih govori načrt v čl. 17 si. Predvideva poravnalno sodišče, ki je zborno sodišče prve stopnje, poravnalnega sodnika, za katerega more biti postavljen tudi sodnik okrajnega sodišča izven sedeža zbornega sodišča, nadalje poravnalnega upravnika in končno obligatornega, po sodišču imenovanega poravnalnega zaupnika kot pomočnika upravitelja. Ta zaupnik (pouzdanik) se more nadomestiti s poravnalnim odborom, katerega imenuje takisto sod;šče. Težišče leži torej tudi po načrtu
O načrtu novega zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
53
v upravniku, ki ugotavlja aktiva in pasiva in preiskuje poslovanje dolžnikovo itd.
Kar se tiče teh organov, bodi povedano predvsem to, kar je pokazala praksa. Poravnalni sodnik ne more imeti druge naloge, kakor da pazi na zakonit in pravilen potek postopanja, da ga pospešuje in i^osredovalno odpravi vsako trenje, ki nastane med dolžnikom in upniki ali med različnimi skupinami upnikov. Ko pa sam ne vodi poizvedb in jih tudi ne more, mora ta najvažnejši del prepustiti ostalim prizadetim faktorjem. Predvsem prizadeti na izčrpni in pravilni ugotovitvi činjenic, merodajnih za končno odločitev in za usodo poravnalne ponudbe, so upniki sami, katerim mora iti dolžnik na roko že radi tega, da pridobi njih nadaljnje zaupanje. Radi tega je široka avtonomija upništva na mestu in naj bo institucija upniškega odbora obvezna, ki se sme le subsidiarno nadomestiti z odborom, imenovanem po sodišču. Pri dosedanjem postopanju je bilo vse težišče na upravniku. Praksa je pa pokazala, da upravnik ni bil vedno kos svoji nalogi. To je tudi umevno. Če ni bil strokovnjak, marveč pravnik, je sicer formalno pravilno izvedel vse, kar zakon zahteva, a upništvo, zbrano prvič na glasovalnem naroku, je zahtevalo strokovna in poslovna pojasnila, ki jih ni mogel dati. Če je bil strokovnjak, postavljen brez ingerence upnikov, morda celo na predlog dolžnika samega, opetovano ni imel pravega zaupanja in to v nekaterih primerih povsem upravičeno, ker svoje naloge nt razumel ali ni hotel razumeti in se čutil nekako zavezanega napram dolžniku, da ga »poravna«. Treba je bilo na naroku, ki je bil določen za končno rešitev stvari, šele izbrati poravnalni odbor, ki je vnovič pregledal in preizkusil vse dolžnikovo posli vanje in imovinsko stanje, za kar je bilo na razpolago jedva 15 dni. Najboljše skušnje iz prakse v stečajnem postopanju pa imamo, če je stal upravniku juristu na strani isrečno sestavljen upniški zbor. Na mestu bi bilo torej to-le: Za upravitelja naj bi se postavil redoma pravnik in sicer odvetnik, notar ali upokojen sodnik. Le ti so po svoji izobrazbi in praktičnem udejstvovanju prvenstveno poklicani za ta posel in se ni dosti ozirati na sezname upravnikov, ki jih sestavi minister na predlog raznih korporacij, kajti v praksi je stvar ta,
54
O načrtu novega zakona o prisilni poravnavi iizven stečaja.
cla se večji trgovci in podjetniki ne bi dali vpisati v sezname, ker jim za take posle ne preostaja časa, in bi se potegovali za tako službo drugi, ki bi računali na postranski zaslužek in ki bi kaj lahko zašli na napačno pot in postali kmalu poklicni poravnovalci. Odvetniki, notarji, bivši sodniki imajo ne le popolno pravno izobrazbo, marveč so tudi sposobni, da skrbe za red in sistematično delo. Tudi v upniškem odboru treba kot vodjo posvetovanj osebe, ki je uspešnega razpravljanja in dela vajena. Treba pa tudi osebnosti, ki v primeru nesoglasja med člani upniškega odbora poseže vmes in uravna njegovo delovanje v določno smer. Končno pa mora biti upravnik tudi zaupnik poravnalnega komisarja (sodnika) in poravnalnega sodišča. Njegova naloga bo predvsem- ta, da predlaga izmenjavo posameznih članov upniškega odbora ali celega odbora, ako v svoji prvotni sestavi ni sposoben za uspešno delo. Ugovarja se vobče, da upravniki - juristi podraže postopanje. Pri tem pa more iti le za relacijo med aktivami dolžnika in nagrado in bi se taka relacija mogla ustanoviti z zakonom tako, da bi bili stroški postopanja po odstotkih vedno enaki.
Upniški (poravnalni) odbor kot najvažnejši faktor bi se moral izvoliti, njegova potrditev pa bi morala biti odvisna od poravnalnega sodišča kakor to predvideva naš stečajni red.
Zakonski načrt ima v mislih v čl. 25 le obligatornega poravnalnega zaupnika in le fakultativen odbor. Postavlja te organe sodišče, pri čemer naj uvažuje predloge upnikov. Ni pa dana prilika, da bi se upniki medsebojno dogovorili in bi torej predlogi vsebovali le želje posameznikov ali posameznih skupin, kojih interesi bi pri postavljanju svojih kandidatov ostali prikriti. Radi tega je treba dati priliko celokupnemu upnštvu. da stavi svoje predloge, in treba bi bilo predvideti posebno zborovanje upnikov za izvolitev upniškega odbora, ki naj bi se vršilo najkasneje 14 dni po otvoritvi poravnalnega postopanja in določilo že v otvoritvenem sklepu. Ima pa to prvo zborovanje tudi precej pomena za poravnalnega sodnika, ki »zve, če je spreten, s primernimi vprašanji na posamezne upnike za sodbo upnikov v osebi dolžnika, o možnosti poravnave, more pa tudi spoznati stremljenja različnih skupin med umištvom. Glede števila in sestave odbora utegnejo obveljati določbe na-
O načrtu novega zakona o prisilni poravnava iizven stečaja.       55
črta, ki itak ustreza načelom našega stečajnega in bivšega avstrijskega poravnalnega reda. Bilo bi le še pristaviti, da je dopustno zastopanje, seveda na lastne stroške. Vsekakor pa bi bilo treba, da ima tudi manjšina, ki naj se določi s 25% terjatev, pravico, da odpošlje v upniški odbor svojega zaupnika, ki naj bi pa imel le posvetovalni glas in pravico, oddati svoje ločeno mišljenje pismeno. To naj bi se privzelo zapisnikom odbora ozir. končnemu poročilu.
Na sklepe takega upniškega odbora bi moral biti upravnik vezan, imeti bi pa moral pravico, izvedbo sklepa ustaviti do odločbe poravnalnega sodnika. Ima naj tudi pravico, da predlaga pri poravnalnem sodišču izmenjavo posameznih članov ali celega odbora, ako se izkaže, da odbor v svoji sestavi ni sposoben za uspešno delo. V tem primeru naj sodišče postavi nove člane ali nov odbor brez ponovnega sklicanja upniškega zbora.
Upniškemu (poravnalnemu) odboru naj se prizna pravica da poveri posamezne posle ali poizvedbe enemu svojih članov, sme pa pritegniti za izvestne posle tudi izvedenca, zlasti za pregled knjig.
Odbor naj sklepa z večino glasov kakor to določa naš stečajni red v § 189.
Soglasne sklepe naj bi bilo zgolj zabeležiti, sicer pa napraviti kratek zapisnik, kateremu bi smel vsak preglasovani član kakor tudi zaupnik manjšine priložiti svoje oddvojeno mnenje. Ti zapisniki bi se morali priložiti končnemu poročilu upniškega odbora.
Da se prisili dolžnik, da stavi odboru na razpolago ves materijah ki je potreben za ugotovitev pravega imovinskega stanja, bi bilo v zakonu ustanoviti, da se postopanje takoj ustavi, čim dolžnik tega ne stori ali če sploh noče sodelovati z odborom ali celo skuša z zlonamernim postopanjem prikriti pravo stanje.
(ilede poročila, ki ga mora upniški odbor predložiti poravnalnemu sodniku, bi bilo določiti, da se to zgod: redoma 15, najkasneje pa 10 dni pred poravnalnim narokom in da mora biti priloženo tudi oddvojeno mnenje posameznih članov in manjšinskega zaupnika, ako so bila oddana. Hkrati s predložbo
56       O načrtu novega zakona o prisilni poravnavi Jzven stečaja.
poročila sodišču, bi moral upravnik razposlati poročila in od-dvojeua mnenja vsem trgovskim zbornicam v državi, občinskemu uradu dolžnikovega bivališča in če biva dolžnik izven sedeža poravnalnega sodišča, tudi okrajnemu (kotarskemu, srezkemu) sodišču njegovega bivališča, kjer morajo biti vsakomur dostopni.
Zelo važno je vprašanje, kolik bodi najnižji delež (kvota), ki ga mora ponuditi dolžnik, in kakšne večine je treba, da je ponudba sprejeta. Načrt predvideva v čl. 5 kot najnižji delež (kvoto) 40%, pri katerem je treba za sprejem poravnave *U večine po iznosu terjatev, pri deležu 50% in več Na večine, vsekakor pa nadpolovično večino vseh glasujočih upniKov (č. 46.). Določitev najnižjega dopustnega deleža (kvote) nna le toliko pomena, da se vsakemu dolžniku vnaprej onemogoči zavlačevanje svoje sanacije na škodo in račun svojih upnikov. Nadpolovične izgube redoma tudi ne nastopajo na enkrat, marveč nastanejo šele v daljši dobi. Seveda velja to le za primer, da dolžnikove neplačevitosli ni povzročil dogodek, ki ga dolžnik ni mogel predvidevati in tudi ne odvrniti, kakor so pri-rodni in vojni dogodki. Ni uvideti, zakaj se ne bi omogočilo povsem poštenemu dolžniku, ki je po prirodni nezgodi ali po vojnem dogodku propadel, da se sanira s pomočjo svojih upnikov, ki so bili morda po večini njegovi dolgoletni dobavitelji, ki jim je morda samim mnogo na tem, da obratuje dolžnik še naprej in ostane z njimi v nadaljnji poslovni zvezi tako. da se sčasoma njih enkratna izguba zopet izravna. Misliti pa je pri tem le na prirodne nezgode, ki jih dolžnik ni mogel pre ivideti in tudi ne odvnrti s primernimi zaščitnimi napravami ali njih gospodarski učinek izravnati z običajnim in njegovim fazme-rarn ustreznim zavarovanjem. Načeloma bi torej predlagal kot najnižji dopustni delež 50%. V primeru piirodtie nezgode ali vojnega dogodka, ki l?i moral biti izkazan že v predlogu na otvoritev postopanja, naj bi bil najnižji delež 10%.
Zakon naj daje nadalje ugodnost dolžnikom, ki hitro apelirajo na svoje upnike in ki nudijo čim višje poravnalne deleže. Radi tega bi bilo določiti tudi različno večino za sprejem poravnalne ponudbe. Za dovoljenje moratorija do enega leta — načrt izrecno predv'deva moratorij —, naj bi zadostovala nad-
O načrtu novega zakona o prisilni poravnavi :tzven stečaja.      57
polovična večina vseh terjatev, ki dajejo pravico za glasovanje, pri moratoriju preko enega leta in pri poravnavah do najmanj 75% naj bi zadostovala dvetretjinska večina. Tu bi bilo uvrstiti tudi vse poravnave, ki imajo svoj vzrok v prirodnih nezgodah, v ostalem pa bi bilo treba tričetrtinske večine. V vseh primerih pa b,i morala glasovati za poravnavo vsaj nadpolovična večina vseh glasujočih upnikov.
Končno treba določiti v zakonu, da jamči za izvedbo poravnave vedno tudi dolžnikova žena z vso svojo imovino. Ta zahteva je na eni strani potrebna, da dolžnik naknadno ne izigra dosežene poravnave, na drugi strani pa ni krivična, kajti če imo-vita žena že ni priskočila svojemu možu pred poravnavo, naj jamči vsaj moževim upnikom, ki so sanacijo omogočili, da se poravnava redno izvede. Posredno bi bilo to tudi njej v prid, ko bo mogel tisti, ki jo mora po zakonu preživljati, mirno in redno dalje obratovati.
Načrt predvideva v členu 73 v primerih poravnave denarnih zavodov posebni upniški odbor, ki se izvoli na poravnalnem naroku in kj mora nadzorovati izvedbo poravnave. Ta odbor je pri denarnih zavodih obligatoren. Umestno bi bilo, da se tak odbor izvoli tudi v drugih primerih, seveda naj bi bil le fakultativen in naj bi se izvolil le tedaj, če to zahteva nadpolovična večina za glasovanje upravičenih upnikov. To je v določnih primerih praktično in so se s pritrdilom dolžnika taki odbori postavljali tudi že sedaj, ali pa se je ta naloga poverila upravniku. Novi zakon naj bi dal to možnost tudi takrat, ko dolžnik ne bi hotel pristati na tak nadzor.
To bi bile glavne zahteve in načela, v katerem smislu naj bi se načrt spremenil in dopolnil, da bi onemogočil zlorabo institucije poravnave izven stečaja.
K načrtu je pa v nekaterih podrobnih vprašanjih pripomniti še to.
Čl. 4 določa roke, v katerih je poravnavo izvesti. Ta določba naj bi odpadla, kajti ni nade, da se ponudbe, ki obljubljajo plačilo v malih dolgodobmih obrokih, da se sprejmejo, sicer pa naj se prepusti uimikom, katere načine izvedbe poravnave da smatrajo za sprejemljive. Čl. 5 določa, kdaj je predlog, da se otvori poravnalno postopanje, a limine zavrniti in navaja med
58       O načrtu novega zakona o prisilni poravnavi izven stečaja.
drugim tudi to, ako je dolžnik radi kaznivega dejanja iz kori-stoljubja v preiskavi. To določbo bi bilo treba menda črtat;, kajti poravnalno postopanje se mora itak naknadno ustaviti, ako bi bil dolžnik medčasno obsojen radi takega dejanja, sicer pa ima upništvo že v poravnalnem postopanju možnost, da se samo prepriča o delovanju in kvaliteti dolžnika, ne gre pa onemogočiti poravnavo dolžniku, ki je prišel v preiskavo le radi neosnovane ovadbe, ki jo je morda vložil kak konkurent, da prepreči sanacijo in nadaljnje gospodarsko delovanje dolžnikovo.
Odrediti bi bilo, da se oglas o uvedbi postopanja nabije tudi v poslovnih prostorih dolžnika na vidnem mestu in da mora dolžnik, ako je trgovec, pristavljati odslej svoji firmi pristavek: v poravnalnem postopanju, kakor to določa novi nemški poravnalni red. Ako se dolžnik tega predpisa ne bi držal, bi smelo poravnalno sodišče postopanje ustaviti. Ta določila bi imela ta pomen, da ne bi v poravnalnem postopanju nahajajoči se dolžniki morda pritegnili v krog svojih upnikov doslej še neprizadete osebe, ki vsled oddaljenosti svojega bivališča ali brezbrižnosti ne bi vedeli za poravnalno postopanje. Ugovor, da bi bila taka določba le v kvar dolžniku in manjšala njegov kredit, je neutemljen, ko more previden in skrben dobavitelj, trgovec ali podjetnik itak vedno zvedeti za že otvor-jeno poravnalno postopanje.
Čl. 18 daje dolžniku pravico, da predlaga izmeno upravitelja. Ta pravica naj bi se dala edinole upniškemu odboru, dolžniku pa odvzela vsaka ingerenca glede organov, ki so po stavljeni le v zaščito upništva, ne pa dolžnika.
Čl. 34 določa, da more poravnalni sodnik odložiti poravnalni narok do 15 dni, da omogoči dolžniku pristop k naroku. To pravico naj bi imel tudi na predlog upravitelja odnosno odbora, ako temu ni bilo možno pravočasno oddati svojega poročila.
V tehničnem oziru bi bilo priporočati, da naj zakon jasno loči, kdaj ustavi postopanje poravnalni sodnik in kdaj poravnalno sodišče, pri čemer naj odloča prvi le tedaj, če naj je predhodno rešiti meritorno vprašanje.
O načrtu novega zakona o prisilni poravnavi iizven stečaja.       59
Odpade naj nadalje določba, da more poravnalno sodišče ustaviti postopanje, ako se dokaže, da je dolžnik stavil poravnalni predlog le v namenu, da tako »izigra« svoje upnike, zlasti ako pokaže, da mu manjka resna volja ali možnost, da izpolni poravnalno pogodbo ali če je sicer očividno, da ne bo prišlo do poravnave, ker je presplošna in daje možnost zlorabe in šikane in ker naj bo v primerih odvisnih več ali manj od proste presoje situacije, prepuščeno upništvu, da odloča samo s tem, da poravnavo sprejme ali pa odkloni.
Pritrditi je načelu, postavljenemu v čl. 56, da naj se pri trgovcih otvori konkurz uradoma, ako se postopanje ustavi ali poravnava ne uspe, vendar bi bilo pristaviti, da se to v primerih, ko je že poravnalno postopanje pokazalo, da ni kritja za stroške konkurznega postopanja, zgodi le tedaj, če upniki založe potreben predujem za stroške. Znesek predujma naj bi navedel že ustavitveni sklep.
Umestno bi bilo tudi, da se povsod tam, kjer je bila zaznamovana uvedba poravnalnega postopanja, zaznamuje vsebina i>oravnave. Taka zaznamba se izbriše šele, ko je poravnava izpolnjena, kar mora dolžnik izkazati.
Na mestu bi bilo z novim zakonom na novo urediti tudi pristojbinsko vprašanje.
Končno se ugovarja proti vladnemu načrtu, da je preveč neokreten in da se postopanje predolgo zavleče. Zlasti gospodarski krogi si žele zelo poenostavljeno postopanje, ki si ga predstavljajo nekako tako, da mora dolžnik, ko stavi predlog na uvedbo postopanja, dokazati, da se večina upnikov strinja s predlagano poravnavo in da sodišče potem ob danih pogojih poravnavo potrdi ali pa potrditev odreče. Drugi predlagajo, da sodišče na predlog dolžnika otvori poravnalno postopanje in da preišče dolžnikove imovinske razmere uradoma in brez sodelovanja upnikov po izvedencih. Ko so ti oddali svoje mnenje, odredi sodišče glasovanje o poravnalni ponudbi.
Ti predlogi za naše razmere niso sprejemljivi. V prvem slučaju bi bilo le odvisno od spretnosti dolžnika ali njegovega posredovalca, če ve svoje upnike prepričati o nujnosti poravnave in bi marsikdo dosegel ugodnejšo poravnavo, kakor ustreza njegovim dejanskim in imovinskim razmeram, drugi bi
60
Franc Kletin: Govori, predavanja, članki, pisma.
pa s svojo poravnalno ponudbo propadli, dasi bi bila umestna in v prid vsem prizadetim, le ker ne bi znali dosti prepričevalno nastopati. V drugem primeru bi bila nevarnost, da bi se postopalo precej šablonsko in bi izvedenci brez sodelovanja upnikov stali nekako pod vplivom dolžnika. V obeh primerih bi upniki imeli vtis, da 86 o razmerah dolžnika slabo podučeni in bi po par bridkih skušnjah odklanjali vsako četudi morda pravično in zanj ugodno poravnavo. S tem bi postala institucija poravnave izven stečaja nepraktična in nepotrebna in bi nastopilo zopet ono stanje, ki obstoja sedaj, ko sploh nimamo poravnalnega reda in se izvedejo poravnave izvensodno ali pa šele tekom stečaja. Za naše razmere je torej v vladnem načrtu zasnovani sistem najboljši in gre le vsestransko povzdigniti vpliv upnikov kot faktorja, ki ima največji interes na tem, da se doseže v vsakem primeru poravnava, ki ustreza dejanskim imovinskim razmeram dolžnika. Brez smotrenega sodelovanja upnikov bo pa vsak poravnalni red odrekel. Zakon more upnike ščititi le toliko, da prisili dolžnika, čim prej predlagati otvoritev postopanja, da po možnosti obrezuspeši fraudulozna dejanja dolžniki?',- pred uvedbo in po končanem postopanju in da daje upnikom možnost, da se morejo sami uspešno ščititi.
Franc Klein: Govori, predavanja, članki, pisma.
Ime Franca Kleina je pri nas spojeno s civilnimi procesnimi zakoni. Mnogo manj znano je njegovo drugo legislativno. znanstveno in socialno delo, pa mislim, da zasluži mož, čigar temeljne ideje o civilnem procesu še vedno dalje prodirajo v svetu, da se o priliki tridesetletnice, odkar imamo novi proces, nekoliko bližje sernanmio z njim. Priliko za to dajejo »Govori, predavanja, članki, pisma«1, ki sta jih v smislu Kleinove
1 Framz Klein: Reden, Vortrage, Aufsatze, Rriefe. Dva zvezka. XXIII — 11.23 strani; iManzsche Verlaigs. imd Universitaitsbuchhandlujig Wien 1927.
Dr. M. iškerli.
Franc Klein: Govori, ipredavanja, članki, pisma.
61
oporoke iz 1. 1915. zbrala in izdala senatni predsednik dr. Josef Friedlander in njegova soproga, dolgoletna pokojnikova prija-teija.-
Zbirko uvaja kratek opis življenja, sestavljen nekako do konca 1. 1916. po pokojniku, dopolnjen po izdajateljih.'1 Snov sta izdajatelja razdelila po tvarini v poglavja: 1. pravo (procesno, državljansko, kazensko, splošna vprašanja), 2. socialna politika (spljo/šna vprašanja, skrb za mladino, stanovanjska reforma, dedna stavbna pravica), 3. politika, 4. narodno gospodarstvo,
5. vojna, 6. mir in društvo narodov, 7. ustava (Avstrija), 8. pri-klopitev Avstrije k Nemčiji, 9. razno, 10. osebe (zlasti Stein-
a Nikakor nista ta 'debela zvezka vse, kar je ostalo po Kledrau irazen procesnih zakonov, materialij k njim in priročnih (Manziovih) izdaj o njih. V uvodu je navedenih okroglo 130 deloma večjih del, večinoma pa krajših člankov' v raznih strokovnih in političnih listih, ki niso sprejeti v pričujočo zbirko. Od teh naj omenim le najznamenitejša dela: Die schuldhafte Par-leihandlung (1885); Sachbesitz und Ersiuung (iz rimskega prava, 1891); Plro fuiruro (1891, to delo je povzročilo poziv Kletna v Justiono ministrstvo.); Vorlesnmgen iiber die Praxiis des Zivilprozesjses (1900, pri nas najbolj (znano KleHnovo delo); Die rtettSresi Entwick!ungeTi! m Verfassumg und Recht der Aktienigesellschaften ;(1904); Das Organisationswesen der QeR€nwart (1913); Die wirtscihaftlidiien undi sozialen (irundUagen der Er-werbsgeselilschaften (1914); Die Haager Beschliisse iiber das einheitiliche Sc(heckrech|t (19k4); Der ZivJlprozess Oesterreichs, 1927 (izšlo po smrti dopolnil Friedricih Brtgel).
3 Klein se le rodi* leta 1854. na Dunaju; hatotfiMiiral se je leta 1883, leta 1891. je bil pozvan v jusoično manistrsAvo, kjer so mu poverili delo za nove procestie zakone. Leto. t895. je bil že sekoijisto načelnik, isto ieto je postal honorarni profesor za rimsko m civilno pravo, poznejše pozive na razne nemške nniiverze je odklanjal, da je mogel prevesti procesne zakone v prakso, zato je tud: leta 1897. odklonili ministrski potitfelj. Leta 1905. je poste) vodja justienega m:ntetirsfya, leta 1906. iustični minister (v to dobo spadajo čekovnii in avtomobilski zakon 'iti zakoni o družbah z omejeno zavezo, pripravi j ali so se: nevelacija o. d. zakon«, izakon o za varovalu- pogodbi, preklicnii red, kaz. zakonik in zakoni za zaiščMo mladine.) Novembra 1908 je Klein zapustil ministrstvo. Poslej se je udejstvoval v gosroski zbornici in publicistično. Leta 1916. je bil par mesecev zopet justični minister. Po prevratu je šel v politiko, pa je pri volitvah 1919 propadel. Bi! Je potem član avstrijske delegacije v Senžermsnu. Zadnja leta je delal za pravno ifn politično zbližanje in združitev Avsstrije in Nemčije. Jeseni  1923 ga je zadela kap. po ponovnih napadih je umrl
6. aprila 1926
62
Franc Kiedm: Govori, predavanja, članki, pisma.
bach, Unger, Orunhut), 11. pisma. Že ti naslovi pričajo, kako vsestranski je bil Klein, sicer pa se vidi, da je razdelitev nepopolna, ker ni izvršena po doslednem načelu, mešan je snovni vidik s kronološkim, v spisih o vojni in politiki itd. pa so povaold načeta tudi pravna, zlasti pa narodno - gospodarska in socialna vprašanja. V resnici je silno težko Kleinove spise urediti kakor koli po snovi, kajti ravno zaradi svojih univerzalnih interesov se Klein redno z nobenim vprašanjem ni bav'l samo z ene strani. Reče se lahko k večjemu, da so v mlajši dobi prevladovali pravni, v srednji dobi narodno - gospodarski in socialnopolitični, v zadnji dobi politični vidiki. Za spoznavanje celega moža in njegovega dela bi bila torej morda najboljša zgolj časovna ureditev in človeka Kleina bi pri tem še posebno osvetljevala pisma iz dotične dobe.4
Človeško je, da niso vsa priobčena dela — okloli 120 — enake 'vrednosti. Zlasti v političnih govorih in člankih Klein gotovo ni dosegel svoje običajne višine. Saj je nam drugoirod-cem težko, pravilno in pravično oceniti to stran, ali reči vendar smemo, da je, dasi ni kazal tako izrazitega nasprotstva zoper nenemške narode bivše Avstrije, kakor mnogi drugi, v obče vendar le mnogo premalo razumeval težave in težnje Slovanov v bivši Avstriji, da je za Nemce — prikrito — zahteval poseben položaj, pri tem pa, ne v besedi, pač v stvari prezrl razvoj Slovanov. Ne bomio mu pa zamerili, da je kot avstrijski Nemec toplo obžaloval stisko in nesrečo svoje domovine (Nemške) Avstrije tekom mirovnih pogajanj in po Sen-žermenski pogodbi, dasi pri tem ni bil baš pravičen slovanskim (»nasledstvenim«) državam,5 in prav tako ne, da je rešitev
4 Te tdžave sita seveda čutila tudi izdajatelja sama (predgovor); pisma so citirana na mestih, kamor časovno spadajo.
5 Za Kleinovo politično prepričanje posebno značilni so članki in govori: Die Krise des Interna tionalismiu.; iz dec. 1914, zlasti str. 607 (tu je zrno, da bodeita oba vzroka voine, namreč nacijonaiizem in gospodarska ekspanzija, preživela vojno). Fin Gedanktag der De-zemberverfassuni; (1917), Das Recht der Seosirbestirnimtms (1918). Kirieg undi Geselschafttsgeist (1914). Die Kriegsnot der Press>e M 915). Die iPoMtisdhen Rechie wahremd des Krieges (1915, Klern se nikakor mi ogreval za izrastke vojne in vojaške uprave, kakor tudi ne za vladanje s § 14 — str. 835 si.), Die Grenzen des Foderafemrus (sept.
Franc /Klein: Govori, predavanja, članki, pisma.
63
Avstrije videl le v skorajšnji spojitvi z Nemčijo. Glede notranje ureditve republike Avstrije razvoj Kleinu ni dal prav in Klein je končno spoznal, da politika ni zanj, kakor kaže pismo str. 1108, 1109 »Mein Abschied von der Politik ist ein unbedingter. Fiir sie bin ich nicht ordinar genug«: držal se pa te obljube ni).
To le mimogrede, zaradi popolnejše slike. Neprimerno važnejše je ostalo iz zbirke razvidno Kleinovo delo. Iz njega hočem povzeti, da ne born preobširen, samo to, kar je najznačilnejše za moža in kar je še danes važno in upoštevanja vredno tudi pri nas. Tudj tega je mnogo. Pred vsem treba osvetliti Kleinovlo razmerje do prava, kakor se nam kaže iz neštetih izrekov njegovih, od katerih naj navedem le nastopne: »Pravo je po vsebini morala, opremljena z oblastveno silo. Gospodarski izgredi se bolj obžalujejo in obsojajo kot nemoralni kakor zaradi svoje nepravilnosti ali nesmotrenosti«. (Fiir die Riickkehr zum Rechtsbevvusstsein 1921, str. 434). — Pravo je le redkokdaj oplodilo gospodarske probleme, v času svetovnega prometa, mednarodnih vplivov in tekem pa pravna veda že celo ne more zahtevati, da bi vodila tokove gospodarstva. Skromno mora biti pomožna veda in storiti, kar je gospodarski potrebno... (Die Entschuldungsfrage auf dem Ju-ristentage 1904, str. 160). »Ne da se dovolj poudarjati, da so, kakor vsi pravni, tako tudi denarnopravni problemi v najožjem stiku s socialnimi in kulturnimi mislimi, odkar je v novejšem času ... poleg iormalnega vzcvelo, ali pravilneje, iz formalnega
1918), Ober dem Vercragsent\vuri fiir Deutschositerreich str. 851), Vor der Armvort auf den Friedensvertrag von Sainlt Oermadn (str. 852), Grund-gedanken des Friedensvertrages von Saint Germain (str. 860), Cber die Revision des Friedensvertrages von Saint Germain {istr. 874). — Iz osebnih spominov lahko dodani^ 'da simo Slovamii v bivšem justionem mi-ofc;rs'tvu na Dunaju pričakovali izpremembo kurza, ko je Klein po-tai vodja ministrstva in 'minister. MisMi smo, da mož učenjak in ženijalni zakonodarvec ne bo mogel gledati krivic, ki so se igodSite Slovanom. Pa smo se prevarili. Doseglo se ni toliko kot nič. Ne morem trdili, da je bila krivda foaš in samo 'Rleinova, ali gotovo Je, da pri njem nkoli nisi vedel, pri čem si, nlilti ne v vsakdanjfi itekoSih upravnih vprašanjih, za katera se je mnogo manj zanimal, nego za iTegislativna. Za< ta del je bilo lažje celo pod Hochenbnrgerjem. ki ie bil odkrit nasprotnik.
64
PraBc KIe*n: Govori, ipredavanja, članki, pisma.
prava se razv'lo socialno pravo« (Oeldrechtliche Probleir.e der Stabilsierung 1923. str. 207. prim. tudi str. 227). — »Nisem rad jurist, toda čutim vendar za vedo in njen ugled. Malo je bilo trenutkov, ko me je bilo juristovstva tako globoko sram kakor po berlinskih sklepih, ko je tisk Nemčije in Avstrije v vseh glasovih juristom očital njihovo nesposobnost, da bi pojmovali velike gospodarske pojave, kakor kartelno gibanje, in se je porogljivo poročalo o sporu, h kateremu so dovedla naša posvetovanja«. (Die Kartellfrage. Innsbruck 1904. stran 2836). — Prav tam str. 286: »To danes vendar vemo, vsa pravna vprašanja so vprašanja moči... Pravo ne izključuje moči, nego jo daje. Pravo je tisto, kar spravlja z močjo, da prenašamo moč drugega, s tem, da jo povzdigne v nravstveno in državno potrebnost, kateri se uklanjamo, kakor mnogim drugim državnim potrebnostim, ker jih pač s stališča države, njenega obstoja in njene blaginje, s stališča obče blaginje smatramo za neobhodne. Naloga prava ni, da se bori zoper močna vsak način, nego da jo napravi sposobno življenj:;.-. — »Če velja samo preprečiti ali odstraniti protipravnosti, more zakon prepovedati, uničiti, kaznovati, in tako doseže nameravani uspeh. Za gospodarski smoter kartelne zakonodaje pa to ne zadostuje. Tu se pojavlja meja zakonove moči. ki more po današnjem prometna k'oM><'darskem ustroju proizvodnje samo braniti, dajati predpise za naše dejanje in nehanje. ščititi pri rzvajalca; ne more pa zakon žal nikoli ustvariti proizvajalca.« (Die Kartellfrage. Berlin 1902. str. 231). — >Mi pravniki nismo zastonj hodili v šolo zadnjih desetletij. Ni bil lahek boj uiti ne lahk;1 naloga, da se osvobodimo j ako formalne logiški-dialek-tiške metode, po kateri smo se večinoma še učili in izobraževali, da si pogled oprostimo -vseh sholastiških omejitev za moderno; gospodarsko življenje, za socialne zahteve, da svojo
vedo, svoje znanstveno mišljenje osposobimo--da vanje
prodre in jih oplodi ves veletok socialnega bistva.« (Die Kartellfrage, Innsbruck 1904, str. 289). »Sedanjost--ceni vse
prednosti formalne intelektualnosti, toda instinktivno čuti po-
6 Na Juristentagu 1902 v Berlinu ni prišlo do primernih zaključkov o kartfelinem vprašanju, ziarto se ie vprašanje postavilo na dhevni red Jimsterrtaga v Tnristirucku 1904.
Franc Klein: Govori, ipredavanja, Mam ki, pisma.
65
trebo, da pravoslovje bolj in bolj--poslane iz zgolj mireče
socialno produktivna, ne na učno stolico in sodno dvorano omejena umetnost.« (Emil Steinbach, 1907, str. 1045). Z eno besedo, pravo in pravna veda Kleinu nista bili sami sebi namen, bili sta mu socialna funkcija. Da pri vsem tem ni podcenjeval pomena prava, se zlasti jasno1 vidi iz poljudnega predavanja »Was wir dem Rechte zu danken haben« (1. 1890, str. 379).
Nadaljnji izreki kažejo obenem, kako resno in važno je Kleinu bilo zakonodavno delo, n. pr. «Bogati promet je rojeni sovražnik enostavnega prava. Njemu je pripisati, da je vedno težje najti kolikortoliko zadostne besede in pojme v zakonih; zaradi njega mora vsaka pravna norma računati z vsemi možnostmi, ki se dado ali ne dado zamisliti, in tako mora postati vedno bolj tekoča, nedoločena.« (Die Kartellfrage, Innsbruck 1904, str. 285). — Pravo zanjo (za zakonodajo — — ni več iz tekočega vrveža zajeta modrost življenja, nego trenutna slika življenja samega. Prej iz prava več ali manj izgnano, se kaže življenje kot njegov gospodar. —¦ — Da se z elementi življenja, ki dero v pravo, včasih sprejmo tudi politično vrvenje ali nedobojevani boji, je po naših izročilih vse ptrej nego razveseljivo. — — Pred vojno je seveda zakonodavna umetnost redno mislila na to, da postavi pravne norme šele, ko politike ne bi več prehudo dražile, in da jih obrusi tako, da bi dale čim manj povoda za politična trenja. Tako previdno se v bodoče najbrže ne bo dalo več ravnati. — — Zakonodaji bo treba omogočiti, da slvoje delo opravlja z mirnim premislekom in s sodelovanjem
vseh prizadetih stanov in skupin.--Pravo postaviti na voljo
kateregakoli poedinca ali večine in ravnati z občno blaginjo, moralo in kulturo kot z mrtvimi postavkami, bi bila huda zmota, ker bi morala, čeprav ponovljena v zakonskih oblikah, slednjič pravo spremeniti v silo.« (Das neue Recht, 1920, str. 429 si.)7--»Steinbach se je kot zakonodavec moral boriti z drugo olviiro: z malo razvitim umetniškim čutom za obliko. O stilizaciji v oblikujoči umetnosti se da različno misliti.
; Res. da so ti iareki b':!i liamelnijerii strankarskim 'bojem v avstrijski republiki, toda mutatis mutami(fe Smajo občno veljavnost.
5
66
Franc Klein: Govori, predavanja, članki, pisma.
zakon pa vedno zahteva stilizacijo. Ne da se kar zapisati, treba ga zgraditi po dobrih arhitektonskih pravilih.« (Emil Steinbach, 1907, str. 1046). »Stvarna nezadostnost mnogih novih zakonov izvira iz dveh činjenic. Po eni strani sta se gospodarstvo in •promet neizmerno speciailizovala. V vsaki njihovih neštetih panog je mnogo običajev, prometnih šeg, tehniškega in pod vplivom gospodarskih ali družbenih sil imajo iste pravne norme cesto na raznih poljih gospodarstva in prometa povsem različne učinke. Dočim to od zakonodavca zahteva več, manjka v drugo roko vsakega zanesljivega jamstva za to, da zako-nodavna tela vedno razpolagajo z znanjem in na skušnje oprtim razumevanjem, ki sta potrebni v poedinem primeru. (Parlamentarische- Gesetzgebung, 1917, str. 644).8 Vendar Klein ni bil prijatelj pravnega razvoja po sodniških izrekih: »Čim več današnje prilike zahtevajo od zakonodavca, tem redkejše se sme pričakovati, da bi pravotvorni sodniški izrek res nadomestil zakonsko pravo. Razen tega pa manjka prav najplemnitejšega, najboljšega učinka zakonskega prava, njegove lOČuvalne in vzgojne sile pravu, ki je priznano samo v sodniškem izreku; ta z malimi izjemami ostane juristovsko pravo.« (Die Revision des Burgerlichen Gesetzbuches, 1904. Str. 154).
Povsem dosledno Klein ni bil pristaš svobodnega sodstva. Značilni so sledeči izreki: »Pravlo sploh ni sodniška last, nego občno dobro. Njegova glavna vrednost ni v razmerno maloštevilnih sodniških pravorekih, nego v milijonih lajiških pra-vorekov vsakdanjega prometa. Sodnikova sodba izjavlja, kaj naj bi bile stranke storile, preden so prišle k sodniku. V sodstvu mora priti do veljave, kar je tudi veliki neuki množici razumljivo in pristopno, ne pa nepreračunljive izjave prekulti-viranega osebnega pravnega čuta. PoslIoVni promet bi izgubil vso varnost, ako bi sodnik vsak hip smel preizkusiti zakon, ali je primeren času, in ga za poedini primer razveljaviti, če
8 Kaikor je to — vedno bolj — res, iako malo je verjeltno, da bi se dal oSivdtvoriti OKJeinov predlog, da naj parlament iz poklicnih slojev lizibere veščake. kli bi sodelovali pri posvetovanjih v odsekih. Danes je politicifm tudi civilna zakonodaja, za kalrero je Klein to predlagal v prvf vrsti.
Franc Klein: Govori, ipredavanja, članki, pisma.
67
je drugačnega mnenja.--Z eno besedo, če pomislimo na državno in družbeno funkcijo prava, po On. Flaviju propovedova-nega kulta individualizma v sodstvu pač ne bomo mogli imenovati drugače nego antisocialnega--(Der Kampf um die
Rechtswiissenschaft, 1906, str. 399). — In v intervjuju 1914
(str. 1028) je na dotično vprašanje izjavil: »--kakor bi bilo
želeti, da bi se sodJstvo moglo prilagoditi najpoedinejšemu
primeru--vendar menim, da sodnik v izvestnem smislu
mora biti vezan. Tem svobodnejši pa in dalekovidnejši naj bo zakonodavec«
Po vsem tem je razumljivo, da se je Klein, dasi — ali ker? — je visoko cenil rimsko pravo (str. 1019), toplo zavzemal za gospodarsko, življensko izobrazbo pravnikov: »Pred vsem ni dvoma, da je za gospodarsko izobrazbo pravnika neobhodno potrebno, da se spozna v narodnogospodarski in finančni vedi, bankarstvu, davčnem pravu, socialni zakonodaji in socialni politiki in da zato treba te vede na vseučilišču intenzivno
gojiti--.« Tožbe zaradi preobremenitve niso resne: »Kaj
pomaga odpuščati učenje in izpite, ko se na prvem koraku v življenje srečamo s temi stvarmi, neglede na to, da so imenovane snovi danes našemu življenju in našim duševnim interesom mnogo bližje nego strogo pravna snov in se jih bo zato
cesto lažje naučiti nego pozitivnega prava.«--»zahtevati,
da se tudi nauk o zasebnem in javnem pravu--skrbno
ozira na dotične gospodarske in socialne momente, s tem, da v pravnem nauku vedno upoštevajo in razlagajo gospodarske ali socialne strani pravnih pojavov in razmerij, iz teh področij izvirajoče nagibe za pravni razvoj, vpliv pravnih naprav na
narodno gospodarstvo in na sestavo družbe. «--»Ako se
jurist dosledno opozarja, kako revno in nezadostno je zgolj juristično motrenje, bi se navadil, da bi vse pojave meril z merilom, ki bi bilo opredeljeno gospodarski in socialno, in zveza vseh teh funkcij družabnega življenja bi se morala zrcaliti v njegovi sodbi.« (Die Mittel zur wirtschaftlichen Ausbildung der Juristen, 1911. str. 424. 425). 9
9 Članek je prikrojen predvsem! za nerrfške pritoke. Na naših univer-zalh se smatrajo vsi predmet; za enakovredne in (tudi metoda pouka
5*
(8
Franc Klein: (tovori, predavanja, članki, pisma.
Upam, da se mi je s temi citati bolj posrečilo pred-očiti Kleinovo splošno znanstveno mišljenje, nego bi spričo tako obširnega gradiva mogel s še tako podrobnim obravnavanjem poedinih člankov in govorov. Ipak ne morem mimo vseh posameznih študij. Zanimivo je predvsem Kleinovo stališče napram razvoju civilnega procesa. Glavni vir razvoja procesnega prava in sprememb v njem mu je človeška slabost in zloba, ki v vsakem procesnem sistemu zlorablja njegove institucije, dokler se zakonodaja ne upre in ne prepreči možnosti zlorabe (šikan), ki jih nudi izvestni procesni sistem, z novim procesom. (Poskusno predavanje na dunajski univerzi 1885, str. 3 si.). Najsi je to mnenje povsem pravilno ali ne, gotovo je, da se pozna v naših procesnih zakonih povsod in da so naprave, s katerimi je Klein opremil zakon, da brezobzirno zapre vrata zlorabi, v veliki meri vzrok njegove izredne kakovosti. Značilni so za pojmovanje procesnega prava izreki v predavanju »Zeit- und Geistesstrommungen im Prozesse« (1901, str. 138 — mimogrede naj omenim točno kritiko starejših procesnih sistemov v tem predavanju): Smotren in v skladu z modernim pojmovanjem države bo proces samo. če je pravna zaščita ne šele s sodbo, ampak od prvega koraka v postopanju res dajanje državne pomoči. To ni utopija, treba le osvoboditi vezano moč sodnikovo in jo, kakor moč drugih državnih organov, dati v službo pravice, občnega blagra in družbenega miru. Kajti vse to nam čuvajo oblike in formule procesa. V njem se tako kažejo meje naše nravne moči. Dobra volja bi napravila proces nepotreben; zato koraka proces, brez katerega ne izhaja nobena doba, prav za prav kot spričevalo vedno enake
človeške nepopolnosti in slabosti skozi zgodovino.--Vsaka
dobro izvedena pravda je triurni prava, toda za državo in družbo, za politiko, za narodno blagostanje, za etiko, kulturo in človekoljubje je en brez sile in trenja pravilno izpolnjen pravni posel neizmerno večji dobiček nevgo sto brezhibnih pravd.
zas,ebnopravnih disciplin .ustreza več ali .rmalnj gori navedenim zahkevam. Napačno bi pa razumel Kleina, kdor b; mislil, da je pravni pouk stavil za gospodarski in socialni,- le izenačenje je hotel.
Franc Klein: Govori, predavanja, članki, pisma.
69
Dasi nam jc Klein pred vsem procesualist, vendar nikakor ni pretiraval pomena procesnega prava: »Proces je sredstvo za ugotovitev materialne pravice in to mora ostati. Znanje materialnega prava in njega pravilna uporaba sta prvo, sicer manjka procesu socialne upravičenosti, sicer je prazno tekoč, klepetajoč mlin.« (Die praktisehe Anvvendung der neuen Pro-zessgesetze, 1899, str. 89).10 V isti razpravi Klein tudi naglasa potrebo, zopet in zopet proučavati zakon, sicer se to, kar se ne rabi cesto, sploh izgubi za pravno življenje (»die rechts-vernichtende Macht des Vergessens«).
Razprava »Die Lebenskraft des A. B. GB.« (ob stoletnici, 1911), jasno kaže. od kod življenska sila občnega državljanskega zakonika, in kje in kako ga treba popolniti zlasti glede mladinskega prava. Zaščita mladine je bil sploh Kleinov najljubši tema, vedno in povsod naglasa, kako potrebna je: »za državo in njen narod ni večjih življenskih vrednot od njihove mladine, kajti država in narod živita za bodočnost.« (Rede am ersten osterr. Kinderschutzkongress, 1907, str. 499). Ko kritikuje prvo delno novelo k o. d. z., ji zamerja najbolj to, da ne sega dovolj daleč v zaščiti mladine (Eine Kriegsnovelle zum BOB, 1914, str. 194 si.), kakor je vladi zameril, da ni spravila v življenje mladinskega kazenskega prava.
Iz občnega civilnega prava bi še opozoril na razprave o dedni stavbeni pravici, glede katere je Klein pričakoval, da bo izdatno podprla izvedbo stanovanjske reforme, za katero se je mnogo zavzemal. Dvomim, da je uresničitev teh nad preprečila samo vojna. — Tudi za nas je zanimiv članek »Die Entschuldungsfrage auf dem Juristentage« (1904, str. 156). — Klein vidi rešitev kmeta edino v zadružnem delu, zlasti pa pobija ustanovitev zadolžitvene meje, ki je čisto zunanje sred-
10 Ako se pri niais z uvedbo novi'h procesnih zakonov uvedle tudi institucija pisarni škili inštruktorjev — in morala bi se — naj tri si gospodje, ki bodo določeni za inštruktorje, po nekajkrat prečrtali Kleinov nagovor na prvi konferenci sodnih inštruktorjev .(str. 8?). Težko, da bi jim kdo mogel krajše in točnejše povedati, česa treba in česa se jim j« čuvati. Zlasti pa bi pri nas, kjer v mnogh ozirih oblika ubija misel in gre V nekaterih krajih in izvestnih upravnih panogah 'birokrati ze m v najslabšem smislu uprav v klasje, trebalo v pravem in prenesenem pomenu TjamtHi, da »ne sme priti do poslovniškega sodlstva ali poslovniške vede«.
70
Franc Klein: Govori, predavanja, članki, pismu.
stvo, ne sega zlu do temelja, podražuje osebni kredit in spravlja kmeta v roke oderuhom, zlasti če ni preskrbljeno za reden kredit. Kakor da bi bil mislil na velik del naše domovine! — Previdnost Kleinovo v zakonodavnih vprašanjih kaže razpra-vica »Der Weg« (1905, str. 393). Ko je prevzel vodstvo just. ministrstva, so mnogi od njega pričakovali in zahtevali spremembo bračnega prava. Fino je odgovoril, da dobimo boljše bračno pravo, če ga bo zahteval javno življenje določujoči duh naroda, če bo sam za to zrel. Ne gre rotiti moža (Kleina), nego razgibati duhove množice.
V trgovinskem pravu se je Klein bavil zlasti s karteli, z oblikami in ustrojem gospodarskih udruženj, s poenotenjem meničnega prava. Razprave o teh predmetih, dasi deloma stare nad 20 let, zaslužijo vso pozornost. Izmed člankov kazenskopravne vsebine naj opozorim na mnenje, dano za 15. mednarodni časnikarski kongres v Rimu (1911) o predmetu »Der Zeugniszvvang gegen die Presse« (str. 372 si.).
Da je bil Klein odličen stilist, je splošno znano. To se vidi tudi njegovim govorom, od katerih naj omenim le one v parlamentarni debati o civilnih procesnih zakonih (str. 47 do SI)11 in o kartelnem vprašanju na Juristentagu v Innsbrucku (str. 249—302). Kakor pa so sijajno napisani, so vendar komaj senca govorjenih, kajti Klein je kot govornik naravnost fasciniral. Kdor ga je čul, bo tu spoznal enega vzrokov, da se je Klein tako zavzemal za živo besedo v pravdi in da je tako neusmiljeno pobijal vse nepotrebno pisanje. Razumel bo. da je bridko tožil, da se senžermenska pogajanja vrše samo pismeno, in da temu pripisuje znaten del avstrijskih neuspehov. Dvomiti smemo, ali ima prav, toda značilno je zanj.
Pisma so naslovljena izdajateljici, eno izdajatelju knjige. Priznati moram, da so mi bila za Kleina - človeka pravo od-
11 Precej je Klein delal s statistiko, ko je branili svoje procesne zakone. Značiken je 'izrek (Oie Parteianverliiretoni,' itn kiinftiigein Prozease, str. 41.)« ...sodbe o tem predlogu osnutka b: Me pač z vsega početka milejše, ako bi praktični juristi bolj gojiili pravno statisitiko.« Pri nas je, kolikor vidimo, pravosodna uprava sploh ne goji, niti ne vemo, ali vsaj surovi materiijal zbira povsod. (Marsikateri zakon ali naredba bi bil drugačen, ako bi se poklicani faktorji vsaj malo baviM z »nadležno« statistiko.
Nova knjiga o našeni tiskovnem pravu.
71
kritje, kajti v službi je bil Klein vsaj z nami nižjimi, ki smo itak le prav redko prišli z njim'v stik, samo služben in izven službe v družbi sicer duhovit, tudi sarkastično šaljiv, nikoli pa ni pokazal niti najmanj svojega čustvovanja.12. Iz pisem pa vidimo, kako se je mož pri svojem delu boril sam s seboj, kako neprijetna mu je bila borba v javnosti, zlasti z manj vrednimi nasprotniki, kako je užival prirodo in umetnost na Tirolskem, v Italiji in v našem Dubrovniku (pismo iz 1. 1919): »Smel sem se zanesti na Tvoj dobri okus, toda vendar presega ta kot zemlje vse, kar se da misliti. Ko sem davi stopil na balkon, me je kar prevzelo, da sem toliko lepega obsegel z enim pogledom.« Iz drugega dubrovniškega pisma se pa tudi vidi, koliko je trpel, ko se je moral posloviti — ne od ministrovanja, nego od svojega delokroga — — »tako brez smotra, tako popolnoma brez cilja in 'koristi, kako/r moja eksistenca, ni vendar nobena«.
Sklepam z besedami, s katerimi je Klein v intervjuju orisal svoje življenje (str. 1029): V mojem življenju je malo zanimivega ali celo romantičnega. Najbolj morda sili v njem v ospredje, da sem vedno delal kot žival, kajti naše današnje življenje zahteva pridnost kot temeljni pogoj vsake eksistence in vsakega uspeha.« Zamolčal je, da je bil ženijalen človek.
12 Klein Ije bil samec. 'Včailh je pri obedu prilsedel k mizi, kjer so obedovali uradniki iz iraznih imiinistnstev, zlasti justičnega. Tam sem ga imel priliko izvemsluržbeno Spoznati tudi jaz. Vedel se je povsem neprisiljeno, toda že sam naziv ekscelenca ,ni pripuščal nikakršnega približanja. Trdilo pa se je sp'ošno, da je 'tudi večini svojih najbližjih sodelavcev bil cesto neprijeten šef. dasi je cenil inteligenco in delavnost tudi pri drugli.
Nova knjiga o našem tiskovnem pravu.
Dr. Metod Dolenc.
I. Zagrebški redni vseučiliščni profesor za kazensko pravo dr. Stanko Frank, bivši glavni urednik uglednega dnevnika, torej dober poznavalec novinarstva, je napisal štu-
72
dijo o temeljih tiskovnega prava,* ki jasno !kaže, kako prav mu je hodila praktična verziranost v tiskovnih stvareh. Pa motil bi se, kdor bi mislil, da bo ta knjiga v prvi vrsti ali vsaj v veliki meri služila praksi. Knjigo bi označili na kratko, da j e p r a v n o f i 1 o z o f i č n a po vsebini, a k r i m i n a 1 n o p o 1 i t i č n a p o tendenc i. Razmotriva s profundnim poznanjem materije in literature bistvo tiska, bistvo kazni, pa preiskuje vse relacije med njima in odkriva pogreške. ki so se pripetile našim zakonodajcem, ko so na brzo roko skovali naš zakon o tisku, po davno zastarelih vzorcih. Doslej smo imeli za domačo porabo dvoje komentarjev (Muha. H 6 n i g s b e r g ; .glej naš prikaz v Slov. Prav., 1. 1927, str. 39 nasl.); sedaj smo dobili znanstveno delo, ki se z njim lahko postavimo tudi pred tujim svetom.
Pri svojih razmotrivanjih pride avtor do zanimivih zaključkov, ki po naših mislih baš najbolje spričujejo, da njegova knjiga ni namenjena vsakdanji praksi. On pravi in utemeljuje na zajemljiv način (gl. str. 62 et passim), da se po tiskovnem zakonu, ki je poseben zakon zase, ne more smatrati niti pisca niti urednika niti izdajatelja niti tiskarja niti razširjevalea za storilce v smislu kazenskega zakonika; kajti šele celokupno sodelovanje vseh teh faktorjev vede — do zabranje-nega uspevka, doseženega s tiskom. Za to pa tudi normativno po tiskovnem pravu odrejene »kazni« niso kazni; saj naj ne zadenejo krivca (čl. 40. al. 3, 4) ali pa bi vobče ne smele biti po svoji funkciji uvrščene med sredstva kazenskoprav. represalij. Prej bi spadale med politične represalije ali med očuvalna sredstva. Na značaj političnoadministrativnih odredb cikajo namreč tudi določbe glede popravkov in zaplemb, ker tu ne more biti več govora o kazenskopravnih represivnih sredstvih, ko niti osebe kaznivega storilca še ni. Pri tem zakon glede popravkov niti ne misli na to, da bi moralo biti pravilno, dognati s popravkom resnico, ampak dopušča, da sme pod iz-vestnimi formalnimi pogoji kdo še hujše neresnico trditi in za-ktevati nje priobčitev v tisku!
* Osnovi prava o š t a m p i. Zagreb 1927. Tisak Jugoslavenskc Štampe D. D. Str. 173.
Nova knjiga <o našem tiskovnem pravu.
73
Na zelo odločen način se zavzema avtor za dobro novinarstvo. On pravi generalno: »J u štampi ima korupcije!« (str. 12) in citira amerikanskega novinarja, ki je dejal o svojem stanu: »Mi smo marjjonete... Mi smo intelektualne prostitutke...« (Str. 15). Edino svetlo točko v našem zakonu o tisku vidi Frank baš v tem, da je naš zakonodajec napravil odločen korak, da očuva novinarjem vsaj malo materialne in moralne svobode. Izdal je namreč na podlagi tiskovnega zakona po avstrijskem uzorcu prikrojeno uredbo z dne 25. septembra 1926 o razmerju med novinarji in novinarskimi podjetji. —
O postopanju glede tiskovnih stvari govori avtor, žal, le na treh straneh. Ipak je povedal mnogo, med drugim de lege fe-renda to, da bi bilo po njegovem mnenju uvesti nekakšno objektivno postopanje, kjer bi bila obdolženčeva oseba le fiktiven predstavnik tiskovne odgovornosti, a sodbe naj bi izrekala porota.
II. Če smo zgoraj naznanili samo grobe linije o vsebini knjige, ker se to v okviru prikaza ob bogatosti avtorjevih misli drugače ne da storiti, in če smo povzeli glavne smeri zasnove in njene izvedbe, s tem seveda nismo hoteli usvo jiti si vse trditve, ki jih avtor postavlja. V teh kratkih vrsticah tudi ne moremo obsežno polemizirati z avtorjem. Naj le na kratko pokažemo, kako težki problemi se tu pojavljajo, problemi, o katerih bi človek skoraj mogel reči: »quot capita, to! sententiae«; naj se ozremo le na dva tri osnovna vprašanja, kjer bi avtorju ne mogli slediti.
Vsa njegova izvajanja potekajo iz osnovne misli, izražene na neštetih mestih knjige, da se znači kot materija zakona o tisku »javno mišljenje«. »Štampa služi kao megaton javtlOg mišljenja« (str. 76). Avtor analizira tudi pojem javnega mnenja; ipak smatramo, da pomeni avtorjevo »javno mišljenje prekolcbljivo podlago, da bi služila za pojmovno zgradbo tiskovnega prava. Kajti, kaj je »javno mišljenje«, dalo bi se morda še za javno življenje v politiki definirati, ako bi se reklo, da znači mišljenje daleko prevladujoče množice. Ali z a p r a v o se nam zdi ta pojem neporaben. Saj so vsi činitelji. ki so udeleženi pri tisku, tudi del javnega mišljenja, takisto pa tudi vsi srditi nasprotniki od nekega tiska zastopanega sta-
74
Nova knjiga o -našem tiskovnem pravu.
lišča, ki si nikdar ne bodo dali korigirati, svojega mnenja, niti se mu ne bodo hoteli akomodirati, makar bi bili uverjeni o njegovi nepravilnosti. Če govori avtor naravnost o javnem mnenju, ki ga tisk vsebuj e, bi ugovarjali, da tisk sploh nima »j avnega mnenja« v zgorajšnjem smislu, ampak le svoje individualno mnenje, izraženo na javeln način, t. j. s tiskom. Če n. pr. zakotni listič tako mimogrede natisne pro-staško psovko, ki meri na določno osebo, in se ta tudi čuti užaljeno, — ali naj gre tu res za »j a v n o m n e n j e ?« Seveda pravi avtor na str. 57, da je »štampa bar parcialno javno mišljenje«; ali tista »pars mnenja« pade tu tako nizko, da pač ni več — javno v smislu, ki ga hoče konstruirati avtor. Vsekako pa se smemo vprašati: Ali se more pri taki razblinjenosti pojma »javnega mišljenja« baš na tej podlagi naravnost zgraditi celokupna miselna stavba tiskovnega prava?
Že gori smo povedali, da smatra avtor za pravno zgrešeno karakterizacijo posameznih činiteljev pri tisku kakor pisca, urednika itd. kot — storilcev. Mi smo predvsem nazora, da se pojem »storilec« ne da drugače označiti nego normativnim potom, vse druge opredelbe bi bile podvržene upravičenemu očitku brezbrežnosti. Od našega tiskovnega zakona normativno odrejeni pojem storilca pa ni a priori protiven logiki! Za nas je namreč storilec v kazenskopravnem smislu vsakdo, ki ima deliktično sposobnost t. j. uvidevnost in zavest o autisocialnosti svojega dejanja in ki to dejanje zavestno stori. Če je tiskar v zavesti, da tiska normativno kot antisocialno dejanje zabranjen pamfet ali hujskarijo, je storilec v kazenskopravnem smislu ter gre le še za o b 1 i k o njegove krivde. Samo kjer ne gre za krivno obliko v smislu kazenskega zakona, samo tam je umestno, da se govori o »fikciji krivde«. Stvar zakonodajne tehnike bi pa bila, da bi se storilec z značajem krivca v smislu kaz. zak. kaznoval s kaznimi v ožjem smislu besede, dočim bi se morale za vse druge činitelje, ki so tudi »krivci«, toda v drugačnem pogledu, iznajti in ustanoviti represalije drugačnega značaja. Torej ne bi bilo treba nobene korekture, nobene fikcije pojma krivde. Kdor krši pravno dobrino javnega reda. nravnosti, časti itd. s tiskom prav tako zavestno, kakor bi to storil z besedo ali drugačnim dejanjem.
Nova knjiga o našem tiskovnem pravu.
75
ta je krivec v smislu kazenskega zakonika, samo višina njegove krivde je večja. Kdor pa krši iste pravne dobrine, ne da bi bili doseženi pogoji kaznivosti po kazenskem zakonu, tega naj zadenejo normativno!' ustanovljene drugačne represalije ali sankcije tiskovnega zakona.
Na str. 102 pravi avtor sam, »da za nas vrijednost kojeg zakona o štampi stoji u omjeru prema njegovoj bližini kazne-nom pravu«. S tem se popolnoma strinjamo. Ali kaj je potem treba, da kriminalnopolitično priporoča v primerih tiskovnih deliktov »postupak, gdje če ulogu okrivljenoga da igra djelo, o kojemu se radi, konkretni produkt štampe u neku ruku per-sonifikovano —. Produkt štampe če biti predmet pretresa ..., a ulogu okrivljenog moči če da glumi svaki od onih pojedinaca, koji dijele odnosno mišljenje, ali tek u toliko, što če im pripadati samo prava okrivljenoga a napose njegovo najvažnije pravo pravne obrane« (str. 155). Mi pa pravimo: Kam bi prišla pravna zavest, ako bi odobravali tako neharmonične solucije vprašanja in dovoljevali, da novinarji nekazneno store to s tiskano besedo, česar bi s prosto besedo brez kazni ne smeli storiti? —
Kot že omenjeno, pledira Frank za to, da naj sodijo tiskovne stvari porotniki. Da si smo še vedno pristaši ideje porotnih sodišč (čeprav ne več za vsako pokrajino naše države), vendar baš za tiskovne stvari ne bi mogli priporočati Frankove solucije problema, ampak ostali bi slejkoprej pri tem, da naj bi se tiskovne stvari sodile v senatih dveh učenih sodnikov in enega lajika - novinarja ali književnika (Pobližje Dolenc: Die Verfassung der oest. Strafgerichte u. das Laienrichtertum, Heidelberg 1910, str. 598. nasl.) —
Izneseni pomisleki sicer niso edini, ki jih imamo, ali so najglavnejši, ipak nam niti najmanje ne branijo, da študij Frankove monografije vsej naši inteligenci, osobjto pa pravnikom in novinarjem, najtopleje priporočamo, in ji le želimo, da naj bi inavgurirala po svoji ostri, pa upravičeni kritiki skorajšno revizijo našega tiskovnega prava — od temelja.
76
V spomin Vladimirj« Maiiiranicu.
V spomin Vladimirju Mažuraniču.
Univ. prof. \liha.iil Jasinski.
E.\egi monumentuim aere perennius ...
Horatius.
Dne 17. januarja 1. 1928. je preminul v 83. letu svojega zaslužnega življenja Vladimir I. Mažuranič, avtor slavnega historično - juridičnega slovarja — »Prinosi za hrvatski pravno-povjestni rječnik«.
Pokojni znanstvenik je spisal tudi več drugih del »Život i djela Dimitrije Demetera«, »Malen Jaša Dubrovčanin« etc. Toda njegovo ime je zaslovelo v zgodovfnskopravni znanosti bas po zaslugi omenjenega rečnika, ki je neprecenljive vrednosti za raziskovanje Primorskih statutov ter srednjeveških Hrvatskih listin. Isto delo mu je doprineslo člansko čast pri Jugo-slavenski akademiji znanosti i umjetnosti v Zagrebu. Razen Hrvatov nima do zdaj noben drug slovanski narod tako ponosno veličastnega historično-juridičnega slovarja kakor so Ma-žuraničevi »Prinosi«. Po obsegu, količini obdelanega gradiva in bogastvu pravnih izrazov presegajo celo znani Slovanski zgodovinsko - pravni slovar, delo liermengilda Jirečka, ki je dobil ime »Prove« po slovanskem bogu pravice in pravičnosti.1 Sicer se ozira Mažuraničev slovar predvsem zgolj na hrvatske pravne spomenike, dočim vsebuje H. Jirečkovo delo pravne izraze več slovanskih narodov (Rusov, Poljakov, Čehov, Srbov in Hrvatov).
Mažuraničevi »Prinosi« so imeli tako veliko vlogo v znanosti in tudi v avtorjem osebnem življenju, da moramo vsaj na kratko omeniti to znamenito delo.
VI. Mažuranič je bil sin hrvatskega bana in znanega pesnika Iv. Mažuraniča ter od !kraja menda ni mislil na strokov-
1 Hermemgid .Krečak: »iProve«. Hi<stor;dky slovar sflovanskelio prava. Praha. 1904. str. VM + 445. izlrabim to priliko, da sporočim veselo novico aa vse, ki ise zanimajo za s'ovansiko pravno¦2igodovKM\ Ugledni pravno-zgodovinar .profesor Praške univerze K. Kadl'ec bo kmalu natisnil svoje večletno delo — glosar besed in izrazov, ka.ere obsegajo stari pravni spo-mfemiiki vseh slovanskih narodov. Nedvomno bo presegajo to delo po številu 'besed, firazeologiji in kndi v dr. ozirih Herm. .lirečkov Sfovnik, ki je itak 'davno postal bibliografska tedkost.
V spomin Vladiimirjii iMažuraniču.
77
ao znanstveno delovanje. Dovršil je juridično fakulteto in je siužil kot sodnik. Leta 1912. je sklenil to pot kot predsednik banskega stola. Med tem se je odigral dogodek, kateremu je bilo sojeno, da pritegne VI. Mažuraniča k znanstvenemu delovanju. Pred kakimi 50. leti je sklenila Jugoslovanska akademija v Zagrebu, da založi poseben zbornik z imenom »Monumen-ta historico-juridica Slavorum meridicnalium«, katerega prva skupina naj bi obsegala »Statuta et leges« (kot prvi izmed teh spomenikov je natisnila akademija 1. 1877. Korčulanski statut, ki ga je priredil prof. J. Hanel). Poseben mešan odbor (člani akademije in pravne fakultete Zagrebške univerze) je pretresal vprašanje o tisku Dalmatinskih statutov. Takrat se je pojavila tudi misel o pravinozgodovinskem slovarju, ki bi bil potreben za pravilno umevanje onih statutov. Pokojni VI. Mažuranič je prevzel nalogo in je za njo bil ves navdušen. L. 1902 je že objavil načrt za bodoči slovar v članku »O rječniku prav-noga nazivlja hrvatskoga«. (Rad. Jugoslov. Akad. 130). Leta 1907. je sklenila Jugoslavenska akademija prevzeti tiskovne stroške Mažuraničeve publikacije in leta 1908. je že izšel prvi zvezek »Prinosa za hrvatski pravnopovjestni rječnik«. Tekom naslednjih 14 let je natisnil avtor še 9 zvezkov in na ta način je 1. 1922. zaključil temeljno besedilo svojega epohal-nega dela, ki šteje 1756 velikih strani in 8°. Kljub visoki starosti (štel je takrat že skoro 78. let) je ohranil neumorni znanstveni delavec vso čilost in podjetnost ter je 1. 1923. objavil še poseben dopolnilni zvezek z imenom: »Dodatci uz Prinose za hrvatski pravnopovjestni rječnik« (XVI in 74 str.). Če se spomnimo, da je pričel Mažuranič delati za zgodovinsko pravni slovar menda že po 1. 1880.2 in ga je dovršil z XI. dopolnilnim zvezkom šele 1. 1923, potem bomo upravičeno sklepali, da je posvetil neprestanemu delu za »Prinose« skoro 40 let svojega življenja. Ni čuda, da zaključuje Mažuranič uredniški predgovor v X. zvezku od 4. februarja 1. 1922. z zahvalo vsem, ki so mu bili s tiskanimi deli ali drugače v pomoč pri sestavljenju slo-
2 V »iNfaipicimani« ik il. /zvezku »Prinaša« (I. 1908) pravi IVI. Mažuranič: »Ima več mnogo god i na, &to sam nasUojao, 4a poibiliežim i poredjam iz naših pravnih spomenika s ovkraj i s onkraj Vellebita ono, što /mi se čnilo vrijedino spomeira, ne bi li paslužilo za hrvatski pravnopovjestni rječnik.«
78
V spomin Vladimirju iMaižuraniču.'
varja, ter vzklikne utrujeno: »Ja pak sada žudim pokoj. Majora tentent juniores!«
Ni mogoče podati v kratkem članku izčrpno oceno največjega dela preminulega znanstvenika, vendar pa si usojam že omenjenemu dodati nastopno. Avtor »Prinosov« se ni omejil na raznolike hrvatske pravne spomenike. Pri tolmačenju posameznih besed in izrazov se je večkrat poslužil razen obsežnih citatov iz hrvatskih virov tudi pravnih Izrazov in spomenikov drugih slovanskih oz. neslovanskih narodov.3 Razen zgodovinsko - pravnih besed in izrazov obsega Mažuraničev slovar tudi drugačne, malo znane ali sploh pozabljene v sedanjem hrvatskem jeziku. Se več: posamezne z izvirnim besedilom izdatno ponazorjene razlage so tako obširne, da predstavljajo prav za prav manjše strokovne razprave. To se tiče zlasti gesel: ban, bratstvo, crkva, čast, dar, grad, kupiti — kupovati, porota (vsak izmed omenjenih člankov obsega po 10 do 16 tiskovnih str.) in dr. nekoliko manjših člankov (Hrvatin, here-za. krv, pleme, pristav, kazna, dača, denuncija, dota, pozov, veče, baština, grabež, kradja, muka, oporuka, pravda).
VI. Mažuranič je rabil pri delu nad slovarjem mnogoštevilna leksikografska (med dr. tudi znani Du Cangev slovar), filo-loška, zgodovinska, etnografska in pravnozgodovinska dela najrazličnejših pisateljev, a poleg tega se je večkrat poslužil tudi lastnih domislekov, dodatkov, popravkov, ki vedno teme-Iijo na samostojnem raziskovanju dotičnih vprašanj. Vsi ti lastni prispevki se odlikujejo po izredni avtorjevi skromnosti in popolni korektnosti napram tujemu mnenju. Isto samozataje-vanje preveva tudi zaključno avtorsko oceno »Prinosov«. »Sad na kraju mojega truda. — pravi VI. Mažuranič v predgovoru, — sa strahom motrim grieške i omaške, pak i obče golem broj pitanja, potaknutih, a da se k rješenju ne primakoše«. Ta nenavadna skromnost je tem bolj ganljiva in občudovanja vredna, da je storil avtor vse, kar je možno za človeške moči, da bi čim bolj izpopolnil slovar in ga obvaroval slučajnih tiskovnih
3 V idopo'milnem XI. zvezku slovarja našteje avtor sam pod geslom »INijemac« (str. 19—20) najvagnejše 'rtamške ipravne iizraze, kamere je rabil v »Prinosiih« pri razlaganj« vspoTednih jugosiovenskih pravnih ustanov.
V spomin Vladi m i riti 'Maižuraniču.
79
in različnih drugih pogreškov. Po našem globokem prepričanju (ki ga bodo, kakor si usojam misliti, delili tudi drugi pravni historiki), bi imel neumorni in izredno vestni avtor »Prinosa za hrvatski pravnopovjestni rječnik« popolno pravico vzklikniti s Horacem skupaj ob koncu težkega dela: »Exegi monumentum aere perennius...«. Vsekakor pomenijo Mažuraničevi Prinosi« eno izmed najpomembnejših in osnovnih del hrvatske pravno-zgodovinske literature. Mažuraničev slovar bo vedno neobhodno potrebna priročna knjiga za vse historike jugoslovanskega prava.
Naj zaključijo mojo beležko kratki osebni spomini na pokojnega znanstvenika.
Prvič in žalibog tudi zadnjič sem videl VI. Mažuraniča in sem z njim govoril začetkom oktobra 1. 1926. Obiskal sem ga, ne da bi se z njim samo seznanil, temveč da bi mu tudi osebno izročil moje pred kratkim natisnjeno delo o Veprinačkem statutu. Saj sem se ob tej priliki izdatno posluževal Mažuraniče-vega slovarja. Ko sem pozvonil pri vratih Mažuraničeve vile na Jurjevski ulici, je vstopil za menoj še neznan gospod. Vstopila sva v sprejemnico, kjer so naju prosili, da počakava na gospodarja. Vsedla sva se po nasprotnih kotih velike sobe. Trenutek pozneje so se odprle duri iz veže. blizu katerih sem sedel, in vstopil je visok, slok, še vedno jako čil starec z bistrim pogledom in prijaznim obrazom. To je bil VI. Mažuranič. Naznanili so mu telefonski moj obisk še na predvečer. Zato se je meni približal, me pozdravil in tiho rekel: »Malo počakajte. Oni gospod bo kmalu šel, pa se bova podrobno pomenila!« Odšel je k drugemu gostu, ki se je izkazal kot znan profesor Bonnske univerze L. Kari Goetz (ki je med dr. tudi avtor razprave o »Ruski Pravdi«). Prof. K. Goetz je menda bil prvič pri Mažuraniču, kakor tudi jaz. Po medsebojnih pozdravih naju je gospodar seznanil in pričel se je skupen razgovor — zdaj hrvatski, zdaj nemški. Sicer je največ pripovedoval prof. Goetz o svojih vtisih iz Beograda, ki ga je pred kratkim obiskal, in Petrograda, kjer je bil nekaj mesecev poprej. Kmalu se je prof. Goetz poslovil, mene pa je ljubeznivi gospodar še zadržal. Dolgo sva se živahno pogovarjala o različnih stvareh, predvsem seveda o predmetih, ki se tičejo pravne zgodovine
80
V spomin Vladimirju Mažuraniču.
različnih slovanskih narodov. Najin razgovor je bil tako zanimiv in gospodar je bil tako ljubezniv, da bi se jaz ne požuril posloviti se, če se ne bi bal preveč utruditi 82-letnega starca. Prav prisrčno isva se poslovila in se za slovo po slovanski šegi celo poljubila na pobudo prijaznega gospodarja. Zapustil sem VI. Mažuraniča pod globokim vtisom njegove plemenite očarljive osebnosti. Občudoval sem njegovo veliko erudiciio. izvrsten spomin, živo zanimanje za znanstvena vprašanja, katero je ohranil kljub visoki starosti, izredno prijaznost, prisrčno vljudnost in široko, bi rekel brezmejno ljubezen do vsega slo-vanstva.
Prihodnji dan sem zapustil Zagreb, a dva dni pozneje sem že dobil v Ljubljano Mažuraničevo pismo. Pisal mi je, da je že pregledal »z velikim zadovoljstvom lijepo izdanje« Vepri-načkega statuta, poročal mi je lastne dodatne pripombe k nekaterim historično-juridičnim izrazom (komunšeak. zaklič in dr.) ter končno je izražal obžalovanje, da ni imel, neglede »na dužnost i 'vruču zelju svoju« prilike, da bi mi povrnil obisk. Kako je vse to značilno za častitljivega znanstvenika!
Omenil sem, da je slovar hudo utrudil VI. Mažuraniča in si je želel že 1. 1922. samo miru. A našel je ta 'vroče zaželjeni mir samo po smrti,1 ko se je preselil v »bolji sviet«.3
Naj da Bog večen in brezskrben mir blagi in plemeniti duši slavnega slovanskega znanstvenika!
4 iKljub utrujenosti in hrepenenju ipo počitku je nadaljeval' Mažuranič znanstveno delo do zadnjih mescev svojega življenja. Dovršil sem že to kratiko bekižko, ko sem1, nenadno prejel od 'VI. 'Mažunaničeve rodbine in na pokojnikovo osebno željo (zapustil je seznam oseb. katerim je nameni avtorske izvode) njegov zadnji članek »'Gebelim«, objavljen v VIII. knjigi ->Kola Matice Hrvatske« 1. 1927.
3 Ta iizra,z rabi (VI. iMaižunanič sam, ko omenja smrt (1. 1688) dti Can. gea. avtorja znamenitega glosarja srednjeveške latinščine.
Književna poročila.
81
Književna poročila.
Dr. Leonid Pitan&c. Držav«. 1927. Založila Družba Sv. Mohorfa. 8", 480 strani. Cena vez. Din 140.—, za člane M. D. Din 70.—.
Državno pravo je bilo v Slovencih do ujedinjenja prav slabo- ob« delano. Važnejših državnoslovnih razprav je bik) prav malo-, knjig nebenih. Izmed pisateljev na tem polju je omeniti dr. Janeza Kreka, ki se bavi v svojem »Socializmu«. (1901) nakratko tudi s pojmom in oblikami države, dir. Al;eša U iš e n i či n i k a . ki razpravlja v svoji •Sociologiji* (191(1) v 11. delu (str. 108—217) že obširneje o postanku in smotru države, a njenih oblastih in oblikah, o državi kot organi-zniu, o odnosu države dO drugih držav. Njima sledi dr. Bogumil V oš* n j a k v »Vedi« s prvimi specifično državnoslovnimi razpravami, izmed katerih je njegov »l" v od v obča načela državnega nauka« (»Veda« 1. 1911, str. 42, 137 . 237 . 336, 435/601) še danes prav uporabljiv in poučen-, čeprav še ne upošteva modernih državnoslovnih teorij, ki so nastopile 1. 1911 s Kelsenom. Omenja ga pa že v »Vedi« li. zv. št. 1 in 2. kjer ocenjuje njegove »Hauptprobleme der S-taatsrecbts« lehre«. Po teh početkih utihne z »Vedo« vred' med evropsko vojno tudi dr. Bogumil Vcšnjak, ki se je bil s svojim obširnim delom »L" stava in uprava ilirskih dežel« (izdaja Slov. Matica 191(1) častno uve= del v zgodovino našega ustavnega in upravnega prava. Po ujedinjenju se stvari pri nas obrnejo na bolje. Pojavita se Žolger in Pitami c v »Slov. Pravniku«, »Času« in v »Zborniku znanstvenih razprav juridične fakultete« s številnimi, široko zasnovanimi in globoko črpajoeimi raz« pravami. Knotnih sistemačnih del pa do danes nismo imeli ne v državnem niti v meddržavnem pravu.
Dr. Pitaniic je tu zastavil svoje sile ter nam pred kratkim podal prvo veliko dTžavnoslovno delo v slovenskem jeziku. Njegova «Država« je plod več ko- desetletnega dela, ki sega v svojih zasnovah in početkih še v čase pred vojno-. Pitamičev ostri, k minucijoznemu razglabljanju pravnih pojmov nagibajoči se duh se je izuril v šoli slovitega Kdmund.i Bernatzika. Sledovi B e r n a t z i k o v i h metod se javljajo tudi v prieu« loči knjigi, kadar se loti podrobne juridične analize. V materialnemi po* gledu se pozna upih- Ž o 1 g e r j e v i h nazorov, zlasti kjer se dotika avtor meddržavnega prava, sicer pa se nagiba v pravnofilozofskem po« gledu k normativni teoriji dunajskega profesorja H. Kelsena. ki raz* laga državne ustanove s stališča države kot ustroja enotnih pravnih norem. To se vidi n. pr. pri razpravljanju o pojmu države, njeni suve* renosti in enotnosti, o uizmcrju med zakonom in uredbo1, pri nauku o sodnih in upravnih aktih itd. Ti vplivi niso hili dovolj močni, da bi si avtor v pričujoči knjigi ne zasnoval svojega posebnega sistema in da bi tu ne hodil svoja pota.
Knjiga je po poglavitni vsebini razdeljena v štiri dele, ki obravnavajo bistvo države (str. 1—64), državne oblike (str. 65—174), državna pravila (str.  175—271)  in državne organe (str. 272—445). Kratke dodatne raz«
6
82
Književna poročila.
prave o državi in meddržavnem pravu (str. 446*455), ter o razmerju države do meddržavnih, organizacij (str. 456—164) prinašata peti in šesti del.
V prvem delu (bistvo države) razpravlja avtor podrobneje o različnih državnih teorijah, o državnem' ozemitju, o suverenosti, o postanku in slednjič o enotnosti države. Definicija države, ki jo podaja na koncu tega poglavja, je različna od doslej običajnih ter označuje državo kot »pravno organizacijo ljudi na določnem ozemlju, katera je neposredno podrejena meddržavnemu pravu in kateri so podrejene vse pravne organizacije na tem prostoru, razen tistih, ki so> same neposredno odvisne od meddržavnega prava.« V drugem delu (državne oblike) razlaga bistvo despoti je, absolutne monarhije, absolutne republike in referenduma, stanovsko monarhijo in republiko ter moderno državo, kjer sta posebno jasno — tudi raz historično razvojno stališče — obravnavani ideji reprezentance in ločitve oblasti, nadalje konistitucijonelna in par« lamentarna monarhija, parlamentarna predsedniška in direktorialna repu* blika, slednjič sodržavje in zvezna država in kot posebni obliki sestavljene države zveza socialističnih sovjetskih republik in britanski imperij. V tretjem delu (državna pravila) je govor o treh poglavitnih oblikah državnih pravili: Ustavi, zakonu in uredbi. V poglavju o ustavi je s posebno ljubeznijo predelana tvarina o člbveških in državljanskih pra* vicah (glej v tem oziru avtorjevo razpravo »O pomenu človeških in dr* žavljanskih pravic« v Zborniku znanstvenih razprav juridične fakultete V. letnik 1925/26, str. 3—17). V poglavju o zakonu se pisatelj približuje pozitivističnemu naziranju o bistvu zakona. (Prim. v tem pogledu avtor* jevo razpravo »Ustava in zakon« v »Slov. Pravniku«; 1. 1922, str. 1—4). Vsako pravilo, ki ustreza pozitivnim pravnim pogojem njegovega po* Stanka, mu je zakon, naj si je splošno ali ne. S tem Pitamic odklanja tako francosko teorijo o nujni splošnosti zakona, kakor tudi Labandov <>> Jellinekovo teorijo o zakonu v materialnem smislu, ki je še danes precej razširjena: zato se mu javlja razlika med zakonom in njemu podrejeno uredbo le v obliki ter kompetenei njo ustvarjajočih organov, ne pa v vsebini. Vendar mora pri uredbi priznati nje splošni značaj ter odklanjati izdajanje individualnih uredb po višjih instancah. Avtor odklanja so* giaMio a Kelsenoni tudi običajno razlikovanje med pravno in upravno (administrativno) uredbo. Po »važnosti za javnost«! naj se tu reši vpra* sanje obnarodovanja. ki ima določne pravne posledice. Tu bi bilo želeti natančnejšega obravnavanja tvarine, posebno ker se upravni organi radi nagibljejo k temu, da uvajajo čestokrat dalekosežne omejitve državljanskih pravic s splošnimi, nikjer razglašenimi in od nikogar kontroliranimi hiter* ni mi navodili V četrtem (najobsežnejšem) delu se obravnavajo državni organi, načelnik države, parlament, državna uprava, samouprava in sod* stvo. Zelo podrobno so obdelane volitve v parlament; tu so navedeni vsi sestavi (absolutne in relativne večine, proporc ij al ni sestavi Hare*ja. Ha« genbaeha*Bischofa, d' Hondta). Tudi samouprava je obdelana sicer kratko, a dokaj izčrpno; pri tem se posebno upoštevajo angleške razmere. V poglavju o sodstvu poudarja avtor enotnost delovanja državnih organov
književna poročila.
83
in odklanja zato teorijo o treh oblastih in njih stroge ločitve. I pravni in sodni posli se po mnenjfu avtorjevem ne razlikujejo po načinu delo« Vanja —. med njimii so samo stopinjske razlike —¦ ampak nekam prefor« malno po tem, ali so upravnim ali sodnim oblastveni po pozitivnih normah poverjeni. Peto poglavje o razmerju države do m e d d r ž a \-« nega prava je širše izvajanje definicije državo, ki jo podaja avtor v I. delu ter se po navadi ne najde v knjigah o državnem pravu, vendar je misel, vnesti vsaj temeljna načela o odnosa jih države do meddržavnega prava v sestav državnega prava, umestna, ker so v najnovejšem času državno pravo evropskih držav vedno tesneje in sikieje prepleta s pravili in vodili meddržavnega prava. V zadnjem, šestem poglavju, ki govori o razmerju države do meddržavnih organi/a« c i j, obravnava pisatelj posebno odbošaje države do cerkvenih organi« racij ter podaja pregledno različne sestave: državnega cerkvenstva, ločitve cerkve od države, konkordata itd. Med pravne organizacije pa po avtor« jevem mnenju ni šteti cerkvenih, ker jim nedostaje bistvenega znaka prisilne izvršbe njih pravil. Zato se približuje cerkveno pravo po njegovem mnenju ali društvenemu ali pa mednarodnemu pravu.
Le v najširših obrisih je mogoče podati vsebino te z nenavadno natančnostjo in snovno poglobitvijo spisane knjige. V njej je v samo« stojni sostav predelano pozitivno pravo nič manj kot 17 ustav, od avstral« ske do sovjetske, med njimi seveda tudi naše, čeprav se baš ta bolj po» redko navaja. Kdor torej išče v knjigi pozitivno ustavno pravo naše države, ga ne bo našel. A to tudi ni namen tej knjigi, ki hoče podati splošni sostav državnega prava ter upošteva pri tem kajpada v prvi vrsti one vodilne svetovne države, ki so ga ustvarjale. Zato je baš Anglija v zgodovini modernega parlamentarizma in moderne avtonomije, Francija v poglavju o delitvi oblasti, o upravi in upravnem sodstvu, Amerika (Zedinjene države) v poglavju o človeških pravicah, Nemčija v poglavju o upravnih aktih, o zvezni državi itd. izraziteje zastopana.
Pisatelja odlikuje oster, vsaki spekulativni in aprior i stični miselnosti protiven duh, —. čeprav je baš njegova sila v pravnofilozofičnem razV glabljanju (bjektivnih pojavov države; a to razglabljanje je induktivno, skoraj da eksperimentalno. Ni torej čuda, da se nagiba k znanstvenemu pozitivizmu šole čistega prava, koje značilni in vodilni zastopnik v državnih vedah je danes Kelsen. Ta pozitivizem je avtorja pri pojmova« nju države, suverenosti, zakona, državnih poslov itd. dbvedel db definicij, ki utegnejo izzvati marsikatero nasprotno mnenje. Bistvo državne obstoj« nosti in veljave sloni po tem na meddržavnem pravu, v katerega silo in nadoblast avtor trdno veruje. Razvoj zadnjih 10 let, ki so nam prinesla Društvo narodov in njega razsodišča, mu daje morda prav; vendar pa mednarodno pravo še ni premagalo suverenosti; zato bi presojal razvoj bodočnosti raje bolj skeptično. Paralela z razvojem- privatnega prava (ki je od samopomoči do civilnega procesa potrebovalo- stoletja!) bi opravičevala to kritičnejše stališče. Razveseljivi nastavki meddržavnega prava v najnovejši dobi še davno niso tako ustaljeni da bi kazalo že
6*
84
Književna poročila.
sedaj na nje nasloniti V nasprotju z zelo pozitivnimi pojavi suverenih držav teorijo o vseobči podrejenosti države pod meddržavno pravo in v zve d s tem zanikati suverenost modernih držav.
Posebna vrlina avtorja je njegovo globoko poznavanje pozitivnega ustavnega in upravnega prava. Le natančni poznavalec snovi opazi v splošnih izvajanjih, kako globoko obvlada pisatelj te pravne panoge. Sli .j knjige je odličen, kar je treba posebno poudarjati, ker je motal avtor mnogokrat ustanavljati točno imenstvo za nove ali vsaj doslej pri nas Se nepoznane pojme. V tem pogledu se nam zdi prav srečen izraz v r h o v n o s t za suvereniteto (ki ga sicer zalotimo že tudi v »Vedi«), ah obstojnost za K.xistenzfahigkeit. Naziv s o drža v je za Staatcn,-bund bi raje zamenjali z zvezo držav, da ni že preveč ukoreninjen; namesto državno cerkovstvo (Staatskirchentum) bi bilo morda bolje: državno eeikvenstvo: namesto prcstolonasledstvcni red bolje: red prcstolnega nasledstva; namesto delokrog: področje (če je teritorialen: območje). Za »obstoječi zakoni« rabimo že dokaj let sem: veljavni zakoni. Da se »prirejen« (koordiniert) ne zamenja s no o moro pripravljen, bi bilo bolje rabiti »sovrsten« (str. 133). Rabe srednjega spola pridevnikov za prislove naš jezik ne ljubi: namesto navadno, zako* nito, srečno, rabimo: po navadil, po zakonu (zakonih), po sreči. Pisava pre« bivavstvo nasprotuje priznanemu Breznikovemu pravopisu.
Čeprav je nje izraževanje jasno in domače, knjiga ni popularno znanstveno de to. Mohorjeva družba, ki jo je opremila, nadlkrilju« joča avtorjeve želje, z razkošnim papirjem in skoraj preizrazitim tiskom, jo označuje sama za prvo knjigo svoje znanstvene knjižnice. V resnici zahteva ta strogo znanstvena knjiga precej razsežno splošno izobrazbo, a tudi miselne izurjenosti; zato pa naj bo zastopana v knjižs niči vsakega izmed našSh pravnikov, politikov in kulturnih delavcev. Knjiga pomeni tudi obogaten je hrvatskega in srbskega pravniškega slovstva, saj imajo Srbi samo eno tovirtno sistematsko delo' Slobodana Ji vanoviča '»O državi«. Hrvati pa nobenega.
Dr.  Rudolf Andrejka.
Jura,] Andrassy: Kritički pogledi na teoriju o narodno} suverenost;'; Zagreb 1927. Tinkara «Merkanti!e» (Gf. Jutriša i drugpvi). Str. 84.
Pojem »suverenosti« velja za enega centralnih problemov državno« pravne vede. Vsakdo, ki se je bavil s teorijo državnega prava, se je moral dotekniti tudi tega problema in je nebroj razprav, knjig ali vsaj knjižjih poglavij o suverenosti. Zato pa je tudi potrebno, da se od časa do časa vsa ta mnogoštevilna mnenja zbirajo, primerjajo in kritično osvetljujejo. Takemu hvalevrednemu delu se je s serijo člankov v «Mjcscčniku», ki jih je nato izdal v obliki citirane brošure, podvrgel g. Juraj A n d r a s s v. Avtor hoče prematrati problem narodne suverenosti samo s pravnega vidika in si stavi kot nalogo vprašanje, ali se more najti pravno dosledna konstrukcija načela narodne suverenosti. Že iz tega je razvidno, da ni hotel raziskavati problema suverenosti sploh (tudi državno in pravno) v vsej svoji širini.
književna poročila.
85
V prvem die tu govori zlasti o Rousseauju, ki s« splošno smatra /.-.( glavnega pisatelja o narodni suverenosti. S pohvalo je treba omenjati, da Andrassv pri razlagi Rousseaujevih idej ne citira samo «Contrat sociul*. temveč tudi druga dela tega misleca «Emile», «Considerat ions sur le gi-uvcrnement de Pologne» i. dr. Nato navaja celo vrsto tekstov preteklih in sedanjih ustav, v katerih se naglasa načelo narodne suverenosti. Nadalje analizira avtorje, ki so pristaši, in avtorje, ki so nasprotniki tega načela. V kritičnem delu raziskuje najprej pojem naroda, potem pojem suvere« nosti in nato pravno normo, ki spaja ta dva pojma. Glede «naroda» je piscev zaključek, da se ta pojem pravno ali ne da zajeti, ali pa, ako se pravno formulira, da ni več to, kar se smatra kot substrat »narodne suverenosti«-. Pri pojmu suverenosti bi se bil Andrassv moral po našem mnenju malo več ozirati na najnovejšo kritiko tega pojma, oziroma nje« govo transformacijo po moderni normativni in francoski takozv. realistični teoriji. Pozdraviti pa je treba njegovo energijo, s katero eliminira psiho« loško voljo iz pojma pravnega subjekta. Andrassvju je suverenost vedno neka vrsta oblasti, oblast pa čisto pravni pojem-, ker pomenj-a tista (pri« silna) sredstva, ki jih pravo določa za svojo realizacijo. Narod, kot ne« praven, in suverenost, kot praven pojem se pa po njegovem mnenju ne dasta logično zvezati. Sicer pa je avtorju pri označenem problemu glavno vprašanje izvrševanje suverenosti. Najti bi se namreč morala pravna vez med narodom in tistimi osebami, ki vršijo državno oblast (zlasti zakonu« davnimi organi). Ta vez se pa ne da najti z nobeno teorijo, ne z repre« zentančno ne z organsko. Možno je sicer pravno razmerje med izvoljenimi poslanci in «političnim narodom*, t. j. tistim delom naroda, ki ima volilno pravico: s tem pa ni uresničeno načelo »narodne suverenosti«, ker se tako razmerje nahaja tudi v aristokratsko urejenih državah. Pa tudi1 v demo« kiatskih državah se ne da določati kak« pravno razmerje med tistimi člani naroda, ki imajo politične pravice, in tistimi, ki jih nimajo. Izpopol« nitev te vrzeli s »splošnim mnenjem« ni pravna argumentacija: »prizna« vanje« državne oblike po narodu pa lahko velja tudi za države, ki se ne naslanjajo na princip narodne suverenosti. Z odklonitvijo narodne suve« renosti kot pravnega principa se približuje avtor stališču prof. T a s i č a, ki se je v svoji študiji «<> teoriji narodne suverenosti, naročito u Fran« cuskoj, i o j-edn-om skorašnjem pokušaju tamo» (Zbornik znanstvenih razprav juridične fakultete, Ljubljana 1925) bavil zlasti s francosko teorijo, dokazujoč, da se je izjalovil tudi Garre de Malbergov (sedaj še edino možni) poskus spajanja narodne z državno suverenostjo in projekcije Ie«te na pozitivno pravo. Predaleč pa gre po mojem mnenju avtor, ko pravi, da je kodirficirano načelo narodne suverenosti — akopram politično vele« važno — brez normativne vrednosti, kajti baš kadar je kodificiran, je ta princip lahko zelo važen za interpretacijo ustave in vsega prava, ki se r.aslania nanjo.
Dodano je brošuri posebno poglavje o zgodovinskem razvoju ideje narodne suvedenosti do Rousseauja; z analizo tega avtorja se pa, kakor že rečeno, knjiga začenja. Knjiga, v kateri je zlasti dobro uspelo prikazo«
Sb
Književna poročila.
vanje razvoja politično«pravnih idej, je opremljeno z obilnim znanstvenim aparatom, ki dokumentira obsežno poznavanje literature, izredno marlji« \ ost in znanstveni interes avtorja. Dr. Leonid Pitamic.
Sa brsniteijske govornice: Zbirka govora devetorice zagrebačkih odvjetnika u kaznenim raspravama Zagreb 1928. Tiskara »Merkantite«. Str. 131.
Izdajatelj in zasnovatelj zbirke je dr. Ivo Politeo, ki ji je napi« sal tudi osem strani predgovora. Ime izdajateljevo postaja čedalje bolj žarišče intelektualnega vodstva velikega dfela praktičnih juristov, odvet« nikov, v Zagrebu. Njegova osebnost posega pa tudi organizatorno v svet hrvaških pravnikov obče, in to ne samo z veliko vnemo, ainpak tudi s pravo razumnostjo. Izdaja označene zbirke, že sama po sebi vrlo simpa« tična ideja, je tu udelOtvorjena na tak način, da služi vsekakor odvet« nikom v Zagrebu v veliko čast. Predgovor dr. IV a P 01 lite o je po obliki umerjen, v stvari pa ustreza popolnoma zakonu, t. j. današnjemu hrvaškoslavonskemu k. pr. r. — Za mlade zagovornike bo najboljši kažipot.
V zbirki je zbranih devetero plaidoverjev: šestero izpred sodnih dvorov, eden izpred okrajnega, dvoje izpred vojaškega sodišča. Porote na Hrvaškem ni, a zelo pravilno' je dr. Politem v predgovoru pripomnil: »Porota je faktor, koji neosporno povoljno dljeluje na braniteljstvo«.
Zagovorniki so vsi zagrebški odvetniki, ki se še danes bavijo aktivno z zagovorništvom, razen enega: 721etnega dr. H in k a Hinkoviča, ki le še tu pa tam1 »pour V honneur du drapeau« poprime za besedo kot zagovornik. Ali baš priobčeni njegov zagovor iz polpretekle dobe je ne samo v juridičnem pogledu, ampak tudii po političnih vidikih tako zanimiv, da zasluži svoje mesto v zbirki v polni merit.
O vtisih, ki jih napravljajo prečitani govori na čitalca, govoriti, ne da bt se spuščali v primerjavanje z načinom pledBranja drugih zagovor« nikov svetovnega slovesa, je v okviru tega naznanila nemogoče. Zna« eilno pa je, dla so zagovorniki objavili tudi take zagovore, kjer niso dosegli uspeha oprostitve. Lahko pa rečemo baš o teh zagovorih brez dejanskega uspeha, kar se je reklo že večkrat o kritičarih, da. so takrat, kadar v stvari nimajo prav, ¦— najduhovitejšii. Resničnoi pa so vsi zagovori zelo primerno izbrani, ker so zanimivi zdaj od te, zdaj od druge strani. Žal, da jih ni še več! Dr. Ivan Andres (vrsta zagovorov gre po alfa« betu) se bavi s primerom umora zakonske žene iz t. Zv. boljših stanov in kaže globoko razumevanje problemov, ki stoji na meji med vračunlji« vos t jo in nevračunljivostjo. Dr. Hinko Hi n kovic je zagovarjal za časa paševanja Khuena v 1. 1904 znana politika dr. Franka Potoonjaka in Vitomira Korača radi zkveinstva kaljenja javnega mira. z neustrašenostjo. ki je bila in je še vredna največjega priznanja in občudovanja. Neobičajna živahnost, da. dtastičnost odseva iz zagovora dr. .S v e t o z a r a 1 v k o« v i č a. ki je branil klijentinjo radi zvodništva. Naročeni umor je pred« met plaidoverja dr. (i jure J a n e k o v i č a: gre za tragično zgodbo varane žene v docela pokvarjenem seksualnem mifieju kmetiške rodbine.
Književna poročila.
87
ki nam vzbuja globoko sočutje (če ni morda dokazno- postopanje podalo še drugih podatkov). Ta primer bi pač spadal v Pitavala. če bi ga imeli... Dr. Hugo K on je zagovarjal z uspehom zdravnika«šefa bolnišnice, ki so se mu očitale nepravilnosti v opravljanju privatne ordinacije in pa tatvine v vojnih razmerah. Kratki, pa jedrnati zagovor dr. Dušana Peleša iz starejše dobe (1906) bo zanimal Slovence radi pravne snovi (puneverjenje lastnih zarubljenih stvari), ker je ta zakonska snov pri nas drugače urejena kot pa na Hrvaškem. Globok vpogled v bankovne prilike in neprilike daje obsežni zagovor (prav za prav — dvakratni zago« ver) dr. Iva Polite«; nemara bodo tu razmotrivana vprašanja o mejah kaznivosti in nekaznivosti pri fingiranju kontov, odpisovanju ali premo savan ju istih sodobne zagovornike ne samo zanimala, ampak jim dala tudi poduka, ki ga drugod skoro ne bi mogli dobiti. Z veliko pozor« n ostjo bo vsakdo čital zagovor dr. Lav o slav a Šika, ki ga je imel pred domobranskim vojnim kot prekim sodiščem v Zagrebu radi revo« lucionarnega incidenta dne 5. decembra 1918 v Zagrebu, ki so ga povzro* čili zapeljani vojaki v Zagrebu in ki je imel za posledico nasilno smrt 13 oseb. Po pravici pravi zagovornik, da treba to pojmovati kot zadfaji čin »zelenega kadra«. Njegova razlaganja vplivov idej na mase s posledico mnogotn-ih deliktov so zelo uspela. Dr. Hugo \Verk prinaša svoj zagovor v Iokalno«politični aferi nekega akademičnosgrad-uiranega moža, ki mu je državno pravdništvo naprtilo* obtožbo radi raznih težkih deliktov. Le«ta pa je imela spričo velike spretnosti duhovitega, z obsežnim zna« njem pravnozgodovinskega razvoja kazenskega prava oboroženega zagovornika le malenkosten uspeh.
Želimo objavljeni zbirki, da si pribori, razen že doseženega morah nega uspeha, tudi še tolik materialni uspeh, da se bo moglo započeto delo nadaljevati s priobčitvijo še drugih tako imenitnih plaidoverjev.
Dr. Metod Dolenc.
Dr. Ernst W. Roth: Die meterieUrechthche und prozessuale Bedeu: tunfi des Indiskreticnsdeliktes (§ 285, Abs. V. des $trafgesetzentwurfs vpn 7925. Breshu 7927. Schlettersche Buchhandtunp. Str. 61.
Indiskrecijski zločini pomenijo javno ali nejavno priobčitev nečast« nih, čeprav resničnih dejstev iz zasebnega ali rodbinskega življenja, torej to. kar imamo mi v § 489 k. z. in kar po § 490, II. k. z., ni predmet dokaza resničnosti. V Nemčiji pa imajo določilo § 168 kaz. z., kjer postane trdi« tev ali razširjenje nečastnih dejstev nekaznivo, samo1, če je to dejstvo dokazno resnično (»ervveislich \vahr«). Po novem kaz. zakoniku za Nem« eijo pa so predlaga formulacija, ki ostaja v bistvu ista glede obdblžitve radi ohčih nečastnih dejstev; glede takih, ki se tičejo zasebnega ali rod« binskega življenja, ki ne zadevajo javnega interesa, pa ni1 dokaza resnice, če je bil motiv obdblžitve kotistoljubje ali samo namen sramoten jav Pisa* tel) označene monografije dokazuje, da je ta rešitev problema docela zgre« šena. On zahteva popolno, miselno ločitev krive obdolžitve od indiskre« cije; javno izrečena indiskrecija bodi vselej kazniva, ne glede na to-, ali je resnična, ali ne in iz kakšnega nagiba je izrečena: kaznivost bodi odi«
88
Književna poročila.
visna od predloga, ki zahteva le kaznovanje radi indiskrecijskega delikta: tak predlog stavljen, se more umakniti, ne more pa biti podlaga za kaz« no vanje radi navadne krive obdolžitve; dokaza resnice ni. V procesualnem oziru pa priporoča t. zv. informativni proces, v katerem je razpravljati edino le O ugotovitvi resničnosti ali neresničnosti neke žaleče trditve, brez ozira na kaznivost žalitelja. ki je lahko n. pr. radi smrti ugasnila ali iadi nei/vestnosti, zblaznitvc postala neučinkovita-.
Pisatelj razpravlja jasno. Le glede njegovih izvajanj o informativnem procesu bi želeli poglobitve. Za nas ima razprava precej pomena, ker ureditev problema v tiskovnem zakoniku ni jasna, v osnutku novega kazenskega zakonika pa v predlagani obliki ni sprejemljiva. Tu ni mesta, da bi ti dve objekciji podrobno razložili: podpreti jih bo s posebno razpravico o drugi priliki.
Dr. Metod Dolenr.
Hafiz Abdulah Buši-tlič: Serifatskotsudski postupnik s formula? rimi-. Sarajevo. 1927. Izdanje piSčevo. Str. 239. Cena 66 Din.
Kakor pred letom dni izdana knjiga istega pisca »Porodi čno i nasljedno pravo muslimana«, ravno tako bo dobro došla naznanjena knjiga, ki v poljudnih besedah razlaga postopek v rodbinskih in naslecb stvenih stvareh muslimanov pred šeriatskimi sodišči. Bu:šatlie opisuje v prvem delu organizacijo šeriatskih sodišč (vsako okrajno sodišče v Bosni in Hercegovini ima poseben oddelek, namreč kotairski šeriatski sud prve molbe, druga in zadnja stopnja je vrhovni šeriatski sud v Sarajevu, ki je sestavni del sarajevskega vrhovnega suda), dalje razpravlja o sodnem <»sobju. o potrebni kvalifikaciji, pravicah in dolžnostih sodniškega osobja, sodnem nadzorstvu in poet. Drugi dJ obravnava pristojnost šeriatskih sodišč, tretji del sporni postopek in četrti nesporno postopanje. Drugo, skoro obširnejšo polovico knjige pa izpolnjujejo obrazci za- koncipiranj,; različnih razpravnih zapisnikov in odločb. Knjiga podaja tako več, kakor pa naznanja naslov, ker seznanja čitatelja sploh z vsem, kar je v zvezi s šeriatskimi sodišči in kar se razpravlja pri njih. Zato pa želim, da bi se knjiga hitro razširila, saj nudi res dobro informacijo in se sme pa pravici  označiti   za   poljuden  priročnik   šeriatskega   postopka.
Dr. R. Saiovic.
Ribarski zaken. Ljubljani. 192H. Tiskovna zadrug: Str. 112. Cent 25 Din.
Knjižica obsega ribarski zakon z dne 18. avgusta 1888, št. 16/90 de/, zak. za Vojvodino Kranjsko in naredbi o ribarsko=policijskih izvršilnih določilih ter o napravi ribarskih okrajev. Zakon kakor obe naredbi sta bili s čl. 236 fin. zak. za leto 1927 1928 razširjeni na mariborsko oblast. Zato bo izdaja dobrodošla vsem interesentom. Pridejane opombe dr. A. Minule razlagajo besedilo zakonskih določb tako v pravnem kakor tutji v strokovnem oziru in napravljajo zato knjigo tem bolj uporabno.
Dr. En n Spilier:Muys: Sovi crnutki zakona o izkoriščanju vodnih sii. Ljubljane. /928'. Ponatis i/. S'o\ . .Y«:rod«,.
Razne vesti.
8y
V čl. 117 določa Vidov danska ustava, da so prirodne sile državna svojina in da izide o dajanju zadevnih koncesij poseben zakon. Nedavno je razposlalo ministrstvo za kmetijstvo in vode gospodarskim korpora« cijam v izjavo osnutek zakona o izkoriščanju vodnih sil. Dasi je ta osnutek že tretji, vendar ugotavlja pisec v podrobni kritiki zakonskega načrta, da še tudi najnovejši osnutek za uzakonitev ni zrel, da ga je treba marveč predelati, popraviti in popolniti. Kritika je izšla v pona« tisu in opozarjamo nanjo, ker obravnava namreč pravo o vodah, ki je med1 najzanimivejšimi vprašanji javnega prava.
Odvjetnik. Bultetin društvu odvfetnika u Hrvetskoj t Slavoniji u Zagrebu. God'. L, broj 1.
Društvo odVetnikov v Zagrebu je pričelo izdajati svoje glasilo. Povod temu je dalo, kakor pravi uvodnik, vprašanje materijalne oskrbe potrebnih in onemoglih članov, družin umrlih ter v to svrho izdelani pravilnik. Vendar prinaša list celo vrsto člankov, ki jim je namen, bra« niti pravice odvetnikov. Tem člankom se pridružujejo drugi, ki se bore za dobro sodstvo. Pričakovati smemo zato upravičeno, da se bo iz name* ravanega stanovskega glasila razvil sčasoma strokovni pravniški list. S tega vidika novo glasilo pozdravljamo in mu želimo najboljšega uspeha.
Pomen univerze v Ljubljani za Slovence in Državo SHS.
To je naslov 15 strani obsegajoči spomenici, izdani koncem 1. 1927 v obrambo naše najvišje kulturne ustanove. V Japidarnih stavkih je po« dana v knjižici zgodovina boj« za ustanovitev visoke šele v Ljubljani in so navedene činjenice, ki govorijo za neokrnjen obstoj ljubljanske uni* verze. Poleg vseh drugih razlogov prepričujejo o tem: zgovorno navedbe » obširnem znanstvenem delovanju univerzitetnih profesorjev. Že samo to delovanje mora osigurati naši univerzi nadaljnji nemoteni obstoj.
Hafiz A. Bušatiič: Pitanje muslimanskov. n&predki> u Bosni i Heri cegovini. Sarajevo. 1928. Izdanje piščevo. Str. 35.
Zbirka zakonov. XXII. snopič: Zakon o neposrednih davkih. Ljubljana. 1928. Tiskovna Zadruga. Str. 96.
Razne vesti.
L Ljubljani, meseca marca 192S.
XXXIX. redna gu;vna skupščina društva »Pravnika« se je vršila dne 3. februarja 1928 v ljubljanski sodbi palači. Načelnik dr. D. M a« j a r o n je ©tvoril zborovanje, pozdravil navzoone, potem pa oh napeti poz: inosti vseh zborovakev nadaljeval:
Gospoda! Težko mi je danes pri srcu, ko se moram spominjati, da nam je zadnji čas iz naših vrst ugrabila neizprosna smrt dva naša mijodličnej'ša člana dr. Andreja Fcrjančiča in dr. Janka Kahnika. Oba sta stala ob zibelki našega društva, ko je stopalo v življenje začetkom
Razne vesti.
1. 1889. Eden kakor drugi sta čutila živo potrebo, da se ustanovi društvo, ki naj zagotovi zopet ogroženo izhajanje slovenskega pravniškega glasila, ki naj vodi tiho. stvarno borbo za enakopravnost slovenskega jezika v uradih in pospešuje obenemi delo na polju domačega pravoznanstva. Oba, dr. Ferjančič in dr. Babnik, sta se krepko zavzemala za njegovo ustanovitev in mu bila dosledna podpornika pri doseganju teh ciljev. Oba sta bila člana prvega odbora, dr. Ferjančič je bil načelnik društva od 1. 1893 db 1. 1907, dr. Babnik pa je ostal odbornik celih trideset let vse dotlej, ko je po prevratu prišel v Ljubljano in izrekel željo, da ne bo več voljen ker bo lažje s svojega novega odličnega mesta dtugače podpiral društvene namene.
Dr. Ferjančič je z vso skrbnostjo in živahnostjo vodil naše društvo 17 let. Pod njegovim načelstvom so izšli 4 zvezki slovenske priročne zbirke zakonov, izšla je nem.ško*slovenska pravna terminologija, vršili so se mnogi društveni sestanki, zlasti tudi društveni izleti, ki jih je dr. Fer* jančič s simpatično besedo in pesmijo oživljal in ki so nam udeležnikom še v najprijetnejšem spominu. V parlamentu je dr. Ferjančič ob vsaki priliki nastopal možato in zgovorno za zmirom ogroženo enakopravnost slovenskega jezika in slovenskih uradnikov. Bilo je to njegovo glavno tlelo, in odmev tega se je tudi kazal1 v društvu Pravniku, da se je čutilo vedno na novo p okrepčano v tej točki svojega programa. V Slovenskem Pravniku je dr. Ferjančič točno registriral naše jezikovno pravo in pri* speval s 'poročili iz kazenskopravnega odseka, kjer se je kot član in predsednik odlično udejstvoval.
Manj javno, a nič manj zaslužno je bilo delo pok. dr. Janka Babnika za naše društvo. Najbolj na prigovarjanje dr. Ferjančiča kot glasnika tedanjega pravosodnega ministra dr. Pražaka je začel 1, 1888 — po pre* sledku štirih let — zopet izhajati Slov. Pravnik, in sicer pod patro. narnco predsedništva deželnega sodišča ljubljanskega, ki je izbralo za urednika prilrično mladega dr. Babnika. To je bila srečna izbira, ker dr. Babnik je spravil list v moderno obliko in skrbel tudi za pregled slovan* skega prava. Glavno vsebino je prejemal od odličnih pravnikov dežel* nega sodišča, toda mnogo v nemškem jeziku. Sploh je moral sam skrbeti za pravilno in enotno slovensko izražanje in je v tem: pogledu po tedanjem stanju jezika imel lepe uspehe. To je bilo prav očitno- v primeri s prejšnjim Slovenskim Pravnikom v I. 1881 do 1884. Dr. Babnikova zasluga je, da se je potem lahko nadaljevalo s Slovenskim Pravnikom, ki je 1. 1889. že izšel kot glasilo društva Pravnika. Njegova velika nadaljnja zasluga je, da je prilično v kratkem času uredil Nemško* sh vensko pravno terminologijo, ki je izšla kot društvena izdaja 1. 1894. Društvenikt so mu bili sicer gradivo kolikor toliko pripravili, a sam ga ic v mnogočem dopolnil. Tako se je vendar dobila potrebna podlaga za enotno slovensko uradovanje in pravoznanstveno delovanje. Dr. Babnik je bil, kolikor časa je služboval na Dunaju, vnanji odbornik društva in se ni mogel neposredno udeleževati delovanja društvenega odbora. Toda zanimal se je za društveno delovanje, kakor malokdo drugi. Kadarkoli
Razne vesti.
sva se sešla na Dunaju, in to je bilo tekom 20 let pogostokrat, vselej je nanesel pogovor na naše društvo in na naše glasilo, pa sem se mogel prepričati, kako zveste simpatije njegove uživa v prav to delo, katero je smatral za neobhodno potrebno za naše narodno stremljenje. Za redno sotrudništvo pri Slovenskem Pravniku ga nisem mogel pridobiti; izrekel je, da bi se njegove razprave, ki bi se seveda nanašale na njegova uradna izkustva v ministrstvu, utegnile napačno tolmačiti. Tej njegovi skroimt> nosti je žalibog pripisati, da je Slovenski Pravnik priobčil le par razprav iz njegovega globokega in jasnega peresa. Ko se je nazadnje vrnil v Ljub* Ijano. je gojil najtesnejše stike z društvom;. Odboru je bil vedno na razpolage s tem ali onim, na društvenih zborovanjih ali sestankih ga ni, kolikor se spominjam, niti enkrat manjkalo. Znal je tudi društvu pri« skrbovati gmotne podpore, na katere smo pri proračunih skoraj z goto« vestjo mogli računati. Zasluga dr. Babnika je tudi, da so se zasnovali prav* niški kongresi iz cele države. Pravzaprav je bil on, ki je najprvo v našem ožjem krogu sprožil to idejo in pomagal z dobrimi nasveti, da se je ponesla v širše pravniške kroge ter tako sijajno oživotvorila. Za 111. kon« gres v Sarajevu je bil izvoljen podpredsednikom, a bolezen mu je na žalost preprečila udeležbo, katere se je od srca veselil.
Tako pri dr. Ferjančiču kakor pri dr. Babniku se vzdržujem nadalj» njega opisovanja njiju krasne osebnosti, njiju jeklenega značaja in njiju občega pomena za našo narodno stvar. S tega mesta in ob današnji priliki naj se le spominjamo, kaj sta bila eden kakor drugi blagopokojnik posebej za naše društvo in njegove namene. Oba sta mu bila soustanovi« telja in zvesta sodelavca, njuni imeni osvetljujeta lep del lepe zgodovine našega društva. Z globoko hvaležnostjo jima zaklličimo': vekovita slava!
Neizmerna izguba je zadela tudi bratsko nam Pravničko družtvo v Zagrebu. Umrl je dne 8. novembra njega predsednik prof. dr. Ladislav Polič, znamenit ne samo za društvo, marveč za celo našo državo in za širni pravoznanstveni svet. Bil je redni vseučiliški profesor v Zagrebu za občno in brvatsko«ogrsko državno pravo ter mednarodno pravo, po prevratu je namesto hrv.»ogrskega državnega prava predaval ustavno1 pravo Kraljevine SHS. V letu 1924 je doživel veliko razočaranje, da je bil, ravno rektor vseučilišča, upokojen kot vseučiliški profesor radii svojega politi &> nega pravca. Tragično je, da je bil zopet imenovan vseučiliškim profesor« jem1 za upravno pravo —. dvajset dni pred svojo smrtjo. Umri je 53 let star, torej v najboljših moških letih, ko bi bil lahko še nadaljeval svoje sijajno delovanje kot učenjak in veščak zlasti na polju mednarodnega prava, kot najboljši predstavnik svojega naroda. Njegov pomen je znan in se je na najdostojnejši način razložil ob njegovem pogrebu ter na svečani komemoraciji Pravničkoga društva dne 4. decembra, popisani v Mjesečniku. Tako oh pogrebu, kakor tudi na komemoraciji je s srčnimi govori izkazoval čast dr. Poliču naš prof. dr. L. Pitamic. ki je osobito poudarjal znamenito vlogo pokojnika v Ligi narodov. Dr. Polič, dasi na vse strani zaposlen, je bil urednik glasila Pravničkoga društva »Mjesečnika« 7 let in od leta 1921 do smrti njegov predsednik. Zlasti radi tega je imelo
92
Razne vesti.
naše društvo neposredne stike z dr. Poličem in videli smo. kako znamenit, obenem pa tudi zvest prijatelj je bil nam Slovencem. Zlasti tesni so postali stiki, ko je nas jugoslovenske pravnike začela vezati ideja pravniških kongresov. Tej ideji je dr. Polič služil kot podpredsednik kongresa v Sara« jevu, katerega se pa že zaradi bolezni več udeležiti ni mogel. Prav iz srca je torej ob smrti dr. Poliča, koja je bila žalost vsega našega trokne* nega naroda, izreklo naše društvo posebno kondolenco Pravničkcmu društvu in odposlalo odbornika g. prof. dr. Dolenca, da se je udeležil pogreba v imenu našega društva. Ponavljamo danes naše globoko soža« ljenje in kličemo: dr. Ladislavu Poliču slava in večen spomin!
Pred kratkim smo spremili k večnemu počitku tudi bivšega člana dr. Frana Mohoriča. Bil je svojčas jako vztrajen sotrudnik Slovenskega Prav« nika. ki je priobčil mnogo njegovih razprav. Vsled njih je dosegel privatno docenturo na zagrebškem vseučilišču. Bil je mož skoz in skoz poštenega srca in mišljenja. Marljiv kakor čebela je zbiral to in ono gradivo: podal nam je izčrpen život opis o napol pozabljenem pravniku, pisatelju in poli« tiku dr. Jakobu Razlagu. Zaslužil je boljše upoštevanje, kakor ga je dejansko užival. Občutil je to. dasi je bil vedno skromen. Plemenitemu možu in sodniku ohranimo časten spomin. Slava!'
Po končanem govoru so počastili zborovalei spomin umrlih s trikrat« nim klicem »Slava«, nato je podal na načelnikovo povabilo društveni tajnik d'r. R. S a j o v i c naslednje letno poročilo:
Slavna glavna skupščina!
Koncem lanskega leta je štelo naše društvo enega častnega in 643 rednih članov. Novih članov je pristopilo tekom leta 1927 — 31, izstopili so 4, umrlo jih je 8, in sicer: sodbi svetnik Jože Tekavčič, višji državni pravdnih d'r. Anton Krenv/ar. sodni svetnik dr. R upe rt Celcstina, sodnik dr. Fran Strižič. dvorni svetnik v pok. dr. Andrej Ferjančič. vladni svetnik dr. Leopold Žužek, notar Mihael Korbar. šef gradbenega urada dr. Iko Est in predsednik višjega deželnega sodišča dr. Janko Babnik. Razen dr. Ferjančiča in dr. Babnika, katerih zasluge za društvo je omenil že g. načelnik, se hvaležno spominjamo še sotrudnik a »Slovenskega Prav* nika«, namreč dr. Kremžarja.
Kakor se je štelo svoj čas naše društvo kot prvo poklicano, da jc pripravljalo pot slovenski univerzi, tako je moralo sedaj po dolgem času. česar ne bi nihče pričakoval, zopet stopiti zanjo v boj. Predlagani člen 44 predloga finančnega zatona za leto 1928/29 grozi okrniti našo univerzo in tako deloma uničiti napore dolgih let. Društvo se je zato pridružilo občemu ljudskemu protestu zoper okrnitev in odposlalo primerno resolucijo, obenem pa tudi podpiralo spomenico: Pomen univerze v Ljubljani za Sto« vence in državo SHS; prt končni redakciji te spomenice je sodeloval tudi naš načelnik.
Poleg tega je društvo v preteklem letu točno izvrševalo svoj pro« gram. Priredilo je 10 predavanj, in sicer: 4 predavanja o osnutku novega avtorskega zakona. Predavala sta gg. univ. profesorja dr. Stanko Lapajne
Razne vesti.
93
(trikrat): 11., 23. februarja, 17. marca, in dr. Metod Dolenc (enkrat): 4. marca. Za tem dvakrat (1. in 8. aprila) g. docent dr. Ludovik Bohm, o »Aktualnih problemih društva zai socijalno politike;«. Dne 2. novembra je predaval g. sv. Anton Lajovic o predmetu »Materijalno procesno vodstvo in njega meje po našem c. pr. r.«^ dne 23. novembra g. sv. dr. E. Eberl o »Načrtu zakona o prisilni poravnavi izven konkurza«, dbe 7. decembra g. univ. prof. dr. M. Dolenc: »Kazenskopravna presoja umetne sterilizacije« in 12. decembra g. man. n. r. poslanec dr. Albert Kramer o »Načrtu zakona o sodnikih«.
Društveno glasilo »Slovenski Pravnik« je zaključilo svoj XLI. letnik. Kot prilogo mu je dodajala Notarska zbornica v Ljubljani »Notarski vestnik«. Prejemalo pa je glasilo poleg članov še 126 drugih naročnikov, 11 Časopisom1 se je pošiljalo v zameno.
Kakor prejšnja leta, tako je sodelovalo naše društvo tudi prešlo leto pri pripravah za kongres pravnikov Kraljevine SHS; to je splošno znano, zato naj zadostuje o tem gola ugotovitev.
Omeniti mi je končno še eno dejstvo. Tik pred Božičem je izšel »Občni državljanski zakonik« v slovenskem prevodu. Knjigo je izdala sicer »Tiskovna zadruga« v Ljubljani, vendar smemo to izdan je po vsej pravici reklamirati za društveno zaslugo. Že leta 1905 je poveril društveni odbor sodnega pristava Frana Regallvja s prireditvijo novega prevoda o. d. z. Na vseh glavnih skupščinah ste culi. kako je delo napredovalo in koliko je pri tem sodeloval tudi odbor. Leta 1926 se je poverila redako cija prevoda našemu podpredsedniku, g. dV. sv. Bežku, ki je delo tekom leta 1927 tudi izvršil. Le vsled tega, ker društvo samo ne razpolaga s potrebno glavnico', se je sklenilo, da se poišče založnik izven društva, kar se je tudi zgodilo. Dolgoletno in težavno delo je s tem izvršeno. Ni pa dvoma, dla je prepotrebni novi prevod dobrodošel vsem, starim prakti« kom kakor učeči se mladini in da bo knjiga služila dobro vsakomur, kdor se peča z našim državljanskim pravom. Zato pa veljaj naša topla zahvala in hvaležnost končnemu prireditelju prevoda, g. dv. sv. Bežku.
Po tem poročilu je izrekel g. načelnik imenom društva še posebno zahvalo d v. sv. Bežku za požrtvovalni trud, ki ga je imel s prevodom O. d. z. Zbrana skupščina je vzela to z odobravanjem na znanje.
Blagajnik dr. Rut ar je podal naslednjo sliko o imovinskem stanju društva:
Društvena imovina (naložena glavnica, knjižna zaloga)
koncem leta 1927...........Din   72.667.28
dohodki leta 1927   .    .    .........      »   103.312.63
(medtem prispevek odvetniške zbornice  v   Ljubljani za
kongres pravnikov v Ljubljani v znesku Din 30.000} izdatki leta 1927     .........'   .    .      »    47.462.72
ostane prebitek v znesku
Din   55.849'.vl
Razne vesti.
Proračun za leto 1928 izkazuje
a) Izdatkov:
tiskarna   .    ......... Din 36.000
honorarji       ......... » 10.000
ekspedicija......... » 1.200
uprava.......    .    .    . » 1.200
razni  izdatki........ » 1.600
skupaj    .    .    .      Din   50.000.—
b) Dohodkov:
članarina       .........Din 42.000
podpora        .........      »    8.000
skupaj ... Din 50.000.— s čemer bodo izdatki kriti s pričakovanimi dohotlki.
Preglednik dir. Žirovnik je poročal, da je pregledal skupno z dr. Tckavčičem knjige in račune ter našel vse v redu. Predlagal je absolutorij celemu odboru. G. dr. Feltacher pa je predlagal, da se izreče posebna zahvala blagajniku in tajniku za njuno nesebično delo*. Oba predloga sta bila soglasno* sprejeta.
Pri volitvah so bili izvoljeni soglasno z vzklikom: za načelnika dr. M a j arom, za odbornike: dv. sv. Bežek, dr. Sajovic, dr. Rutar, dir. Dolenc, dr. Souvan, dr. Grasselli, Hudovernik, dr. Hrašovee, sv. Kuder in dr. Jan« čič, za preglednika zopet d*. Žirovnik in dr. Tekavčič.
Pri slučajnostih opozarja g. univ. prof. dr. Dolenc, da bo praznovalo društvo prihodnje leto štiridesetletnico svojega obstoja. Na njegov pred« log pooblasti skupščina odbor, da po uvidevnosti proslavi obletnico s pri« memo slavnostjo.
Dnevni red je bil s tem izčrpan in g. načelnik je, zahvalivši se zbo« rovalcem za udeležbo1, zaključil skupščino.
Kongres pravnikov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Stalni odbor kongresa se je dne 19. februarja t. 1. zbral na seji v Zagrebu, se spominjal najprvo smrti bivših zaslužnih odbornikov dr. Ladislava Poliča in dr. Janka Babnika, nato pa izvolil za I. podpredsednika dr. A. Verono. Odbor je nato na predlog srbskih članov sklenil, naj bo prihodnji kongres v Skoplju in v času med 21. in 27. septembrom 1928. Otvoritev kongresa bedi združena s posebno svečanostjo1 v spomin desetletnice naše osvo« boditve, ta pa naj obsega spričo obhajanja te desetletnice na historičnih tleh bivše Dušanove prestolnice dvoje predavanj o tem vladarju stare Srbije. Predmeti strokovnim razpravam bodo pa ti sle: 1. Agrarno vpra* sanje v naši državi; 2. Tobačni monopol in njega važnost za gospodarstvo in državne finance; 3. Sodelovanje sodnika in psihijatra pri ugotovitvi zmanjšane vTačunljivosti; 4. Zaščita avtorskega prava; 5. Vpliv pomor« skega prava na naše rečno pravo. Referentje se bodo še izbrali. Določila , se je tudi nagrada za referate, in sicer po 100 Din za stran, vendar največ do 1000 Din. Nagrada redaktorjem spomenice se določi z zneskom 3000 Din. Rokopisi, ki smejo obsegati največ 8 dO 12 strani, morajo biti oddani
Razne vesti.
95
najikesneje do 1. junija, knjiga referatov mora iziti vsaj do- 1. avgusta.
Člani morajo priglasiti svojo udeležbo najkesneje do 20. avgusta t. 1. Kongresnina je ostala ista kakor prejšnja leta in znaša za javne uradnike m pravne pripravnike 60 Din, za ostale člane 120 Din. Za vsakega rodbinskega člana — največ dva — je plačati ravno toliko. Vsak kon« gresist plača že naprej prispevek za knjigo referatov v znesku 25 Din. Priglasiti se mora vsak udeležnik pri društvu, čigar član je, obenem je plačati navedene prispevke. V to svrho naj se naši člani postažijo današnji številki priložene položnice.
Zakonodajna tehnika v desetem letu obstoja države SHS. V zakonu o zrakoplovstvu od 22. februarja t. 1., obnarodovanem dne 3. marca t. 1., se nahajajo v četrtem delu pod naslovom »Kazni« mnogobrojne določbe glede na novo ustanovljenih kaznivih dejanj. Kazni gredo db 50.000 Din in do 5 let zapora; tudi odvzet je pravic je ponekod odrejeno. Po čl. 101 se smeta kazni zapora in globe ob prvem povratku k dejanju tekom 3 let podvojiti. Da je tu »zapor« mišljen za prečanske kraje kot »strogi zapor«, to bo morala šele praksa ugotoviti! V čl. 110 pa stoji, da vodijo preiskave o teh dejanjih policijska (politična) oblastva, ki vlože, potem ko so dejanje preiskala, pri sodišču tožbo zoper obdolžence. Kazni naj izrekajo (to je: pristojna za glavno razpravo in sodbo so) »sreska (okraj* na, kotaiska) sodišča, kjer pa teh ni, prvostopna sodišča, kolikor ni določeno z zakonom kaj drugega (čl. 99)«. Ta člen 99 pa ureja dejanski stan preleta nekega pasa zoper odredbe oblastev in pravi, da se smatra to za ogleduštvo, »v kolikor storilci ne opravičijo razlogov-, zaradi katerih je letel zrakoplov nad prepovedanim pasom«. Zanimiv je tudi čl. 104, ki govori o najdenih, pa utajenih predmetih od zrakoplova. Vobče kaznuje zakon o zrakoplovstvu — popolnoma pravilno — vsa kazniva dejanja poostreno, baš citirani člen pa dovoljuje, dla se bo mnogo utajitev, ki sc pri nas kaj hitro za hudodelstvo kvalificirajo (§ 199 c. k. z.) odslej mile je kažnjavalo, a poleg tega bodb ta dejanja samo prestopki.
Ugotavljamo: Zakonodavec je pač vedel, da izven Srbije in Črne gore eksistirajo okrajna sodišča, ni pa upošteval, da velja v Sloveniji. Dalmaciji, Vojvodini itd. akuzatorični princip, po katerem po* lit i ena oblastva (ki po svojem ustroju niti niso pripravna za kazenske preiskave) nimajo nobene ingerence na tožbo (reete: obtožbo) pred so* cfiščem. Zakonodavec jc ustanovil pristojnost za dejanja, ki so v Srbiji in Črni gori, kjer bodo sodila prvostopna sodišča, pregreški, pri nas ¦—¦ in sploh pri prečanskih sodiščih pa — prestopki. Kakšno1 razliko bo pomenilo to pri vprašanju zastaralne dobe, kakšno razliko in nevšeč« nost glede pravnih sredstev zoper sodbe! Pri nas se bo mogla glasiti sodba v skrajnem slučaju na 10 let zapora (sc. strogega zapora), a stvar rednim potom nikdar nc bo mogla priti pred kasači i* sko sodišče!
Glede ovadb radi hudodelstva ovaduštva, ki ostanejo v pristojnosti »okrožnih sodišč« (»deželnih« zakon ne omenja), pa je načelo, da se
96
Ra/nc vesti.
krivda nikoli ne sme presumirati. ampak da jo mora obtožitelj striktno dokazati, izprevrženo v srednjeveško načelo, da naj obtoženec s v o j o n e d o I ž n o s t i z p r i č a.
V narodni skupščini je menda okoli 25 piečanskih juristov, ki vr.še m.Ižnosti nau.dnih poslancev. Ali ti niso eitali gori označenih — milo rečeno — tehnično n e m o ž n i h zakonitih določb? Zakon o zrako? piovstvu kot lex specialis namreč nikakor ni derogiral občih določb ka= ženskih zakonikov in kazenskopra\ ilnih prestopkov kot leges generale* (vsaj glede določb v občem delu ne). Naša sodišča se bodo r a v * r al a pač po d o s 1 e j š n i h pravilih o p o s t o p a n j'u. Imeli srn;, do 1. aprila 1928 ministrstvo za izenačenje zakonodavstva in vendar seje napravil tik pred njegovim razpustom, in to navzlic mnogim opominom, zakon, ki ne izjednačuje, ampak razdVaja državljane na različne skupine, dasi je vsem po ustavi zajamčena enakost pred zakonom.
Dr. Metod Dolenc.
S i.,^ vanje kratkoročnih depozitov. Po čl. 5 zak. o ureditvi državne hipt.tekarne banke se imajo nalagati vsi javni fondi in vse javne glavnice kakor tudi pupilarne in depezitne glavnice pri državna hipotekami banki in njenih podružnicah. Sedaj pa razglaša predlsedtništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani (23. februar 1928 Preds 1885/1/22—53), da se je sklenil z delegacijo ministrstva financ v Ljubljani sporazum', da naj' ostane pri dosedanjem postopanju (t. j. pri postopanju pred otvoritvijo glavne fili* jalke Državne hipotekarne banke v Ljubljani) v izvršilnih sitvareh, kjer je vrsta dopustnih varščin (§§ 146, 147 i. r., § 56 c. pr. r. v zvezi s § 78 i. r.) že pravnomočno ugotovljena, ravnotako pa tudi takrat, ko ne gre za naložbo denarja na daljši čas, marveč samo zato, da se čuva denar ali hra» nihia knjižica mimogrede. V takih primerih naj sodišča presodijo sama, kje bo naložiti denar ali založiti hranilne knjižice, vadi je. zapuščinske, izvišilne in drugačne sklade. Glavna filijala državne hipotekarne banke v Ljubljani pa prosi, da sodišča naznanijo na vsakem sklepu o realizatu. da je sklep pravnomočen in izvršen, in pri nakazovanju denarja, ki se vlaga za privatne osebe, če je izplačilo podvrženo taksi po t. p. 33 in 170 taks. zak. oziroma če je taksa plačana.
Juristovska slovenščina. Ni Slovenca, ki bi govoril: »Peter je Pavlu po-odil znesek po (!) 1000 Din«, a vendar skoraj ni več slovenskega pravnega spisa brez te spake. Da, če je v takem spisu kdaj res potrebno rabiti prislov »po«, v pravem: pomenu (nemški »je«, francoski »a«), črtaš lahko celo gorostasnost: »Prepisi so kolkovani po a 10 Din«. Ni potem čudno, če sodnik kmeta skoraj ni mogel prepričati, da dobi samo 2000 Din, ker je stalo v taki oporoki:, da je stric zapustil tremi nečakom »znesek po 6000 Din«. Zdi se, da naši ljudje še vedno »v mislih prevajajo«- iz nem* ;čine in da kar ne morejo mimo »im Betrage — von«. /š.
Temu snopiču so priložene položnice za Kongres pravnikov v Skoplju.
Izšel je dodatek spomenici o pravniškem kongresu v Sarajevu. Cena 15 Din.
HinUinmiiiiMniiiMiiiininiii.......liiiiiiiiinui.....nuni..........n.....iihiiiikiiiiiiiiiiiiiiiihiii.....iiihiiiiihiiiiim
Naročnina za „Slovenski Pravnik"
znaša 60 dinarjev. Gg. naročnike prosimo, da zaostalo naročnino čim prej poravnajo; tudi uprava mora poravnati svoj dolg tiskarni. Po-služijo naj se v. to priloženih položnic; kdor pošilja naročnino s pošt. ali čekov, nakaznico, naj jo naslovi na »Društvo »Pravnik« v Ljubljani" (ne osebno na blagajnika), ker se pripisuje vsa naročnina čekovnemu računu pri poštni hranilnici. Tudi reklamacije naj se naslavljajo tjakaj; upoštevajo se samo prvih 14 dni potem, ko je list izšel. Ravnotam se dobe Štefan Lapajne: ..Državni osnovni zakoni", Spomenica na drugi Kongres pravnika, Spomenica za III. glavnu skup-štinu Kongresa pravnika in letniki „Siov. Pravnika" od I. 1909 naprej. Cena s poštnino vred za ..Državne osnovne zakone" — 12 Din, za Spomenico o ljubljanskem Kongresu — 25 Din za Spomenico o sarajevskem Kongresu 30 Din za »Slovenski Pravnik" letniki 1927 do 1923 po 60 Din, ostali letniki po 30 Din.