Politicni ogied. Avstrijske dežele. Na političaem aeba je postalo kalBo. Miaiater za trgoviao, baron PiBO je stopil iz miaisterstva. Zakaj? 0 tem ae veliko agiblje, bržkoae pa je imel več uzrokov za to, med njimi utegae že tadi ajegova aaredba biti, valed katere bi ravnatelja poštae branilnice sicer avitli ceaar imenovali. toda bil bi aamo trgov. miaiatra odgovorea ia bi torej preveč moči imel; tega pa dragi ministri aiso trpeli. Kdo da bo nasledaik miaiatra, se ne ve; pravijo, da utegaeta dva biti, eden za trgovino, drugi pa za občni promet. — V drž. zbora so vzprejeli z veliko večiuo predlog, da se Scbarachmidov aačrt glede nemšeiae izroi:i odaeku, v_ katerem bi 36 udov aedelo. Tega odseka še niso volili \n se torej ne more ae sklepati, kaka oaoda da čaka ani načrt. Maenja poalancev, tadi teh aa deaaici, gredo ai navzkriž ia mu bode torej le dotičai odsek odlooil osodo. — Znaaa prijateljica Sloveacev, Graška ,,Tageapoat" priaaša oklic aekega Finka, v katerem vabi vse nemake ultrajce, aaj vatopijo v starokatoliško cerkev, češ, da oaa reši zateraao aemštvo iz rok čeakib ia aloveaakib žrcev. No, mi menimo. da bode ta (•uden klic nemškega ščinkovcaoatal le rglas upijoče<ra v puščavi". — Koro.škim Nemcem ae ugaja jezikovni predlog, kajti daje bojda preveč pravic Slovencem ib ga imajo za nevaraega Nemcem. V tem je sicer nekaj resnice, toda le toliko, da niraajo doaebmal Sloveaci Bobeaih pravic na Koroškem. — Na Dunaja je imel 11. t. m. žeaski oddelek aalvereiaa zbor, a naatal je kmala tak hrap. da je vladni komiaar zborovanje prepovedal; žeaski oddelek ae je pa raji razrašil, kakor da bi v svojo vrsto jadiaje aprejemal. — Gorajeavatrijska dežela izgubila je imenitBega moža, dekana pl. Pfliigelna. _ož je imel velik apliv v drž. in dežel. zboru ia je torej lehko umeti, da je glaa o ajegovi smrti vae lamošaje domoljube britko preaaail. — V Trsta se je dr. BazzoBi odpovedal župaaatva, bojda zato, ker ga vlada tako dolgo ai predložila v potrjeBJe. Možnagiba 8e k irredentovcem. — Predaednik naj-višje sodflije v Zagrebu, dr. Radivojevic proai za pokojniao ia ljudje spravljajo to v dotiko a pravdo zoper dr. Starčeviča ia dr. Gržaaida. Madjari a posledajo razaodbo aeki aiso zadovoljai. Vnanje države. Mirovaa pogodba medSrbi ia Bolgari že ima avoje podpise ia ste ae valed tega že obe deželi jeli razoroževati. — Bolgaraki knez terja, da ga saltaa imeaaje za aodoločen čas geaeralBim gavernerjem Vzhodnje Ramelije, vsled prejšaje pogodbe med ajim ia Turčijo pa bi se aamo za 5 let imeaoval. Tega aeveda aaltaa ae bode atoril pa tudi veleaile bi temu ae pritrdile. ¦— Doaedaaje miaisterstvo (GarašaBia) odstopi ia kralj bode, kakor ae poroča, Piročaacu dal nalog aeataviti aovo miaiaterstvo. Ce ae to obistiai, zaone Srbija aovo aotraajo in aaaajo politiko, ali pa ji prinese taka več areče, kakor aedaaja. za to ni veliko apaaja. — Na Grškem še vedno rožljajo z vojnim orožjem ali sedaj uvidi že ljadatvo aamo, da je za vojako vae prepozno. Grška sama ae more ae biti s Turi-ijo. — V Peterbnrgu bavi se posebaa komisija s poljakimi zadevami, carjev atric, vel. kaez KoBŠtaatin ji je na čela. Njej pa hodi za to, da aajde aačin do sporazumljeBJa med Rasi ia Poljci. Naavetovati hoče za prvo, da se v Poljakem vpeljejo porotaa aodiača ia daje poljakim občiBam večja samouprava. — Nedeljaki počitek meaijo tadi Rusi postavao akleaiti, veadar pa ae oai v tem ne boje izreči aedeljskega prazaovaBja. Nekje dragje pa ao ae bili tega budo bali. — Biamarku ae ai poarečilo vpeljati moaopola za žganje. zato pa ae vedao preganja kat. dabovnike, ee pridejo kje na pomoč v sosedfljo faro in bero tam av. mešo ali dele kak zakrameat. — Praaki škofje ao v lepem pisma odgovorili papežu na njih piamo ter ae zahvaljnjejo za pohvalo, katero so sv. Oče nemakim katolikom izrekli. — FraBcozi še Biso dali slova misli aa maščevaaje aasproti Nemčiji in če gre v tem nemikim liatom verjeti, vedno vtrjujejo svoje meje na straaeh Nemčije. — Gladskme hoce Ircem dati laatea držav. zbor in glede držav. vprašanj bi Irci pošiljali poalance v drž. zbor. — V birmaaskih krajih ae je uaela hada aataja zoper aagleške vojake; pravijo, da aoje Kitajci krivi ia če je to resaica, ne bo je zlehka koaec.