(jfižžjom
j-yutuce..*
NO. 103
/liiERiškA Domovina
eK r>.
62 ^Vnj
Alt
G
‘“V V:
y ^rk
A/
,iv-. IN LANGUAGE ONLY
i 'vi;
°^r. A; jlCAN IN SPIRIT
Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg
SLOV€NIAN
MORNING N€WSPAP€R
e
CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, JULY 8, 1975
LETO LXXVU.—VOL. LXXVII
Novi grobovi
Mary A. Repar
Po dolgi bolezni je umrla v Holy Family Home 49 let stara Mary A. Repar, roj. Chesnik, s 1799 Pontiac Drive, Euclid, žena Franka M., mati Bonnie in Franka Jr., sestra Franka Ches-nika. Pokojna je bila rojena v Pursglove, W. Va., od koder je prišla v Cleveland, ko je bila stara 2 leti. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na E. 152 St. jutri, v sredo, ob 9.15, v cerkev sv. Pavla na Chardon Rd. ob 10., nato na Kalvarijo. Družina bo hvaležna za darove v njen spomin Holy Family Home ali Huron Rd. Hospital Building Fund.
Novorojeni Miko
Robertu in Bonnie Mae, roj. Modic, Miko je umrl eno uro po rojstvu sin, ki mu še niso izbrali imena. Bil je brat Michelle in Suzanne, vnuk Josepha in Marie Miko ter Matta in Adele Modic. Družina Modic je preje živela na Carl Avenue. Pogreb je danes iz Želetovega pogrebnega zavida na E. 152 St. na Kalvarijo.
Suharto dobil od Forda zagotovilo o podpori ZDA
INDIJSKA DEMOKRACIJA — Ko je predsednica vlade Indira Gandhi zašla v težave, je predložila predsedniku republike o-klicanje izrednega stanja, kar ji je dalo skoraj diktatorske pravice. V okviru teh je dala zapreti nad 3,000 svojih političnih nasprotnikov.
Kremeljski nasvet komunistom v Evropi je bil objavljen lani
Ko je portugalsko socialistično glasilo “Republica” objavilo pretekli mesec v posebni pariški prilogi kremeljski nasvet komunistom v svobodni Evropi, so francoski komunisti zanikali njegov obstoj.
PARIZ, Fr. — Glasilo portugalskih socialistov Republica je v tukajšnjem listu “Le Quoti-dien” imelo posebno prilogo, ko ni moglo iziti doma. V tej prilogi je objavilo navodilo Komunistične partije ZSSR komunistom v zahodni Evropi, ki bi ga naj izdal in podpisal sovjetski partijski sekretar Boris N. Ponomarev. Francoska komunistična partija je zahtevala, da “Le Quotidien” dokaže, da je to navodilo resnično in ne izmišljotina. Tam so odgovorili, da to ni njihova stvar, ampak za-; deva urednikov “Republice”.
V	to razpravo je posegel uredniški sodelavec France-Soir Boris Rayski. Francoskim komunistom in vsem drugim je povedal, da je navodilo Ponomareva izšlo v mednarodnem ko- WASHINGTON, D.C. —Pred-munističnem glasilu “Problemi sednik Indonezije Suharto se je miru in socializma”, ki izhaja pretekli teden mudil v Wash-v različnih jezikih v češki Pragi, ingtonu in je dobil, predno je Izšlo je le junija 1974 v angleški konec tedna odpotoval zagoto-in ruski izdaji, kar ibi naj pomenilo, da so ostale komunistične partije na Zahodu odklonile izdajo v svojem jeziku, da ne bi
imele sitnosti.	.	.	^
V	obsežnem članku, ki ga je je Indonezija zaradi Spremenje-^ se trudll0>^a bl to podpisal Boris N. Ponomarev so nega položaja v Indokini notra- C11 ln 0 raml1 Portugalsko de-havodila, kako naj se komuni- [nje edinejša in trdnejša, pa tudi m0 raciR-
stične partije na Zahodu pripra-i odločena braniti svojo neodvis-j Ko je narodno gospodarstvo v vljajo na prevzem oblasti. Čla-^ost proti vsakomur. Vodnika hudih težavah in potrebuje Por-hek je za “Republico,” posebno obeh držav sta govorila o stra- tugalska tujo gospodarsko po-Zanimiv, ker so portugalski ko-jteškem položaju v Aziji, prav moč, se ne sme zameriti premoč-munisti postopali po njegovih posebno v Koreji in ameriškem no svobodnemu svetu. Zato je navodilih.	svarilu Severni Koreji.	najprej predsednik republike
Ponomarev pravi, naj komu- Indonezija je odločno protiko-histi ustvarijo najprej “vzpored-'munistično usmerjena, četudi je ha središča moči” poleg vlade v'sicer nevtralna. Je ena od veli-Vsaki državi, dosežejo naj nad- kih izvoznic olja, pa ibi vendar
Zor nad delavstvom z vzpostavo 1 rada dobila gospodarsko pomoč je pozval, naj “manj govori, pa enotne in edine delavske orga- od ZDA in drugod, ker ji dohod- več dela”, hizacije, iščejo na” taktično ki od izvoza olja ne zadoščajo za zvezo” z oboroženimi silami,'hitrejši gospodarski razvoj.
kjer je to praktično, vzamejo Predsednik Ford v tem pogledu	,	,<0 Seculo„
haj “vsa množična javna občila ni obljubil nič trdnejšega. Pred	^____• _ f
Sovražnikom delavskega razre- prihodom v ZDA je Suharto da” in uničijo naj privatni sek- obiskal Iran, Jugoslavijo in Ka-
Skrajna levica na Portugalskem nevarna
vilo od predsednika ZDA, da se te ne bodo umaknile iz Azije zaradi poloma njihove politike iv Indokini.
Vzhodni del Mehiškega zaliva nima petroleja!
Petrolejske družbe so plačale pred dvemi leti 1.4 bilijona za pravico izkoriščanja vzhodnega dela Mehiškega zaliva, pa sedaj opuščajo vrtanje.
WASHINGTON, D.C. — Petrolejske družbe so na tem, da opuste vrtanje in iskanje olja pod vodo v vzhodnem delu Mehiškega zaliva, čeprav so plačače za pravico ..izkoriščanja ..tega predela prek dvemi leti 1.4 bilijona dolarjev. Gre za področje ob obali Mississippi a proti vzhodu vzdolž zahodne obale Floride.
Oljne družbe so bile prepričane, da je pod morjem v tem delu Mehiškega zaliva obilica olja, zato so notranje tajništvo vstrajno ..pozivale, naj dovoli vrtanja. Komaj so si kupile pravico vrtanja, so začele iskati olje s pospešeno vnemo. Pri tem so doživele razočaranje. Olja ni in ni.
Vsaka vrtina stane okoli milijon dolarjev in doslej olja pri Predsednik vlade Vasco Gon-’teh vrtanjijh niso našli. Gulf calves je posvaril skrajne poli- OB Corporation je na svojem tične levičarje, da utegnejo področju izvrtala zapored 14 priti v odprt spor z vlado. . praznih ali suhih vrtin. Tudi
I Esson ni imel boljše sreče.
LIZBONA, Port. - Razvoj na Cetudi niso vse družbe še či_ Portugalskem je negotov m sto obupa]e nad	eh
neodločen, ko se komunista pri- uje vedno bolj mnenje) da zadevajo za povečanje svojega' v tako ooeiAjoči Destin i vpliva na vojaško vlado in s
PRI IZRAELSKEM VPADU V LIBANON 13 MRTVIH
Pri napadu izraelskih oboroženih sil včeraj zjutraj v ranih urah na oporišča palestinskih gverilcev v Libanonu je bilo 13 mrtvih, uničenih pa je bilo tudi večje število begunskih bivališč. Zasto-nik državnega tajništva ZDA v Washingtonu je izjavil, da nasilja ne vodijo k miru na Srednjem vzhodu.
LEBANON
k.
MIDDLE EAST
obali iz bojnih čolnov, pa se vrnila domov s helikopterji. Skupno naj bi sodelovalo pri napadu kakih 100 izraelskih vojakov.
Več ur po izraelskem napadu na palestinska gverilska oporišča so gverilci pognali nekaj salv “Katjuša” raket preko meje iz Libanona na izraelski naselji Salad in Yiron, pri čemer pa ni bilo nobenih žrtev in tudi škoda je bila le neznatna.
Izraelski napad je bil izveden tri dni po bombni eksploziji sredi Jeruzalema, ki so jo tam nastavili palestinski gverilci in ki je pokončala 14 življenj. Gverilci imajo glavna oporišča v Libanonu, zato je včerajšnji izraelski napad treba smatrati kot odgovor na eksplozijo v Jeruzalemu.
V nagovoru v parlamentu je predsednik izraelske vlade Rabin pretekli petek dejal: “Mi bomo nadaljevali z izraelsko politiko zavračanja pogajanj z
gubi — ni.
Suharto je zagotovil Forda, da ,tem na drža™° P^iko, sociali- Kfir -rpanje olja v zahodnem
gen. Costa Gomes nastopil proti “nezdravemu ozračju agitacije in zaskrbljenosti”, ki ga ustvarja “ofenziva govoric”. Ljudstvo
Predsednik vlade Vasco Gon-calves je v razgovoru s pred-
rli skrajno levico, da se podaja
delu Mehiškega zaliva, kjer so bila v isti antiklinali obsežna nahajališča olja, pada, ko se zaloge manjšajo, zaradi neuspeha vrtanj v vzhodnem delu Mehiškega zaliva ni mogoče pričako-
JERUZALEM, Iz. — Včeraj zjutraj ob dveh so izraelske oborožene sile, kopne, pomorske in
letalske, napadle oporišča pales-	...
........... ^gu^\h Edini jezik, ki ga te razumejo,
je meč — in v tem jeziku bomo mi z njimi govorili.”
Zastopnik državnega tajništva v Washingtonu Robert Anderson je včeraj izjavil, da ZDA smatrajo, da “nasilja ne prispevajo
razumejo" — meč.
Predsednik libanonske vlade
Rašid Kerami je trdil, da so vati nadomestila temu padcu. ...	. v .	, .
TT , y .	A_____(libanonske čete v sodelovanju s
tinskih gverilcev v taboriščih Libanon^ pri mestu Tyre in pri Rashidiyehu. Napad je trajal nekako tri ure do petih zjutraj. Predsednik izraelske vlade Rabin je izjavil, da bo Izrael “vodil brezkompromisno
vojno” proti gverilcem upora-jk do ^ na Srednjem vz_ bljajoc z njimi edini jezik, ki ga 'hodu„ ^
Upadanje črpanja olja ob obab ipgiggj-jngkjjnj gverilci preprečile Teksasa in Louisiane povečuje Izraelcem izkrcanie in napad na
uvoz olja iz tujine, ko doslej doma še niso našli nadomestila za izgubo. Novo domače olje bo v večji količini začelo pritekati šele iz Aljaske.
Novi demokrati Kanade
dobili voditeljico
WINNIPEG, Man. — Na svojem zborovanju tu je koncem
v nevarnost odprtega soočenja ’ tedna Nova demokratska stran-'so sestrelili izraelsko Skyhawk
Izraelski poslanik se vrnil v Washington
WASHINGTON, D.C. — Izraelski poslanik Simcha Dinitz,
,	,	, , ,vv , .	. ki je pretekli teden odletel v
begunska taborišča, kjer ™ajo;	poročat 0 egiptskem
gverilci kot znano svoja opori-	k izraelskim dlogom
sca. Pri izraelskem napadu je za umik ^	Sinaja) se
bilo skupno mrtvih 13 domači-j	vrnil z izraeiskim od-
nov, med tem ko bi naj izraelske orom in t	očil držav_
oborožene sile ne imele nobenih °	. . ., W .
,	,	.	. .	. nemu tajniku Kissingerju.
izgu . a ° vsaj pravi izrae j ^ razg0voru z njim sinoči je sko uradno poročilo o nastopu	nekatera
oboroženih sil v Libanonu. ,	.	...	, .	. * .
Palestinski gverilci trdiio da san]a V PogaJanBh’ kl tecel° Palestinski gverilci trdijo, da med Izrae]om in Egiptom p0 po-
t°r gospodarstva.
,nado.
Tukaj
James Callaghan Pojde v Ugando
Kinshasa, zaire.
le bilo ovjavljeno, da bo britan-ski zunanji minister James ^allaghan po svojem razgovoru s predsednikom Mobutu jem tu, °dletel jutri, v srddo, v Ugando razgovor s predsednikom Idi ^Tdinom.
V Londonu so pristali na ta °bisk, ko je Idi Amin pomilostil ba smrt obsojenega Dennisa ^Bla. Callaghan bo skušal z ^toinom rešiti vprašanje bodoč-b°sti kakih 700 Britancev, ki so Se vedno v Ugandi.
Področje nesreče
Washington, d.c. —Pred-
^dnik G. R. Ford je proglasil everno Dakoto in del Minne-S°W, kjer je Red river poplavil bsežna ozemlja, za področje Nesreče, s čimer imajo možnost ^?Prositi za zvezno pomoč.
Vremenski prerok
Soparno z verjetnostjo neviht - % čez dan, 20% zvečer in . % jutri. Naj višja temperama okoli 80 F (27 C).
Dolga meja
LAREDO, Tex. — Mehiko in ZDA deli meja, ki je dolga 1,833 milj.
z vojaško vlado, če bo še dalje ka Kanade, tretja naj večja zasledovala svoje skrajne cilje, stranka v deželi, izbrala 40 let Odkrito je nastopil proti zahte- staro Joyce Nash za prvo stran-vam nekaterih delavskih skupin kino voditeljico. Ta je istočasno po višjih plačah, ki so jih pod- prva ženska na čelu kake večje prli s štrajki.	kanadske stranke.
.sredovanju ZDA že par tednov,
resničen i vladni
ska napadalna skupina se je po arabskem poročilu, izkrcala na
WASHINGTON NE IZKLJUČUJE RABE JEDRSKEGA OROŽJA KOT PRVI
WASHINGTON, D.C. — Preteklo nedeljo je obrambni tajnik James Schlesinger ponovno tolmačil v kakšnih okoliščinah in kdaj bi utegnile ZDA kot prve uporabiti jedrsko orožje. Ko je o tem govoril pred par tedni, so namreč njegove besede naletele tako pri nekaterih članih Kongresa kot v delu javnosti na odpor in na precej ostro zavrnitev.
Obrambni tajnik je poudaril, da vlada ZDA ni nikdar izjavila, da ne bo v določenih okoliščinah uporabila prva jedrskega orožja in da ni pripravljena tega storiti niti sedaj. Možnost uporabe jedrskega orožja za ZDA bi nastopila v trenutku, ko bi se znašle v nevarnosti večjega poraza na bistveno važnem področju v boju običajnih sil. Predno bi ZDA dopustile na takem področju poraz svojih
in svojih zaveznikov nejedrskih oboroženih sil, bi uporabile taktično jedrsko orožje proti oboroženim silam nasprotnika in proti njegovim oporiščem.
James Schlesinger je pripomnil, da je taka verjetnost zelo majhna, da pa vendar ni čisto izključena. Očitno je smoter njegove izjave posvariti nasprotnike, naj ne računajo, da bodo ZDA pripravljene sprejeti rajše poraz, kot pa se poslužiti kot prve jedrskega orožja. Končno je vsako orožje za to, da ga v sili uporabimo, torej tudi — jedrsko. Svarilo velja Sovjetski zvezi, ki ima v Evropi veliko močnejše oborožene sile bd ZDA in njihovih zaveznikov v NATO.
Morebitnemu sovjetskemu poskusu vdora v Zahodno Evropo bi se ZDA in zavezniki
uprli z rednimi, nejedrskimi oboroženimi silami, če bi bilo očitno, da v takem poskusu ne bi mogle uspeti, bi uporabile taktočno jedrsko orožje za uničenje izbranih važnih vojaških ciljev, kar naj bi olajšalo sovražnikov pritisk, pa tega postavilo tudi pred jasno izbiro, da napad ustavi ali pa tvega uničenje jedrske vojne, ki ibi le težko ostala omejena.
Do sličnega razvoja bi lahko prišlo v Koreji,- če, bi Severna Koreja napadla Južno. ZDA bi utegnile rdečo premoč uničiti z jedrskim taktičnim orožjem. To svarilo naj bi zadržalo voditelja Severne Koreje II Kima pred vsakim prenagljenim korakom. Ta je zastonj iskal za svoje osvajalne načrte podporo v Pekingu, ni pa znano, kaj je opravil v tem pogledu v Moskvi,
Del kongresnikov se je ob svarilu Schlesingerja zgrozil pred nevarnostjo jedrske vojne, na to so opozorili tudi nekateri izven Kongresa. Nihče ne more jamčiti, da bi uporaba jedrskega orožja ostala omejena, kot se je zgodilo z uporabo bojnih strupov v prvi svetovni vojni in po njej. Možnost jedrske vojne je oživila načrte za izpraznitev velikih mest in važnih središč tako v ZDA kot tudi v Sovjetski zvezi. Med tem ko je civilna obramba v naši deželi skoraj čisto zaspala in propadla ter komaj še kdo misli na zaklonišča, je ta v Sovjetski zvezi še vedno zelo živa in dejavna, še bolj pa v LR Kitajski, kjer hite dalje z gradnjo obsežnih zaklonišč po velikih mestih, pa tudi drugod. Ta naj bi bila sposobna obvarovati ljudi tudi v slučaju jedrskega napada.
letalo in zajeli en izraelski bojni |ne ^ (bi	a kak
r!'	rel iv dl...
zavračajo kot neresnične. Izrael- ^ o končno odločitcv 0 obsegll
umika s Sinaja, da bi dobil nova “pojasnila”. Ta je Dinitz sinoči dobil in izjavil nato novinarjem, da “vsako pojasnilo pomeni napredek pogajanj”.
Izrael se ni voljan umakniti s prelazov Mitla in Gidi, ne da bi dobil za to primerno ceno od Egipta. V Kairu so v ponudbi plačila zelo skromni, še vedno daleč od tega, kar bi Izrael rad i dobil.
Predsednik ZDA G. R. Ford je v zadnjih tednih ponovno izjavil, da ne bo dopustil zastoja v pogajanjih za mir na Srednjem vzhodu, ker bi to ustvarilo nevarnost novega vojnega spopada.
Le za dobiček
NEW YORK, N.Y. — Poznavalci položaja trdijo, da je začela Savdska Arabija vlagati svoja odvišna denarna sredstva v delnice trdnih ameriških podjetij. Pri tem išče le primeren dobiček, ni pa ji do tega, da bi dobila ta podjetja pod svoj vpliv z nakupom določenega števila delnic, kot sta to storila Iran in Kuvajt v Zahodni Nemčiji.
Iz Clevelanda in okolice
Rev. C. Wolbang v mestu—
Duhovpi vodja Misijonske Znamkarske Akcije in pisec misijonskih člankov v AD rev. Charles Wolbang C.M. je prišel včeraj zjutraj na obisk v naše mesto, kjer bo ostal 12 dni. V nedeljo se bo udeležil misijonskega piknika na Slovenski pristavi. Dobrodošel v ameriški slovenski metropoli!
Občni zbor MZA—
Občni zbor Misijonske Znamkarske Akcije bo v sredo, 16. julija ob pol osmih zvečer pod staro cerkvijo pri Mariji Vne-bovzeti. Vsi člani in prijatelji vljudno vabljeni!
Seja—
Društvo sv. Ane št. 4 ADZ ima jutri, v sredo, ob sedmih zvečer sejo v SND na St. Clair Avenue v zvezi s pripravami na piknik. Po seji bo družabni sestanek.
Župan R. J. Perk predsednik županske republikanske konference—
Mestni župan R. J. Perk je bil na konferenci mestnih županov ZDA v Bostonu izvoljen za predsednika nove republikanske županske konference. Kot tak bo imel večjo besedo v vodstvu republikanske stranke in njene politike.
ZDA bodo opustile
oporišče Goose Bay
WASHINGTON, D.C. — Ameriške oborožene sile bodo do 1. julija 1976 ukinile svoje oprišče Goose Bay na Labradorju. V Kanadi bodo imele poslej le malo pomorsko oporišče Argentia na Newfoundlandu, od koder elektronsko nadzirajo Severni Atlantik in del ostalega Severa.
Zadnje vesti
ŽENEVA, Šv. — Pogajanja na evropski varnostni konferenci so se zataknila in včeraj je Finska sporočila, da je premalo časa za organiziranje svečanega konca te konference v Helsinkih ta mesec. Zaključek bo torej moral biti odložen na hudo nejevoljo Sovjetske zveze, ki se tako žene, da bi do njega čim preje prišlo.
BUENOS AIRES, Arg. — Predsednica republike Izabela Peron je popustila v svoji zahtevi po omejitvi povišanj plač na 50% in izgleda, da je kriza začela popuščati. Splošni štrajk, ki se je v protest začel včeraj, bo danes končan.
VIENTIANE, Laos. — Levičarski Pathet Lao je prevzel popolno oblast v Laosu in vse kaže, da se je prebivalstvo vdalo v to, ko je očitno, da odpor ne bi bil uspešen. Pričakujejo, da se bo sedanji predsednik vlade princ Suvana Fuma umaknil v Francijo in prepustil vlado svojemu bratrancu princu Sufanuvongu, voditelju Pathet Lao.
WASHINGTON, D.C. — Predsednik Ford je v poslanici Kongresu orisal novo delitev sredstev sklada za avtomobilske ceste. Od 4 centov posebnega davka za sklad naj bi v bodoče šla 2 v splošne vladne dohodke, 1 v državne cestne sklade in le 1 v zvezni cestni sklad. Trdijo, da bo predlog naletel v Kongresu na hud odpor.
BEIRUT, Lib. — Libanonska vlada je v razgovorih z ugrabitelji ameriškega polk. Morgana in upa, da bo dosegla njegovo osvoboditev.
ytniERiSKA Domovina

i » ten
8117 St Clur Av«. — 431-8628 — ClevelaaA, Ohio 44181
National and International Circulation
Pub^abed daily except Wed., Sat., Sun., and holidays, 1st week of July
Managing Editor: Mary Debevec
NAROČNINA;
a Združene države:
823.00 na leto; $11.50 za pol leta; $7.00 za 3 mesece • Kanado in dežele izven Združenih držav:
$25.00 na leto; $12.50 za pol leta; $7.50 za 3 mesece Petkova izdaja $7.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States
$23.00 per year; $11.50 for 6 months; $7.00 for 8 months Canada and Foreign Countries:
$25.00 per year; $12.50 for 6 months; $7.50 for 3 months Friday Edition $7.00 for one year.
SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO
Ijiva in noče enakomernega gibanja: uporablja neritmične presledke in zatezanja (ritardanda), radi česar v svoji pristnosti in umetniški lepoti tipi škodo, če se uporablja v obliki polke ali valčka v plesne namene.
Tukaj napisane misli nimajo namena kake graje ali kritiziranja, pač pa hočejo doseči, da bi se kolikor le mogoče omejilo izrabljanje pesmi in petja v namene, ki zmanjšujejo njeno lepoto, jo ponižujejo in ji škodujejo. Preveč dragoceno umetniško blago je, da bi ob tem, kar se dogaja, vsi smeli molčati.
L. P.
I
I
II
Kar precej je starih resnic...
No. 103 Tuesday, July 8, 1975
Pesem - uslužna dekla
NEW YORK, N.Y. — Ena od teh je tudi, da vse teče... da se vse spreminja. Že stari Grki so postavili to življensko modrost. Saj je prav življenje tisto, ki se stalno spreminja. Že rast sama je spreminjanje. Vsaka mati to skrbno zasleduje in opaža iz dneva v dan, ko neguje svojega otroka. Spremembo življenja nam prinaša tudi smrt. Pri
Stvar gre vedno na huje. Človek je upal in pričakoval, da se bo ogromni val, ki je pognal v izrabljanje in zlorabo pesem, petje in glasbo na sploh, polagoma polegel in umiril. Govoreč o tem nimam v mislih samo slovensko pesem in petje, ampak vse to na splošno in na široko. Nobena dru- imnogih ^sTvareh "oziroma živih ga vrsta umetnosti še daleč ni zapadla tako vsesplošni in bpjih srnrt pomeni dejanski ko obširni obliki zlorabljanja kot petje. Ob vseh mogočih pri- nec jn nato se nekakšno zničenje likah, v vseh mogočih oblikah, z vsemi mogočimi nameni v raznih naravnih procesih, se nam servira v takem obširnem obsegu in s tako intenziv- Tudi človekova telesnost je k no vsiljivostjo, da človeku vsa stvar mora presedati.	temu podvržena in zapisana.
Preden se lotim stvarne ocene današnje, več kot slu- strašna je ta resnica, a vera nas žabniške vloge pesmi in petja v javnih občilih in ob najbolj |v tej strašnosti resnice tolaži, različnih nastopih, naj povem, da sem se vse svoje življe- 'ker v tej delavnici božji “noben nje, od zgodnjih študentovskih let pred prvo svetovno voj-'prah se ne zgubi”. Tako nas tono do pred kratkim, zelo aktivno ukvarjal s pesmijo in pet- laži tudi pesnik Simon Gregorjem. Zbiral sem ljubitelje petja in z njimi ustanavljal zbo- čič v svoji pesmi “človeka ni-re, jih učil in z njimi nastopal. Pripravljal koncerte, prirejal ^ar”.
in harmoniziral ljudske pesmi ter jih predvajal. Tak člo-j Spreminjanju niso podvržene
naravi;
pove svoje mnenje.
Najprej se bom dotaknil najbolj odurnega izkoriščanja pesmi in petja, kakor se ga poslužuje tehnika za oglašanje in ponujanje blaga (advertising) v radiu in televiziji. Opažamo, kako se z naraščajočo vnemo oglasne agencije opri-jemljejo petja pri svojem poslu. V propagandni tehniki šolanim ljudem dajo zdelati besedilo, ki ga potem specialni "komponisti” uglasbijo v pesem, vse posnamejo na trak ali ploščo in jo vrtijo do onemoglosti. Seveda ta "umetnost” ni vsa iste kvalitete. Redki so pevski vložki, s katerimi se glasba in petje ne omadežuje: recimo, če zrakoplovna družba hvali lepoto dežele, kamor odvaža svoje potnike in izletnike, pa vključi pevski vložek, ki opeva na primeren, u-metniško neoporečen način čarobnost krajev, sonca in prijetnega ozračja, je to v redu. Pesem, kjer so morda celo uporabljene melodije dotične dežele, je močno reklamno1 sredstvo v takem slučaju.
Toda, kadar se ponujajo kulinarični izdelki in razna jedila, ali pa posebno še prebavna in odvajalna sredstva s pesmijo in petjem, gre stvar predaleč. Petje, ki naj izraža najgloblja čustva človeškega srca in dviga v človeku duhovno zadovoljstvo in užitek, je v takem primeru globoko ponižano in na grob način zlorabljano v nemoralne komer-cionalne namene. Takšno posiljevanje pesmi je vse obsodbe vredno. Občinstvo z gledanjem na pesem in petje s pravega zornega kota bi moralo to zlorabo obsoditi. Oglaševalne agencije so zelo tenkočutne glede reakcije od strani poslušalstva in bi naglo ukinile, kar ljudem ni všeč, če bi jim negodovanje prišlo na uho. Nič takega se ne zgodi, ker je ta abotna reč v naraščanju, ne pa v upadanju.
Drug in drugačen način zlorabe človekove privrženosti in hrepenenja po pesmi in petju se je med nami Slovenci že ponovno pokazal in dokazal pri pošiljanju raznih pevskih ansamblov iz stare domovine med izseljence po svetu. Najbolj skrbno umetniško dodelane skupine, katerim so izseljenci v idealnem namenu pripravili velike udeležbe pri nastopih, in so ljudje z ljubeznijo in navdušenjem do naše lepe pesmi goste toplo sprejeli, je doma vladajoči režim grdo zlorabil v partijske in propagandne namene. To smo ponovno doživeli in tudi obsodili in odklonili. Zasluži vso grajo, umetniške skupine pa, ki se jih režim na ta način poslužuje kot reklamnega blaga, so obžalovanja vredne. Kaj hoče vsiljena rdeča zvezda na slovenski zastavi pomeniti drugega kot to, da so pevci in njihova umetnost komunističnega izvora in sami komunisti, čeprav v resnici morda niso?
In kaj pomeni za skrunitev slovenske pesmi gršo zlorabo kot to, da kak politkomisar, dodeljen v partijske namene umetniškemu ansamblu, daje na kraju koncertov časopisju lažnive politične izjave v prid režima v domovini, ne da bi take izjave imele najmanjšo zvezo s prireditvijo v tujem svetu? Slovenska pesem služi za deklo političnim namenom. Tega ne smemo dopustiti. Tisti pa, ki take nastope organizirajo tu na ameriških in kanadskih tleh, naj trikrat premislijo, preden bi spet sodelovali pri poniževanju naše pesmi in petja. ,
Tretja vrsta izkoriščanja naše slovenske ljudske pesmi je njeno natezanje na ritem polke in valčka. S tem jo ponižujejo v uslužno deklo — plesu. Naša ljudska pesem je v veliki večini zelo daleč v svojih ritmičnih značilnostih od plesnega gibanja. Le malo imamo pesmi, ki gredo na koračni ritem, kot npr. “Regiment po cesti gre” in še katera. Tudi jih ni veliko za polko, kot je klasičen primer znana 'faz pa ti, pa Židana marela”, ki se ji polkina spremljava
vek mora imeti rešpekt pred glasbeno umetnostjo in jo> samo stvari in bitja strašno rad imeti, kar ga opravičuje, da o tej stvari tudi iz-]spreminjanju ni podvržen samo
človek, kot del te narave; spreminjanju je podvržena tudi družba ob težnji po napredku. Prav tako pa ti zakoni spreminjanja delujejo v vseh posameznih skupnostih, ki so nastale iz različnih vzrokov in motivov ter namenov. In k tem slednjim lahko pritaknemo tudi našo nju-jorško faro sv. Cirila na Osmi -kakor tudi našo narodno njujor-ško srenjo.
sedmo mesto od tistih petnajstih najboljših darovalcev, ki so lani dali tej slovenski cerkvici v New Yorku kar eno četrtino vseh njenih dohodkov. Tone je bil tudi naročnik Ameriške Domovine. Upam, da je to še in da se preko nje z nami povezuje.
Iz Ridgewooda se je odselila v Farmingdale na Long Island poznana faranka-srenjčanka Antonija Pavlic.
Na četrto junijsko nedeljo, ko je naša mlada srenja pikniko-vala v Mohamsic State Parku, smo v cerkvenem oznanilu brali tole:
P. BERTRAND KOTNIK, kaplan v fari sv. Cirila od januarja 1968, nas zapušča — in se seli nazaj v svojo ljubljeno Koroško.
Ko je p. Bertrand bil po drugi svetovni vojni eno leto v Šent Jakobu v Rožu, je tam videl župnijski arhiv in spoznal, da bi se dala napisati lepa zgodovina Roža, zgodovina, ki bi bila vsem Rožanom v spodbodo in ponos. Izpisal si je tedaj veliko materiala, ki ga je potem vsega v Lemontu lepo uredil. Lani je bil spet v starem kraju, da si malo bolj natančno ogleda celovški deželni arhiv, pa je videl, da v enem mesecu ne more pregledati niti četrtine tega, kar bi bilo nujno potrebno. Zato je prosil svoje redovne predstoj-(ja nike, ki so mu preskrbeli mesto
'	’ v
Devetindvajset let bo že,
sem n;en del,	da	v njej	živim. , „	. Tr i->	^
, ,	, , , .v	. . 'sent Rupertu	pri Velikovcu,	da
in ze nad devet let pisem o njej, i ,	, f
,	...	.	.	, , bo tam, blizu koroških arhivov,
ko jo vidim m opazujem, kako I,	, v ,
se spreminja kako njeno življenje valovi in spet potihuje, kako utripa, se krčevito bori za življenje, in zdaj bolj zdaj manj uspešno odriva dan svojega prenehanja, svojega konca...
Zadnjič sem zapisal, da naša tara in naša srenja v New Yorku že od maja nekako počitnikujeta. In ker v glavnem zares precej naših ljudi začenja počasi svoje počitnice, ne hodijo več tako v našo sredino in niti ne opazijo malih sprememb, ki v naši skupnosti nastajajo brez običajnih oznanil ta in ta je tega in tega dne umrl, oziroma umrla.
Odselitev posameznikov je
lažje dokončal svojo namero.
Odnesel bo s seboj tudi ves zgodovinski material, ki si ga je v Ameriki nabral o našem svetniškem škofu Baragi, ker bi rad še naprej pisal za Ave Marijo o Baragi.
P. Bertrandu vsi želimo srečno pot in najlepši uspeh v njegovem novem delu. Če se ne bomo videvali, bomo duhovno povezani po molitvi. Molili bomo za Vas, p. Berto, in mi se tudi priporočamo v Vašo molitev! Naj vam ljudi Bog nakloni srečo in srečno pot. Z božjim blagoslovom rečemo: Z Bogom!
P. Bert se pelje z ladjo konec tega tedna v družbi s p. Robertom Mazovcem, ki se seli v Lju-
tudi spreminjanje. In teh sluča- bljano, kjer ibo zdaj župnikoval.
jev je v tem tako gibljivem obdobju tudi v naši srenji kar precej. Veliko je že prišlo v našo slovensko njujorsko srenjo rojakov v zadnjih letih, ki so našli pot v našo sredino. Nekateri so kar stalno prihajali, drugi pa bolj poredko. A prišli so le od časa do časa na kako zabavo, včasih pa tudi k nedeljski slovenski maši. Večinoma je teh, pa, kot kaže, so kot ptice selivke. Ti prišleki so Slovenci, ki so v zadnjih desetih letih našli pot v Ameriko v iskanju boljšega življenja.
Med temi je bil tudi iejst fant iz Bele krajine Tone Malenšek, ki smo ga nekaj let stalno videvali na Osmi. Skoraj ni bilo nedelje, da on ne bi bil na Osmi. Od časa do časa je pripeljal tudi svoja otročiča. Tone je bil faran in srenjčan. Na majsko tretjo nedeljo pri maši je še bil, v dvo-rano ni več prišel k prosveti. Bil je pač v stiski za čas, ker drugi dan se je odselil v Kali-
P. Robertu enako želimo srečno pot in najlepši uspeh!
Tako je bilo zapisano v cerkvenem oznanilu na četrto junijsko nedeljo, ko se je župnik oče Richard dan poprej vrnil s počitnic.
Nato isto nedeljo smo se po deseti maši, kar se nas je zbralo — v kar čednem številu — poslovili skromno od ponižnega kaplana očeta Bertranda Kotnika. Karel in Helena Klezin sta pripravila mal prigrizek. Z besedami pa so se poslovili od kaplana župnik oče Richard. Takoj mu je odgovoril oče Bertrand in se mu zahvalil za vse,, posebno, je poudaril, za lepo na
In ravno zdaj, v sredo, 2. julija dopoldne, ko pišem to srenj-sko poročilo sta pp. Bertrand in Robert na poti v Philadelphijo, kjer se bosta vkrcala na jugoslovansko ladjo, ki ju bo prepeljala na evropski kontinent.
•Po tisti farni poslovitvi od kaplana BeiTranda sem se s Frankom Vojskom odpeljal v Mohamsic State Park, kjer sta Tončka Babnik-Stalzarjeva in Barbka Kaminova organizirali v času počitnikovanja farne prosvete piknikovanje mlade nju-jorške srenje. Da zares, zbralo se nas je kar okoli 100. Veliko je bilo naših ljudi, ki niso farani, čeprav je bila v glavnem tu zbrana naša mladost in prešer-nost, je bilo v tej družbi tudi nekaj starejših.
Ko sem jo gledal in opazoval, sem kar naenkrat vzklinil: Tu so pravzaprav zbrani naši otroci, njihove mamice in očetje ter stare mame in stari očeti, samo Frank, Cirila in Tone smo v tem krogu izven kroga. Pa vendar to je bil lep del naše srenje.
Piknikovanje je doseglo svoj namen. V farnem počitnikovanju se srečujemo v naravi. In kar je posebej važno, da se naši mladi s svojimi otroki tako srečujejo in so ves dan skupaj v igri in klepetu. Prijatelji postajajo. Navadijo se drug drugega. Tončka in Banbka sta se ska-zali, da poznata otroško dušo in nemirnost, ki ju je treba nasititi.
Dan je bil prvi poletni dan, sončen s prijetnimi sapicami in v razgovoru, igri in zvokih harmonike je šel tudi kot vsak v zaton. A prinesel je spoznanje, da dokler imamo mlade, ki skr-be za naše življenje in rast ter žele, da se povezujemo, bomo prebolevali tudi odhanje naših ljudi, ker jedro ostaja in se utrjuje.
In že ob koncu piknikovanje se je razglasilo, da se prav tam spet srečamo na drugo julijsko nedeljo - 13. julija. Upajmo, da nas bo še več kot pa v mesecu, ki je minul. Tako bomo počitnikovali tudi v skupnosti in spodbujali naše življenje, ki naj ob vsem spreminjanju ohrani vse tisto, da bosta naša fara in naša srenja v New Yorku še živi in dejavni.
Tone Osovnik
za druge igre. Na njih si lahko škanske province sv. Barbare. V razgibate ude brez kake posebne 'mašnika je bil posvečem, 10. ju-telovadbe.	jnija 1934. — Z duhovniškim de-
Naši navdušeni ribiči pa lahko !lom je začel v Deer Park Mis-
Društvo Kras št. 8 vabi na piknik
Cleveland, O. — Po dolgi zimski v zaprtih prostorih, so se nam končno izpolnile želje po toplih poletnih dneh, da gremo lahko ven, v lepo zeleno naravo, da se malo ogrejemo in nauži-jemo svežega, čistega zraka, katerega naša pljuča v tem času industrijskega “smoga” tako zelo potrebujejo.
Poleg dobrega zraka in osvežitve telesa potrebujemo tudi snidenja in kramljanja s prijatelji in znanci, bodisi na gorkem soncu ali v prijetni senci pod košatimi drevesi, kjer drug drugemu potožimo svoje križe in težave, kjer obudimo lepe, stare spomine in napravimo načrte za v bodoče.
Kako srečni smo lahko, da imamo svoj lasten Izletniški park na deželi, krasne rekreacijske prostore ADZ v Leroyju! Tam se res lahko sprostimo in razvedrimo, tam imamo toliko vredni občutek, da smo na svojem! Za vse je tam dovolj najrazličnejšega razvedrila, za naše otroke, za ta mlade in za ta stare.
Vsak se lahko zabava po svoje. če imate radi mir, je dovolj prirode za sprehode in miz za
fornijo. S Tonetom Malenškom Mejač, ki je bil z družino na obi-je slovenska cerkvica sv. Cirila ^ v naši srenji. Vse je bilo
dobro poda, pa je tudi rti nič škoda! V splošnem je naša na Osmi zgubila enega od dobrih skromno, kot je bil skromen in pesem ritmično in po tempu (v svojem gibanju) -spremen- 'podpirovaloev; saj je zasedel ponižen on, ki nas je-zapustil.
klonjenost in sodelovanje. Nato počitek, če imate radi veselo se je od p. Bertranda poslovil družbo in ples, je v dvorani vedno živahno in veselo.
Na našem pikniku v nedeljo, 13. julija bo za ples igral Ed Buebnerjev orkester. Prav gotovo bodo prišli na račun vsi tisti, ki jih tako rade srbe pete. Veselo se bodo zavrteli ob zvokih polk in valčkov, pa tudi drugih plesov.
V našem parku imamo ki'asno urejena igrišča za balinanje in
Jože Simič kot predsednik dru štva Najsv. Imena. Tudi Jože Škrabe kot najstarejši faran je odhajajočemu kaplanu izrekel vse dobro na njegovo';pt)t prihodnosti. Nekaj besedi je dodal še washingtonski Sloveč Ciril
poskusijo svojo srečo s trnkom na našem lepem jezeru. Tako mirno in spokojno je tam, da ne bo nihče motil ne njih ne ribic. ;Na našem Izletniškem središču imamo tudi najboljše in naj lepše urejeno otroško igrišče, kjer je za malčke veselja in zabave ha koše.
*
Vse članstvo društva Kras št. 8, vse članstvo naše ugledne
sions v Washingtonu; septembra leta 1936 je odšel v misijone na Kitajsko. Tam je leto dni študiral kitajščino v posebni šoli za jezike v Pekingu. Potem je delal dve leti kot misijonar v Chowtsunu, v vikariatu pro* vince Presvetega Srca. Pozneje je služil kot misijonar tudi v Tungchangfu, Yentou in v Sut-sienu, koder so ga Japonci prijeli in mu naložili hišni zapor, organizacije, vse naše prijatelje | katerega so ga po dveh letih in znance tem potom najlepše j odvezali ter ga istočasno odpe-vabim na naš piknik, ki se bo ija]i v Shanghai. Leta 1945 se vršil v nedeljo, 13. julija 1975 lje vrnil v Sutsien, kjer je opra-
na naših krasnih izletniških prostorih.
Dobro se bomo pripravili, da bomo udeležence lepo in zadovoljivo postregli. Ničesar ne bo manjkalo, kar spada k veselemu pikniku! Vse bomo preskrbeli!
Uspeh tega našega piknika pa zavisi od Vas, dragi sobrati in sosestre, dragi prijatelji in znanci! Pridite vsi v obilnem številu, čim več nas bo, tem bolj luštno in veselo bo!
Še enkrat: ne pozabite v nedeljo, 13. julija vsi v Leroy, Ohio, na piknik Društva Kras!
vljal misijonsko delo do D*-3 1948.
Meseca novembra leta 1948 se je o. Edgar Jožef Sever vrnil v Združene države, postal tu na]' prej kaplan pri fari sv. Eliza* bete, Oakland, Cah, nato P3 župnik v Beaumontu in Sp0' kane. Od 1958 do 1961 je h11 predstojnik frančiškanske redovne šole in obenem župnik ^ Jolonu, Cal. L. 1961 je posta] gvardijan, zraven pa opravlj3 kaplansko službo v St. MaO's župniji v Stocktonu, obenem P3 bil tudi istotam zavodski kapri11
Na svidenje in prav lep brat- jv The Stockton State Hospital;
ski pozdrav!
Joško Jerkič, pred.
“Smrt slovenskega duhovnika”
CLEVELAND, O. — Rojak Maks Simončič je v Ameriški Domovini 12, pr. m. sporočil pad zgornjim naslovom smrt slovenskega ameriškega frančiškana o. Edgarja Severja. Ob tem je potožil, da bi o rajnkem rad kaj več povedal, pa da o njem nima podatkov. Ker jih podpisani nekaj imam in bom s tem gotovo njemu ter še marsikateremu iz-mul drugih bravcev AD najbrž ustregel, jih v naslednjem podajam.
Rajnki o. Edgar Jožef SEVER, O.F.M., je bil rojen 9. septembra 1910 v San Franciscu v Kaliforniji. Tam je tudi opravil osnovno šolo, nadaljnjo izobrazbo pa je dobil po semeniščih franči-
Toliko podatkov o rajnkem ie podpisanemu uspelo doslej zbi’a' ti. Še daleč niso popolni. S P° močjo dobrih rojakov v Stock tonu, Cal., bi se jih dalo ravri5 sedaj spopolniti. Kaj ko bi se rojak M. S. lotil tega. Za slov'011' skov stvar v ZDA bi napi’aVl dobro delo!
V spisku “Slovenski duh0' niki”, ki ga objavlja Ave Malia Koledar, sem prvič zasledil o. Edgarja Jožefa SEVER-ja’ J 43. letniku, t.j. za leto 1^ ’ Morda je bilo njegovo ime že letniku za 1955, katerega pa mi doslej še ni uspelo dobiti; letniku za 1. 1954, katerega P3 že lastujem, njegovega imena s ni.
Zgoraj navedeni! podatki o Edgarju Jožefu SEVER-j° S_ podani po poročilu v “Ave Na
ria”, slovenskem verskem
no-
sečniku, št. 3 (marec), 1972, 85.
Janez SEVER
gtn
Pokol slovenskih domobrancev pred 30 led
V Škofji Loki
m.
Na Trati je bilo še hujše. Še preden je vlak obstal, smo že slišali nečloveško vpitje, med katero so rezali rafali iz strojnic.
Začeli so odpirati vagone. Ob vsakem so ljudje zatulili kot zverine, komunisti pa so z debelimi koli udrihali po hrbtih in glavah domobrancev. V pol ure je bil vlak prazen. V dolgi koloni smo stali na cesti proti Škofji Loki. Drug na drugega smo se naslanjali od napora, partizani in terenci pa so hodili med osmerostopi in iskali znancev.
“Rupnik, naprej!”
Mlad partizan je izsledil svojega soseda. Očital mu je, da je nagovarjal njegovega očeta, naj se javi domobrancem. Potegnil ga je za cesto in nameril puško. V tem pride mimo oficir in pravi: “Tovariš, zaradi ljudi ne streljšaj! “Ta pes res ni drugega vreden, toda...”
Nato je tam spredaj nekdo zavpil: “Naprej, hudiči beli!” Tekali smo z vso opremo naprej in nazaj, legali, vstajali, korakali v paradnem maršu, da smo bili vsi pijani. Ljudje so v gručah stali ob cestah, kričali in pljuvali, da so bili tisti, ki so hodili ob straneh, dobesedno mokri po obrazih. V grad smo prišli ob devetih zvečer.
Najprej so pol ure kričali: “Rupnik, naprej!”, a ker ga ni bilo, so se znesli nad nami. Končno so se umaknili v grad, kamor so začeli spuščati tudi nas. Ob vratih je stala gruča partizanov in vihtela kole in puške, da je bilo joj. Namenili so nas v drugo nadstropje. Spotoma smo videli, da je bilo poslo-
bjli
pje že polno Hrvatov, ki so stepeni in prestrašeni, da uri odpreti niso upali. Prišel se^ v sobo v jugozahodnem °
gradu.
ari’
Po hodnikih so tulili PartiZl ( po sobah pa je bilo mii’U° ^ v grobu. Mikuž Janez je PoZlVeCl k molitvi. Jagode so drsele ri^ prsti in globoki vzdihi so 30 gali v temo.
“Auf, prašiči beli!” v
P
kri
.je
Med desčto in enajsto se J
sosednji sobi zadrla par^-
‘Zdaj ^ Pokažite nam 5
^_____________^ rtizri1'
“Auf, prašiči beli! za spanje, izdajalske obraze!”	j.
Isti hip je nekdo sunkoma pri tudi našo sobo in prižg3^ Prišel je partizan in štiri ^ rišice. Partizan je skočil k°^ seden in z brzostrelko udai fantu, ki je ležal za vrad’0l'rie
je
boste drugič vedeli, da v
M
pred vsakim borcem,
sobo, stopiti mirno!”
Žani31
je še po nekaj fantih, ki bis° ^ gli tako hitro vstati. Pari323^ so bile v hipu med nami ib
začele obdelovati z
Ko smo vsi trepetali ob s so nam začeli pridigati:	^0l
“Pa ste se res vrnilb " yd j ste pravili, samo ne tak°> ste mislili.”	_
Posebno glasen je bil ^li d ant jetnišnice, ki so ga . Miha. To je bil Snopkov iz Račave vasi pri 2ireri ^ ^ kel je kos papirja, partizan ^ je začela brati imena. imenovanih so našli v s°b ‘ ^ ^ ju je pretepel in obljubi' bodo še videli.	, u
.. hOc..
Zabavnih iger se I«11
Med tem so se tovan ^ ^
\ čele zabavati. Postavil6
mobranca k steni in
(Dalje na 3. strani)

HANADSIM DOMOVINA
drugi stopnici je stal komunist. 6. junija so odgnali veliko Pretepali in brcali so nas, da'skupino 3, 13. junija pa mlado-smo preskakovali kar po štiri letnike. V gradu je ostala samo
stopnice.
Ta kosila niso bila nič dru-
se naša skupina.
14. junija smo morali dvakrat
gega kot naša razkazovanja, poribati vse sobe in hodnike, ob
DOMA m PO SVEHJ V PRETEKLEM TEDNU
V času počitnic smo, ko vse hiti na hladno na deželo, kjer je vročino sredi zelenja in največkrat v bližini vode lažje prenašati. Kulturno in družabno življenje v mestu je zaspalo in se bo vzbudilo k novemu življenju šele jeseni. Središče družabnega življenja se je preselilo na letovišča in pristave izven mest, ki so si jih naši rojaki ustvarili ob vseh svojih večjih naselbinah.
Življenje gre seveda dalje svojo pot, to nima počitnic, pa na] bo v naši deželi, v Sloveniji ali drugod po svetu. Povsod razpravljajo o gospodarskem zastoju, o brezposelnosti in o tem, kaj nas čaka v naslednjih mesecih in letih. Nekdanje gotovosti ni več, v prenekaterih ljudeh se je vzbudil dvom v trdnost gospodarstva in ustanov, v katere pred par leti ni nihče niti sumil, kaj šele da bi imel resničen dvom vanje.
Ta negotovost ni omejena samo na našo deželo, čutijo jo v naši sosedi na jugu, čutijo jo tudi povsod drugod po svetu. Pretekle skušnje so postale spet žive, ko smo dolgo mislili, da za našo “novo” domovino ne veljajo, ker smo jih nabrali v “starem” svetu, kjer je bila največja stalnost v dolgi dobi —■ stalna sprememba in z njo povezana negotovost.
*4‘
Zvezna vlada je omejila uvoz jajc in s tem dosegla povišanje njihove cene za povprečno 6 centov pri ducatu. Letos je do-, voljeno uvoziti 54,000 zabojev s po 30 ducati jajc, v preostalem delu leta 36,000 zabojev.
•
Naši deželi očitajo, da je pobrala smetano beguncev iz Ugande, med tem ko sta Velika Britanija in Indija dobili one, ki se bodo težko vključili v nove razmere. Od 52,000 Azijcev, ki so bili izgnani iz Ugande, je Velika Britanija vzela 29,500, Kanada pa 7,550, med tem ko jih je 10,000 moralo v Indijo, kakih 2,000 pa v Pakistan, od koder so se oni sami ali pa njihovi starši naselili v Ugandi, ko je bila ta Pod angleško oblastjo.
*
Inštalaterji vodovodov in plinskih vodov v Torontu bodo v okviru nove delovne pogodbe zaslužili na uro $13.70 ali $548 na teden ob 40-urnem delovnem času. Sporazum je končal štrajk, ki je ustavil delo na vrsti stavb in drugih gradenj v Torontu.
Ko se je prevrnil tovornjak, ki je po izjavi voznika in papirjev, ki jih je imel ta s seboj, vozil pretekli teden iz Iraka preko Sirije v Libanon datlje, se je vsulo iz njega orožje in strelivo, Po vsem sodeč namenjeno palestinskim gverilcem.
*
Minister za delovno silo Robert Andras je izjavil, da ni mogoče pričakovati naglo upadanje brezposelnosti niti potem, ko bo začela gospodarska dejavnost Naraščati.
*
Zastopstvo Združenih narodov, ki je hotelo v Čile preiskovat vprašanje človeških pravic, Pi dobilo dovoljenja za vstop v
državo. Predsednik republike Augusto Pinochet je brez navedbe vzroka vstop delegaciji ZN odklonil.
*
Romunija je v zadnjih tednih pospešila izseljevanje svojih Židov v Izrael, da bi odstranila ugovore v Kongresu ZDA za priznanje trgovinskih ugodnosti, ki jih uživajo prijateljske države.
*
V	Hamburgu v Nemčiji je bil obsojen na dosmrtno ječo 86 let stari Ludwig Hahn, nekdanji načelnik Gestapa v po nacistih zasedeni Varšavi, ki je v letih 1942-43 polovil kakih 230,000 poljskih Judov in jih poslal v uničevalno taborišče Treblinka, kjer so jih pomorili v plinskih dvoranah in njih trupla sežgali.
*
Londonski Daily Mail je pretekli teden prinesel vest, da je bil izveden na predsednika Libije Kadafija in njegove tovariše napad z letalsko raketo, ko so 11. junija letos bili navzoči pri proslavi obletnice ameriškega odhoda z letalskega oporišča Wheelus. Raketa, ki jo naj bi izstrelilo eno od lovskih Mirage letal, je zgrešila oder s Kadafi-jem in vsemi ostalimi voditelji Libije za nekako 100 metrov.
*
V	zvezi s tem napadom vodijo po poročilih s Srednjega vzhoda
Libiji obsežne preiskave, ki naj bi razkrile ozadje zarote. Znan je namreč spor med Ka-dafijem in egiptskim predsednikom Sadatom. Pred nekaj dnevi je bilo objavljeno, da je Ka-dafi plačal za umor Sadata veliko vsoto Palestinski osvobodilni ljudski fronti, ki jo vodi znani levičar dr. G. Habash.
*
Liberalni poslanec iz Windsor j a v Ontariu je ostro prijemal finančnega minostra Johna Turnerja zaradi novega proračuna, ki da pomeni prelomitev voliv-nih obljub.
Toronto je postal preskuševa-lišče pornografskega materiala iz ZDA, je dejal pretekli teden ontarijski poslanec Frank Drea. Odgovorni iščejo možnosti za
milijonov dolarjev in da bo to pomenilo na dolgo roko veliko škodo za Kanado, med tem ko bodo posamezni avtomobilisti prihranili povprečno le kakih $5!
*
Lovski nadzornik: Vi vendar lovite z lasnskim lovskim dovoljenjem!
Lovec: Že, res, toda streljam le to, kar sem lani zgrešil!
•
Predsednik vlade Pierre E. Trudeau je v parlamentu izjavil, da glavni solicitor Warren All-mand ni ponudil svojega odstopa, ki ga je zahteval od njega vodnik konservativne opozocije R. Stanfield. Allmand je prišel v hud spor s stražniki v zveznih zaporih, ko je odklonil podporo zahtevi po smrtni kazni onim, ki so obsojeni umora stražnikov, pa jim porota ni priporočila milosti. Zaradi tega je prišlo do enodnevnega štrajka jetniških stražnikov, ko sta morali varstvo jetnišnic prevzeti zvezna policija in vojska.
•
Štrajki in gospodarski zastoj so povzročili omejitev plovbe po Velikih jezerih. Od skupno 145 ladij, ki običajno plovejo po Velikih jezerih, jih je letošnje poletje brez posla v pristaniščih 20. Lastniki ladij trdijo, da je letošnja sezona najslabša v zadnjih 6 letih.
Avstralska vlada Gougha Whitlama je zašla v stisko, ko je pri nadomestnih volitvah propadla in je postalo očitno, da izgublja podporo med volivci.
danega v zadnjih letih za človeško hrano, se v Kvibeku izogibljejo mesu, zlasti hamburgar-jem, klobasam in salamam, nekateri pa sploh vsemu mesu, ker ne zaupajo niti več svojim znanim mesarjem. Ti oglsajo o časopisju, da je njihovo meso zdravo in pregledano, pa vendar ne morejo privabiti nazaj vseh svojih nekdanjih odjemalcev. Prodaja klobaj in hrenovk je v Kvibeku padla v zadnjih mesecih za 30%.
Poljedelskega ministra Normana Toupina, ki je pozival ljudi, “naj zaupajo mesarjem”, je eden od poslancev v pokrajinskem parlamentu javno nazval “ministra mrhovine”.
m
Sodnik Henry Murphy v Monctonu je v “znamenju enakosti spolov” dal zapreti 22 let staro Cathy Richard, ko je bila poslana predenj, ker so našli pri njej pri policijski preiskavi kokain v vrednosti $3,500, četudi je trdila, da je tik pred porodom.
Trdijo, da pi'ekupčevalci z mamili iščejo za svoje posrednike noseče ženske v prepričanju, da teh policija ne bo preiskovala in da ne bodo morale v zapor, če jih primejo. Sodnik H. Murphy je dokazal, da to ni nujno.
POKOL SLOVENSKIH DOMOBRANCEV PRED 30 LETI
(Nadaljevanje s 2. strani) naj kliče Rupnika na pomoč, same pa so bile po njem kot za stavo. Fant je nekaj časa vpil, potem pa utihnil in stisnil glavo med ramena.
Pristopil je tudi Miha in se zasmejal: “Pa je res čudno, da Rupnik ne pride. Tako zvesto ste ga stražili, zdaj, ko vam je sila, pa ne pridp na pomoč. To pa ni lepo od njega!”
“Ta ni zadosti vpil. Pridi ti in poskusi svojo srečo!” je partizanka izbrala drugega. Spet se je ponovil prejšnji prizor. Jože je dvakrat zavpil, potem pa utihnil.
“S tabo ni nič! Pridi ti!” je zdaj Miha izbral novega “telefonista”.	, i jagj
Temu jih je sledilo še pet.
Ko so se naveličali pretepanja, so nam pobrali denar, ure in drugo zlatnino ter odšli. Za temi so nas začeli nadlegovati stražarji. Ko so tudi ti odnehali, smo se umirih, zaspali pa nismo vso noč. Eno željo smo imeli v srcu: da bi naši domači nikoli ne zvedeli, kako se nam godi. “Kdo je bil na Črnem vrhu?
Kdo je bil oficir... ?”
Drugi dan je spet prišel Miha in njegovo žensko spremstvo. “Kdo je bil na Črnem vrhu?” je hripavo zarjul komandant. Najprej se je oglasil en sam,, “Wagon Train”, kateri je začel potem pa deset hkrati, da so se svoj pohod že v snegu aprila v glasovi bolj zmešali.
Peace River v daljni Alberti, I “Ti si tamle pod gradom ukra-sem srečal 19. junija v “Pagwa-jdel voz, ko ste bežali,” je Miha Krizo je povečal odpust podpred- chuan Čampu” 2 dni vožnje od kar na slepo pokazal starejšega
Wagon Train
TORONTO, Ont. — Sloviti
sednika vlade in ministra za okolje Jamesa Cairnsa, ki se je uprl odstranitvi iz vlade in to označil za “nepošteno”.
Diplomati v Vientianu v Laosu, ki imajo zveze s Saigonom, trdijo, da poročila od tam govorijo o bojih med pripadniki starega režima, ki so pobegnili v skrivališča, namesto da bi se podali, z varnostnimi organi novega, rdečega režima.
Spopadi naj bi se ne vršili le v Saigonu, ampak tudi v raznih drugih krajih, v mestih in na podeželju.
*
Trenja med poštarji in poštno upravo napovedujejo neizbežen poštarski štrajk v septembru, če
pionirskega kmeta.
omejitev tega posla, ki ima svo-jne pr^e sk0ro do rešitve spor-je središče ob Yonge Street. Ta ^ vprašanj. Razgovori o tem je postala vzrok hudega javnega so prekinjeni in razlika med
zgražanja.
Kanadski izdaji časopisov Time in Reader’s Digest bosta z novim letom izgubili posebne davčne ugodnosti, ki veljajo za kanadske liste in časopise. V njih objavljene oglase je sedaj možno odšteti od davčnih dohodkov na račun izdatkov za oglašanje, s 1. januarjem 1976 to ne bo več dovoljeno in le malo upanja je, da bi časopisa mogla dalje izhajati.
Državni tajnik Hugh Faulkner je izjavil, da bo zadevni zakon predložen parlamentu v Ottawi jeseni.
*
Ontarijska vlada je zamrznila do 1. oktobra cene gasolina in kurilnega olja na hudo jezo oljnih družb. S tem je podvojila dobo, ki jo je zvezna vlada dala, ko je objavila povišanje cen olja za $1.50 pri sodu. Oljne družbe trdijo, da bodo izgubile okoli 25
EUROPEAN NATURAL PRODUCTS
51 Devondale Ave., Willowdale, Ontario
Vam prinaša iz Evrope naravna zdravila in važna hranilna dopolnila:
Cvetlični prah in Matično mleko (Royal Jelly), Naravna zdravila za razne bolezni, zdravilne želiščne čaje, Tonika, Extrakte kakor ginseng, omelo, beli trn, češenj, pšenične klice, letihin itd. Sedis-poral za pomirjenje živcev, in- dobro spanje Venotonik za krvni obtok in krčne žile. Naravno kosmetiko itd. Pišite nam za prospekte ali kličite: 221-6166.

obema stranema je tolikšna, da je malo upanja, da bi bilo mogoče naglo doseči kompromis.
•
Nekomunistična opozicija vlade Indire Gandhi se skuša organizirati za nadaljevanje boja proti vladi. Posebno delovni so desničarski Hindi nacionalisti. Indira Gandhi je med tem pozvala vodnike delavskih unij, naj skrbe, da ne bo prišlo do kakih sabotaž in ovir pri delu. Pokazala je naravnost, da bodo klicani na odgovor, če pride do kakih težav.
«
Pričakujejo, da bo v zveznem parlamentu predložen zakonski načrt o prepovedi nošnje in la-stovanja strelnega orožja brez dovoljenja. Javnost se je začela postopno nagibati k uzakonitvi takega načrta, ko je porast zločinov ob uporabi strelnega orožja vedno večji.
... ,
Zakladno tajništvo ZDA je prodalo skoraj celotno količno zlata — 499,000 unč, ki jo je dalo naprodaj 30. junija, po $165.05 unča, kar je bilo $1.45 pod zadnjo ceno zlata na londonskem zlatem trgu.
•
V pokrajini Quebec se sedaj baje najbolj zamerite, če komu rečete, “naj je meso”. Od kar je znano, koliko mesa poginulih in ponesrečenih živali je bilo pro-
Longlac na
takorekoč najbolj mesta v Ontariu cesti 11.
Tovornjak, 4 s platnom pokriti vozovi, osebni avto s platnom pokrito prikolico in 23 duš pod vodstvom “wagonmastra” g. Dansing-a, je vse, kar je ostalo od nekdanje velike skupine.
Počivali so čez “weekend”, da se odpočijejo ljudje in konji in dobe proviant.
Zvečer so zakurili ogenj, bas pri moji kabini, zato sem kot popotni človek prisedel in se pogovarjal. Tam so bili mladeniči z dolgimi lasmi, gospe s kavbojskimi klobuki, starejši gospod s kitaro in angleška rdečelaska.
“Teh 6 konjev je še od vsega početka, 2 bomo sedaj kupili od Indijancev v Pagwa River,” je kazal mladenič na lepe živali, katerim se je blestela dlaka.
“Mi gremo naprej, še dobrih 2000 milj je pred nami”, so govorili, ko so se otepali mušic.
“Kabina za gospe,” je ponudila gostoljubna gospodarica kampa Phil, “že zaradi mušic pojdite notri!”
“Konji so kar v redu, naredimo 45 milj na dan”, je dejal Freddy Fox eden izmed vozačev.
“Kaj pa boste tam, saj niste poprej delali na farmi?”
“Delati hočemo, kot so prvi pionirji, že sam pohod je velika šola.
Kitara je zopet zabrnela pesem iz Divjega zapada, izza črnih dreves je posijala luna, proti severu so se zasvetlikale zvezde.
Par dni poprej sem srečal na cesti 17 malo pred Marathonom Francoza z mlado ženo in s platnom pokritim vozom, ki greste, iz Montreala v Vancouver: “Delava pozimi, da dobiva denar za popotovanje, a letošnjo zimo bova že v Vancouver-u.”
“Roll wagons, roll”, tisočero src, ki vidijo Vašo požrtvovalnost in cenijo-zaPadno tradicijo, je z vami.
Frank Grmek
‘Jaz nisem, res ne
je za-
Veliko svinčnikov
The Stock Exchange v New Yorku kupi letno nad milijon svinčnikov.
ječal kmet in se umaknil.
Rdeči so se smejali, ko so videli, da, smo..čisto premagani.
“Zdaj vidite, kakšni strahopetci ste. Niste vredni, da pošten borec na vas položi svojo roko. Kar sami se pretepajte!”
Po dva in dva so nas postavili nasproti in smo se morali klofutati, kot bi šlo za življenje. Tako se nam je godilo ves dan.
Zvečer smo upali, da bomo imeli malo miru in počitka. Malo pred polnočjo je po gradu zaropotalo, kot bi se vnela bitka. Iz vseh sob so drli jetniki in se spravljali v dolgo vrsto na hodniku. Pred nami so se komunisti zločinsko režali.
“Kdo je bil oficir?” je vprašal partizan. Moral je biti Ljubljančan. Nihče se ni javil, ker nihče ni bil.
“Je bil kdo vodnik?” Kakih deset je dvignilo roke. Te so takoj odgnali. Za njimi so šli desetarji in namestniki desetarjev. Drugi smo šli nazaj v sobe, kjer so smo prebedeli že drugo noč.
Naslednji dan so nas popisali. Popisovali so trije: partizan in dve partizanki. Zanimali se niso samo za nas, ampak za cele družine. Vsak zase so zapisovali naše izjave, spodaj pa dodali svojo oceno.
H kosilu, da so nas lahko tepli in brcali.
Kmalu po tem zaslišanju smo morali oddati vse, kar smo še imeli. Svoje stvari smo odnašali v skladišče, ki je bilo že do stropa natlačeno z vojaško obleko in opremo. Ko je bilo končano tudi to, so nas nagnali iz sob.
“Vzemite porcije in žlice!” je ukazal stražar.
“Jih nimamo”, je bil odgovor.
Drug za drugim smo se majali po stopnicah. Na prvem stopnišču je ležal velik kup umazanih nemških porcij in žlic. Vsaka posoda je bila do polovice polna zelene plesnobe. Prvi je stopil k vodni pipi, da bi jo pomil, pa ga je komunist odgnal, rekoč, da je za nas, izdajalske svinje, vsaka črepinja še preči-sta. Potem so vodo zastražili.
Do kleti, kjer je bila kuhinja, je bilo 217 stopnic. Na vsaki
Crneta je spoznal Založnik Ivan iz Vrhovcev in ga tako pretepel, da se je vrnil ves podplut v obraz.
Za hrano smo dobivali samo neslano in nezabeljeno vodo. Začeli smo pešati, da se nam je meglilo pred očmi.
Delitev v skupine.
Kmalu po tem prvem kosilu so nas nagnali na dvorišče. Nestrpno smo čakali, kaj bo. Stražarjev je bilo vedno več. Na okno so prišli Miha, že znani Ljubljančan, ki je bil po činu major, in še neki drugi, ter začeli klicati imena.
Najprej so bili na vrsti mladoletniki. Teh je bilo 80 do 100. Dobili so številko 1. Takoj so jih odvedli v pritlično sobo.
Za njimi so klicali tiste, ki so vstopili k domobrancem po novem letu 1945. Med temi smo bili tudi nekateri nepoznani. Ne vem, kako je mogoče, da so iz naše postojanke kar tri določili za “skupino štev. 2”, čeprav smo bili vsi stari borci. Vseh nas je bilo 120.
Številko 3” je dobila velika večina jetnikov. Klicanja ni hotelo biti konec. Zgornje dvo- ■ rišče je bilo nabito polno.
Kakih 10 sploh niso poklicali. Te so takoj odgnali v bunker. Ta je bil skopan v zemljo pri glavnem vnodu. Reveži, ki so jih te rdeče zvei’i pahnile vanj, so morali noč in dan ležati ali stati v blatu. Bili so zvezani po štirje kupaj. Pretepali so jih, da so bili vsi razmesarjeni. Fant, ki je nekaj dni preživel tam, mi je pravil, da ves čas ni zatisnil očesa. Podnevi so jih tepli oficirji, ponoči pa stražarji. Posebno v prvih dneh so jih tam precej pobili. Razen malo vode jim niso dali nobene hrane. Na stranišče niso smeli, zato so opravljali potrebo tam. kjer so bili pač privezani h kolu.
Skupino 3 so odvedli v drugo nastropje v severozahodni del gradu. Za temi so tudi skupino 2 odgnali v isto nadstropje, a smo bili ločeni od drugih.
Čeprav smo bili “manjši zločinci”, se nam je godilo . zelo slabo. Za hrano so nam dajali samo vrelo vodo. Na stranišče so nas pustili, kadar se jim je zdelo. Hodnike in sobe smo ribali od jutra do večera. Pretepali so nas vsak dan. Če so koga spoznali, so ga odvedli. Skozi okno nismo smeli gledati niti zdaleč. Dostikrat je stražar ustrelil v okno iz same objestnosti.
dveh popoldne pa so nas postavili v vrsto ter nas peš gnali v Št. Vid. Gnali so nas kot vragi, a vzdržali smo.
(Dalje sledi.)
“Vetrinjska tragedija” 62 - 67.
-----o----
OB ŽIVIH KOKOŠIH
David Rust, kmet iz okolice Indianapolisa, je ljudi presenetil z živimi kokošmi. S tovornjaki in prikolicami se je pojavil v bližini velike prodajalne, zastonj je dal leghornko vsakomur, kdor jo je hotel vzeti.
CLEVELAND, O.
MALI OGLASI
FOR RENT
3 room apartment. Newly decorated and off street parking. Couples only 731-9431 after 5 pm
(107)
5 Room Suite
Newly redecorated. Off street parking. Couples (adults pre-fered.) Call 731-9431 after 5 pm. ___________________________(107)
Naprodaj
Prodam 2 zemljišči, 50 x 123 približno, za takoj ša j o zidavo za 2-družinsko hišo.
40 x 121 za gradnjo enodružinske hiše. Obe parceli v novi Euclidski okolici na 263 in 262 cesti.
Interesirani kličite vsak popoldne od 5. naprej 486-9228.
(105)
“Če vas take barabe, kot so Angleži, niso marali..
V sosednji sobi so bili nemški jetniki, bolničarji. Ti so dobivali kruh in dobro hrano. Ko smo komunistom to očitali, so nam odgovorili, da so Nemci ujetniki, mi pa zlačinci in izdajalci.
Nekega dne so ti Nemci prinesli tako razbitega domobranca, da so mu noge kar bingljale od telesa. Meso in blago je bilo pomešano v krvavo gmoto. To so gotovo storili zato, da bi nas oplašili.
Dostikrat nam je govoril oni Ljubljančan. Včasih je bil meden, da bi skoraj mislil, da nam dobro hoče, drugič nam je očital, da smo domobranci pobijali vsevprek. Ko smo ugovarjali, se je znesel:
“Kdo vam pa kaj verjame? Če vas take barabe, kot so Angleži, niso marali, potem je zadosti jasno, kaj ste.”
Tako so se vlekli dnevi. Bolj ko so nam grozili, bolj živa je v nekaterih postajala misel na beg, ki je bila za nekatere pogubna že v gradu. Ponoči 3. ali 4. junija je polnočno tišino pretrgal ropot, temu pa je sledil kratek krik. Kakor so mi pravili, so fantje navalili na stražarja, a so bili prepozni. Stra-
LOT NAPRODAJ
v Euclid, Ohio 60 x 180, za hišo. Za plin polaganje, (applied). Kličite po 5. uri, 692-0678
(104)
PARKGROVE
od Lake Shore Blvd. hiša naprodaj za dve družine 4-4, garaža za dva avta, velik lot. $22,500. 481-9848 R. S. Realty 531-2666 __________________________(105)
Iščejo stanovanje
Mati in hči želijo 4-sobno stanovanje v najem, 2 spalnici, med E. 185 in E. 260 St.
Kličite 531-1539 __________________________(106)
2 hiši naprodaj
Ena dvodružinska in ena enodružinska, ograja vseokoli, vse prebarvano, se lahko takoj vselite. Kličite 361-0763. __________________________(105)
Lastnik prodaja
Nottingham okolica, 2-družin-ska 5-5, v dobrem stanju, bakrene cevi, nova streha in barvanje, dvojna garaža, porči, ognjišča, blizu transportacije, dobra investicija. $32,800. Kličite 531-6780.
(105)
Hiša naprodaj
Enodružinska, 3 spalne sobe, jedilnica, družinska soba, v okolici sv. Vida. Kličite 361-1734.
-(104)
Stanovanje v najem
5 sob, v okolici sv. Vida, za starejše ljudi ali 1 otrok. Kličite 361-1734.
-(104)
FOR RENT
3 clean rooms and bath; unfurnished; down; no utilities; $50; E. 64 off St. Clair — 261-5572. _________________________(104)
Help Wanted Male or Female
Waitress and Dishwasher Wanted
Mature Slovenian-English speaking waitress to work in restaurant in Collinwood area.
Also mature man or woman needed for dishwasher job. Call 486-8236 for further information
(105)
mehanika;
RABIM
večinoma
za popra-
žar je zakričal, drugi so mu v]janja tujih avtomobilov, tudi prišli na pomoč in domobrance delni čaS- Kličite 425-2023. zvezah.	|	(104)
I
roki v kamro, - oh, pravi smehljaje se, sem te jaz ostrašila? Šla je samo po budilko in po-
Karl H. Waggerl
LETO GOSPODOVO
Roman
PREVEDEL FRANCE KUNSTELJ
HKHKHKHK>^£K>«š»^
No, kar se tiče tega, pojasni Nekje nekaj brska in zamolk-David hladno, ženska naj bi si kar rajši prizadevala, da bi navadila svojo hčer govoriti.
Sicer ima David zdaj vroč večer, mati kliče k večerji. Predale zapre in porine tram pred vrata in za nameček postavi k vratom še kup pločevinastih loncev, da bi zagrenil delo ponočnim požigalcem.
Mati je spekla jajčnik, boljšega si sploh ni mogla izmisliti.
Pri vsakem kosu priseže David, da ne bo niti grižljaja več jedel, če ne bo tudi mati svoje storila, ali nazadnje je vendarle vseh šest sam pojedel. Vzdihne in porine krožnik nazaj, v trenutku ga prevzame spanec, neka nepremagljiva utrujenost. David pospremi mater v njeno izbo, lahko noč, pravi. Le pokliči me, če te bo strah!
Potem pa leži David v krama-ričini postelji, ta je široka in mehka in diši po čistem platnu in po dišavah, kakor jih ima zmeraj kramarica. Cvrtnjaki so dobra redilna podlaga za sanje in misli. David misli na to, da je zdaj, v tej brezdanji mračini, vse zaupano njegovemu varstvu, vsa hiša in mati in prodajalnica s svojimi zakladi. Telo in življenje mora v to zastaviti. Da, morebiti je že na poti ropar, ki misli to noč oropati kramar’,čino hišo. Morda že stoji pod oknom in še enkrat preizkuša ostrino svojega noža na nohtu svojega palca. David leže na hrbet, da ima ušesa prosta, njegovo srce divje tolče, brezglasno diha z odprtimi usti in prisluškuje. In koj se napolni tišina z raznovrstnim nenavadnim in grozljivim šumom.
tem je mislila, da je David morda še buden, saj je še zgodaj zvečer. Rada bi nekoliko posedela pri njem in pošepetala, ali sme?
David spet zleze v posteljo in se stisne k steni, da naredi prostor materi. Mati si je bila ogrnila plašč, temni lasje se prostoy zvijajo krog njenega vratu. Zdaj nosi daljše, ne več tako tes-
,	, .	, ,	,,,	T no pristrižene kakor takrat,
lo udarja po tleh, - tiho. Na^ ^ David> in mla_
hodniku nekaj prasketa, prsi! d
skozi kamin, spet je vse mirno.
Ropar pred hišo je zvit lopov,
CHICAGO. ILL.
BY OWNER 7 RM., 3 BDRM. BRICK BUNGALOW Pnld bsmt, w-w crptg. 2 c gar. A-l
ne odpahne kar tako vrat, ne, počasi, neskončno počasi gre na delo. Že ima špranjo za roko na široko odprto, — tedaj ci udari ura v zvoniku, spet postoji.
O, ropar ne ve, da David že ] davno vleče na uho, da pregleduje vsa njegova skrivna pota. Še je čas, David še ne premakne prsta. Ali nenadoma bodo padli lonci z ropotom drug čez drugega, David bo skočil pokonci in divje tekel čez stopnice in potem, — da, kaj potem? Vse zavisi od tega, če se bo Davidu posrečilo, da bo bliskovito stisnil pod pazduho roparjevo glavo. To je preizkušeno sredstvo, da zapreš morilčevemu grlu sapo.
Milost! bo cvilil.
Nak, nikake milosti!
Prekleto, taka smola, da mora ravno David biti v hiši! Nič drugega ne preostane roparju, kakor da izdihne. Najmanj se nezavesten zgrudi, dobi še nekaj krepkega po klobuku, in potem leži tiho in se ne gane več. Zjutraj bo prišel lahko stražmoj-ster ponj ..
Kako pa, če je tale ropar prekanjen in sploh ne pride skozi vrata, temveč stopi noter zadaj čez hišni hodnik? Davidu se strdi kri pri ti misli, on pozna to pot! Kaj, če je znana tudi roparju?
In še tisti trenutek že sliši nekaj sumljivega. Plane kvišku, pridrži sapo in prisluhne, — ni-kakega dvoma, zunaj nekdo gre! Stopnice škripljejo pod lazečimi koraki, od ene do druge drsa kvišku. Potem podrsava skozi hodnik, tiho, previdno, zdaj sune v omaro, koj je spet tiho in čaka, David je razločno slišal, kako je soplo. Spet gre naprej, pride tod sem, bliže in bliže, o
ostna je videti mati. Sramuje se je nekoliko, ker je tako nesmiselno vpil, pa ona o tem sploh ne govori. Misli si, pravi, kako neumna sem! Bilo me je tako
strah v moji izbi, — ali me zasmehuješ?
Ne, sploh ne. David je vendar rekel, naj ga pokliče, če bi je bilo strah.
Seveda, to je rekel. Monika molči in gleda v luč.
Kaj meniš, vpraša čez čas, kam neki naj bi se bila odpeljala kramarica?
Oh, to ve David čisto natančno. Brusača bo obiskala.
Koga?
Brusača. S tem je vendar poprej hodila.
Kaj praviš? Agata?
Da. To je sama pripovedovala. Ali potlej sta se nekoč sprla, ne vem, Agata ni hotela spati v skednju, ali kaj. Tedaj se je brusač razhudil in vrgel
ČE
SELITE
—
brick, crptg., low taxes, all appliances, air dond. Fenced yard. Walk to schools, & shops. Excellent rentals. Nr. Milwaukee Rd. trains. By owner $47,500. (312) 837-3896.
1 LET’S TALK! (GOVORIMO!) — Majco s tem napisom in ' z znamenji za črke za neme nosi in prodaja John Pitts, '	29 let stari nemi visokošolec na Michigan State University.
* Dobiček od prodaje teh maje ja namenjen pomoči gluhonemih.

other ^tSthK5PlSst0 SŽ Bog, zares je že pri vratih, tiplje Allan. 379-2558 8 a.m. - 1 p.m. j steno vzdolž' prek lesa in zgrabi
za kljuko
HANOVER PARK (IRVING PARK! V tem trenutku skoči David & BARRINGTON RDS.)	enim skokom iz postelje, mati!
Deluxe, 2 flat. 7 yrs. old. 2-2’s. All kriči, mati! in se vrže prestra-
šen proti vratom.
Da? odgovori zunaj. Bodi tiho, kaj pa ti je?
In res, mati pride z lučjo v
izpolnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite. Ni potrebno, // da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna
AMERIŠKA DOMOVINA
6117 St. Clair Ave.
Moj stari naslov:
Moj novi naslov:
Cleveland, Ohio 44103
Tj
MOJE IME:
PROSIMO, PIŠITE RAZLOČNO
a
lil
1894
1915
Naznanilo in zahvala
Z globoko srčno žalostjo naznanjamo, da je po dolgem bolehanju, v starosti 80 let, v Gospodu za vedno zatisnil svoje blage oči, naš nad vse ljubljeni mož, dragi oče, stari in prastari oče, tast
John Kosec
Rojen je bil v Račiči, pod Šmarno goro pri Ljubljani, Slovenija, dne 11. oktobra 1894. V Ameriko je prišel leta 1921.
Bil je član društva Lipa, št. 129 SNPJ in Kluba upukojen-cev za St. clersko okrožje. Zaposlen je bil do upokojitve pri Cleveland Twist Drill.
Umrl je dne 22. maja 1975. Pogreb je bil dne 24. maja 1975 iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda, v cerkev sv. Vida in od tam na pokopališče All Souls.
Prisrčno se zahvaljujemo č.g. Jožetu Simčič, ki je umrlega oskrbel duhovno za zadnjo uro.
Z vso hvaležnostjo se zahvaljujemo župniku pri Sv. Vidu Edwardu Pevec in Antoniju Rebol od Marije Vnebovzete za skupno opravilo pogrebnih obredov in za somaševanje pogrebne maše.
Z vso srčno hvaležnostjo se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam dragega umrlega prišli v pogrebni zavod kropit in molit za zveličanje njegove duše, posebno še duhovnikom Edwardu Pevec, Viktorju Tomec in Jožetu Božnar, ter članicam Materinskega kluba pri sv. Vidu in Maximillion Court No. 2268.
Zahvaljujemo se vsem, ki so z venci in cvetjem krsto s pokojnikovim truplom v pogrebnem zavodu tako lepo okrasili.
Bog naj v obilni meri poplača vsem dobrim srcem, ki so darovali za maše in druge dobre namene.
Toplo zahvalo izrekamo nosilcem krste: Stanley Telban, Joe Sever, Tony Urbas, Frank Faletič, Edy Koporc, Frank Kosec in vsem drugim, ki so se udeležili pogrebne maše in umrlega spremili v pogrebnem sprevodu do njegovega zadnjega počivališča na pokopališču.
Zelo smo hvaležni prijateljem in znancem, ki so nam ob tej priliki izrazili svoje sožalje in z nami sočustvovali.
Pogreb je imel v oskrbi Zakrajškov pogrebni zavod in se osebju za vso postrežljivost in skrbno vodenje pogrebnega sprevoda kar najlepše zahvaljujemo.
Mi, ki za dragim nam umrlim žalujemo, ostajamo v ponižni prošnji m zaupni molitvi: O Jezus, usliši našo vročo prošnjo, da sprejmeš dušo ranjkega v rajsko veselje. To Te prosimo v živi veri, da se Tvojim vernim življenje le spremeni, ne pa uniči in da po končanem prebivanju na zemlji, dobe večno bivališče v nebesih, kjer naj se enkrat vsi snidemo in potem ne bo nobene ločitve več.
Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti!
Za predragim umrlim žalujoči:
AGNES, rojena LESKOVEC — žena;
AGNES, poročena KOPORC in JULIE, poročena TELBAN —
hčeri;
ALBERT KOPORC — zet;
en vnuk, šest vnukinj in en pravnuk in ostali sorodniki. Cleveland, Ohio, 8. julija 1975.
- SATURDAY JULY 12,8:30 PM.__
IT’S PRO SOCCER AT THE CLEVELAND STADIUM!
THE CLEVELAND COBRAS MEET THE NATIONAL SOCCERTEAM OF POLAND
THE MOST EXCITING GAME OF THE SEASON!
Preliminary Game 6:15 p.m. / Gala Festivities 8:00 p.m.
Advance General Admission Tickets $5 — $6 At Gate Bleacher Seats and Special Student Ticket (Age 5-18) — $3
Tickets on sale at:
Box Office, Gate B at j The Stadium
Cleveland Cobras Office, 404 Hoyt Bldg!, W. 6th &
Št. Clair
All Diamond's Men’s Stores
Polish Import Center, 6301 Fleet Ave.
All Ticketron Outlets, at an additional 50« service charge.
TICKETRON
Mail Order:
Send check or money order for number of tickets desired together with self-addressed stamped envelope to:
Cleveland Stadium Gate B
Cleveland, Ohio 44114 For additional Ticket .. Information —
N^Call 771-KICK sf
nož za njo. Da, in zdaj se kramarica tega kesa, da mu je bila pobegnila. To je bil vendar lep čas, pravi, in zdaj bi se rada poročila z njim.
Oh, ti ljubi Bog. Tega rfiati ne more verjeti.
Vendar, to je res.
Kod neki naj ga išče, v mestu morebiti? Ali je rekla kramarica, da se misli v mesto peljati?
Ne, tega ne. Brusači so pač samo po vaseh.
Tako. Če pa vendarle stanuje v mestu? David, če ga Agata ne najde? Misli si, veliko hiš, tega ti še nisi njkoli videl, na vsaki cesti je več ljudi ko tu v vsi vasi. In drug ne pozna drugega. Tam ne moreš vprašati, kje stanuje učitelj ali tkalec, nihče bi ne vedel.
Pa vendar. Pojutrišnjem se kramarica vsekakor vrne, z brusačem ali brez brusača. David pravi, da ni škoda, če ga ne najde. To da ni nič pravega, tak-šenle možak, ki meče nože.
Pojutrišnjem! pravi mati počasi. Bova šla malo naproti, David, do mostu?
Da, mati. Ali se pa lahko pov-zpneva v zvonik, čisto na vrh. Od tamkaj je moči videti sani že veliko prej, ko so še daleč zunaj v dolini.
Čisto na vrh, meniš? Ali je to visoko?
Zelo visoko. Veliko više ko lipa.
In če jaz — če bi človek dol padel?
Potem bi bil mrtev.
Mrtev, reče mati in spet dolgo molči.
Nekoliko se zdrzne pod svojim plaščem, da, zdaj bi šla rada
MAU OGLASI
ZIDAN ZIDAN ZIDAN
Euclid zidan ranč, with rekreacijsko sobo, tri velike spalnice, dve kopalnici, formalna jedilna soba. Priključena garaža. V tridesetih.
EUCLID
po naročilu narejen zidan bungalow, veliki temelj (foundation), prijazna kuhinja z velikim prostorom za jest. Dve spalnici z prostorom za razšira-nje zgoraj, ploščata rekreacijska soba, 21/2 garaža, pokrajin lot, V boljšem kot novem položaju.
NOVI DOMOVI
kvalitetno delani ranči, z priključeno garažo za dva avta. — splits z priključenimi garaži, zidani ali z aluminij am obiti, po tri spalnice, V/2 kopalnica. Polna klet. V lepem prostoru od Route 91.
UPSON REALTY
UMLA
499 E. 260 St.	RE 1-1070
Odprto od 9. do 9.
V soboto,. 12. julij, ob 8,30 zvečer nogometni tekma Cobras: Poljska v Stadionu Cleveland!
V naši deželi so začeli uvajati nogomet, kot ga igrajo v Evrop1 in drugod po svetu in ga v naši deželi imenujemo “soccer” nasprotju s “football”, kot je znan v naši deželi. V Cleveland obstoja poklicno moštvo “Cobras”, ki se bo v soboto, 12. julij3' ob 8.30 zvečer pomerilo v Stadionu z reprezentanco Poljs^6 Napovedujejo, da bo to zanimiva in napeta igra, ki bi jo bii3 škoda zamuditi.
Poljsko moštvo sestavljajo igralci, ki so pri svetovnem prve11 stvu lani prišli v finale, pa bili končno poraženi od Nemčije.
Vstopnice so naprodaj po $5 in $6 pri vhodu v Stadion, pisarni Cleveland Cobras v 404 Hoyt Blvd. na W. 6 St. in St. Cl0’f Avenue ter v trgovinah Diamond’s Men’s. Za vse podrobno^ kličite tel. 771-KICK
-... -  ........-     . I ! ■ ,	—^
spat. Samo tako strašansko tiho je pri njej, prav za prav jo je pač še zmeraj strah njene izbe. Saj vendar ostaneš lahko tu-
kaj, reče David plaho.
(Dalje prihodnjič)
Oglašajte v “Amer. Domovi®1 ' ' ^
GRDIN0VA POGREBNA ZAVODA
1053 East 62 St 17010 Lake Shore Blvd.
431-2088
531-6300
GRDIN0VA TRGOVINA S POHIŠTVOM
15301 Waterloo Road
531-1235
AMERIŠKA SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDN0TA
NAJSTAREJSA SLOVENSKA KATOLIŠKA ZAVAROVALNA ORGANIZACIJA V AMERIKI
•	Mi izdajamo najmodernejše celo-življenske in ustanovne (endowments) certifikate za mladino in odrasle od rojstva do 60. leta; vsote so neomejene nad $1,000.
•	Naša ugledna bratska organizacija Vam poleg zavaroval" nine nudi tudi verske, športne, družabne in druge aktiv nosti. Pri nas imate, na primer, priložnost udeležbe pl® kegljanju, igranju košarke, itd.; nadalje se lahko udeležit® plesov, poletnih piknikov, športnih turnej in božičnih prireditev za otroke.
•	SLOVENCI! PRIDRUŽITE SE SLOVENCEM!
•	ZAPOMNITE SI — PRI NAS DOBITE OSEBNO POZORNOST!
Za podrobnosti in pojasnila stopite takoj v stik s sledečimi tajniki/tajnicami (ali pa pišite v glavni urad: 351-353 N* Chicago St., Joliet, 111. 60431).
AMELIA MRAMOR, društvo št. 85, Tel. 282-8530 1926 Nantucket Dr., Lorain
MICHAEL ČERNE, društvo št. 101, Tel. 282-6216 1337 W. 38th St Lorain
ROSEMARY DUH, društvo št 224, Tel. 432-0458 1069 East 66th St, Cleveland