^^^^ Glasilo Občine Lukovica 9 ^ Roi^oiunjac Januar 2012, letnik IX, številka 1, izid: 27. 01. 2012 Občinski nagrajenci stran 16 stran 18 Intervju Marjan Loboda Gozdovi v Lukovici avtomehanika Kveder Marjan s.p. PE Lukovica Obrtniška ulica 1 Lukovica TELEFON 041 945 515 Tudi ON je rad clst^ popotna nega za vas avto. Servisna delavnica pon. - pe.: 8. - 16. ure Avtopralnica pon. - pe.: 8. - 18. ure sobota: 8. - 13. ure Coin me ne ro 080 22 36 jd hpto iintff in pmtad www.hp.cofnmerce.5i Rokovnjač Glasilo občine Lukovica T RAčunawansTva mWUHA prispevamo k vašemu dobičku Z vamii že 15 let Računovodstvo Pavliha Celovška 150, Ljubljana m: 041/682-727 www.pavliha.org KDO ZNA BOLJE KOT RENAULT VZDRŽEVATI VAŠ RENAULT? Bolje je imeti d RIGINAL Popust velja ob predložitvi letaka do 15.3.2012. Popusti se ne seštevajo. RENAULT STORITEV AVTO SET d.o.o. Dragomelj 26, Domžale Tel.: 01 / 56 27 111 MKE d.0.0. DOMŽALE - PVC in ALU okna in vrata, nadstrešl(i, stopnice, ograje, drsna vrata... Temelj naše 26-letne tradicije je pošteno, kakovostno in v roku izvršeno delo. Ker smo družinsko podjetje se zelo hitro odzovemo na novitete in potrebe, ki jih narekuje tržišče samo. Naša znanja nadgrajujemo z različnimi vrstami usposabljanja. Nadgrajeno znanje in pridobljene izkušnje pa nam odpirajo širšo vsebino pri ponudbi naših izdelkov in storitev. Časi, ki prihajajo bodo še težji kot do sedaj, obljube politikov nam ne prinašajo lepšega pogleda v prihodnost, pa vendar v našem podjetju razmišljamo pozitivno. Za boljšo prihodnost lahko poskrbimo sami, tako, da smo ponosni na svoj kraj, državo, na svoje delo, na obrtništvo in podjetništvo na domačih tleh. Kupci in dobavitelji moramo spoštovati drug drugega in na ta način povrniti zaupanje in ugled v domačo ponudbo. Spoštovani kupci, mi smo pripravljeni na sodelovanje z vami in vas z velikim veseljem pričakujemo. KoLEKTiV PODJETJA MKE D.o.o. DOMŽALE Urednikov uvodnik Kako hitro je vse skupaj minilo ste si zagotovo dejali mnogi, ko smo zakorakali v novo leto. Topli decembrski praznični dnevi so za nami, že nekje daleč. Novoletne obljube in želje so tako za nekatere že izpolnjene, za druge pozabljene, za mnoge pa nikoli uresničljive. V tokratni številki Rokovnjača smo kar nekaj prostora namenili dogajanju v prazničnem decembru, ko smo praznovali dan samostojnosti in enotnosti in je bilo podeljenih pet priznanj Občine Lukovica. Aktivna so bila predvsem kulturna društva, ki so pripravila božične in novoletne koncerte. V prvi letošnji številki pa bodite pozorni tudi na štiri razpise Občine Lukovica in novo rubriko Ponosni na ^ V naši občini je namreč kar nekaj posameznikov, dogodkov in stvari na katere smo lahko upravičeno ponosni. Mnoge sploh ne poznamo in zato smo se odločili, da jih nekoliko obširneje predstavimo. Globoko smo zakorakali v leto 2012, ki ga je evropski parlament razglasil za evropsko leto aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Med drugim je namen povečati ozaveščanje o soočanju z izzivi, ki jih prinaša staranje. Vsekakor pa je to tudi primerna priložnost za razmislek o tem, da se življenjska doba prebivalcev v Evropi in svetu daljša. Kot so zapisali na uradni spletni strani evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami je življenje bogato tudi po šestdesetem in tudi družba se vse bolj zaveda, kako dragocen je lahko prispevek starejših. Prav o tem govori pojem aktivno staranje: da lahko polno živimo ter v službi, doma in v družbi veliko prispevamo, tudi ko se postaramo. Od tega bomo imeli korist mi sami in družba kot celota. Leon Andrejka Naslednja številka Rokovnjača izide 24. februarja 2012, rok za oddajo člankov je 13. februar 2011 do 12.00 ure. Članki, ki bodo poslani po tem roku v februarski številki ne bodo objavljeni. Svoje članke dolge največ 1500 znakov s presledki lahko pošljete po e-pošti na naslov: rokovnjac@ lukovica, po pošti ali jih oddajte v nabiralnik uredništva. Telefon uredništva: 051/365-992 vsebina Šest občin, en radar (redar) 7 Koledar prireditev 22 Ob odhodu moraš pozabiti na čustva 8 Hudo 24 Treba je igrati korektno igro 15 Dobrodelni koncert 25 Božični koncerti 19 Robert nastopil med elito stare celine 26 Ivan Grohar, Rafolško polje 21 Program za raka dojk DORA 28 Občina Lukovica Kulturni odsek Planinskega društva Blagovica Mešani pevski zbor Šentviški zvon Vabilo na osrednjo občinsko prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku v petek, 3. februarja 2012, ob 19. uri v Kulturnem domu Janka Kersnika v Lukovici. Slavnostna govornica: Katarina Hočevar, poslanka Državnega zbora Republike Slovenije Sodelujejo: Otroški pevski zbor Zvezdice Podružnične šole Blagovica Zborovodkinja: Simona Burkeljca Otroški cerkveni pevski zbor župnije Blagovica Zborovodji: Monika in Robi Juvan Ljudski pevci iz Blagovice Zborovodja: Matjaž Pestotnik Maruša Urankar - flavta, Simona Burkeljca - klavirska spremljava Mešani pevski zbor Šentviški zvon Zborovodja: Karel Leskovec Napovedovalka: Urša Urankar Vezni tekst: Mojca Stoschitzky Vljudno vabljeni! ROKOVNJAČ je glasilo Občine Lukovica. Brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva občine Lukovica; odgovorni urednik: Leon Andrejka; uredniški odbor: Milena Bradač, Vincenc Jeras, Jaka Kersnik in Marko Juteršek; ustanovitelj: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica, tel. 01/729 63 00, gsm: 051 365 992, jezikovni pregled: Primož Hieng; spletna stran: www.lukovica.si, e-mail: rokovnjac@lukovica.si; produkcija: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; trženje oglasnega prostora: IR IMAGE, Medvedova 25, Kamnik; naklada: 1.950 izvodov. Glasilo sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5 % DDV (Ur. l. RS št. 89/98). Rokovnjač je vpisan v evidenco javnih glasil Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 1661 in v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS pod zaporedno številko 380. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja besedil glede na tehnične in materialne možnosti. Nenaročenih člankov ne honoriramo. Na naslovnici: Proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti, foto: Rok Majhenič. Januarska odjuga ^ Pa smo zakoračili v novo leto. V intervjuju v prejšnji številki sem povedal, da bo kar se slovenske politike tiče, še zelo zanimivo in da bomo doživeli pravo predstavo. Res se nisem motil. Nobena stvar ni za vse slaba in upam, da bomo prišli do modre odločitve ljudi, ki smo jih volili. Konec koncev so to naši predstavniki in naj bi odražali naša mišljenja ter pričakovanja. Za to, kar se dogaja, pa sam ne krivim poslancev, ampak naš narod, saj po mojem prepričanju nismo še povsem dozoreli za demokracijo in vedno iščemo samo najhitrejše in najlažje rešitve, kakšne dolgoročne vizije, pa opažam, ne politiki ne narod nismo pokazali. Vsi bi samo vračali nasmehe; že jutri, pa ni važno ne sredstvo ne pot. Narodov napredek, ohranitev in utiranje poti tistim, ki bodo prišli v generacijah za nami, pa očitno niso problem današnjega časa. Zato pa imamo »lastninjenja« in propad gospodarstva, moralnih standardov ^ Vse to nas bo stalo še veliko težav. Službeno mesto na Občini Lukovica je zapustila sodelavka gospa Irena Strmšek, ki je odšla na novo delovno mesto na Center za socialno delo v Domžale. Irena je v zadnjem času dokončala tudi študij in si, glede na pogoje, ki jih izpolnju- je, izbrala tudi nove izzive v novi službi, ki je kot področje sociale seveda tudi zahtevna. Glede na njene izkušnje, ki si jih je nabrala na Občini Lukovica, verjamem, da ji bo marsikaj tam lažje opraviti in da bo te izkušnje bogato uporabila. Gospa Irena Strmšek, je bila del občinske uprave v Lukovici praktično od njenega začetka v letu 1995. S svojim poznavanjem ljudi ter dela na občini je koristno pripomogla k razvoju Črnega grabna. Meni osebno, kot županu, je bila v veliko pomoč in se ji za to tudi prisrčno zahvaljujem. V pomoč je bila tudi občinski upravi, saj je s svojim poznavanjem, izkušnjami in znanjem lahko delala na različnih področjih, predvsem v času odsotnosti sodelavk, kar je v majhnem kolektivu velika kakovost. Tako je v času nadomeščanja na mestu svetovalke za družbene in društvene dejavnosti tudi sama potrdila spoznanje, da ji je to področje blizu in da bi rada opravljala takšno delo. zdaj se ji je pokazala priložnost, ki jo je tudi izkoristila. Sam verjamem, da bo v tem delu uspešna, saj ima rada ljudi in delo z njimi, vsi skupaj pa ji želimo veliko uspehov in sreče. Pa seveda Irena, še enkrat hvala v imenu vseh sodelavcev in celotne Občine Lukovica. To leto v naši državi ne bo enostavno in mnogi verjamemo, da bo letos, gospodarsko gledano, najtežje. Pripravljamo rebalans proračuna in se pri tem prebijamo skozi težave, ki so seveda povezane s financami. Pričakujem, da bo razpoložljivega denarja približno toliko kot v preteklem letu, so pa nekateri porabniki proračuna predvideno občutno večji. Z odprtjem novega vrtca na Prevojah se je občutno dvignila postavka, ki se imenuje doplačilo oskrbnih stroškov v vrtcih, glede na zakonodajo, ki mogoča, da starši v povprečju plačujemo 30 odstotkov celotne cene, občina 70 odstotkov, drugi otrok pa je za starše, občino seveda ne, brezplačen. V letošnjem letu bomo tako rabili za oskrbne stroške v vrtcu prek 900.000 evrov, torej skoraj milijon. Temu je treba prišteti še stroške najema, upravljanje, vzdrževanja ^ Z vsako stvarjo, ki jo izvedemo ali naredimo, imamo tudi stroške in tega se moramo tudi zavedati, saj se za to zmanjšujejo možnosti za ostale razvojne projekte, predvsem tiste na komunalnem in cestnem področju. Od tu naprej pa ni težko kritizirati, kaj bi moralo biti več in bolje. Za primerjavo: v letu 1996 smo za oskrbne stroške v vrtcih porabili 39.841 evrov, v letu 2003 smo za to porabili 422.916 evrov, zdaj pa smo že skoraj na milijonu! Da uskladimo porabo s prihodki, ni enostavno, pa tu navajam le eno področje, ki je sicer ekstremno naraslo, tudi in predvsem zaradi politike države. Kot zanimivost naj zapišem še statistični podatek; v sredini decembra nas je v občini Lukovica živelo 5.684 prebivalcev. Pri meni so se oglasili tudi predstavniki Stanovanjskega slada Republike Slovenije, ki so zatrdili, da je država pripravljena nadaljevati projekt izgradnje poslovno-stanovanjskega kompleksa v Lukovici, kar predstavlja olajšanje tudi za investitorje v poslovno-obrtnem delu tega območja, predvsem pri skupnih zadevah opremljanja in urejanja tega zemljišča. To je spodbudna novica v teh kriznih časih, ki prinaša ne samo novih problemov, kot mislijo pesimisti, ampak tudi nove pozitivne danosti, skratka razvojni korak naprej. Pa seveda ob Prazniku kulture želim, da vzamemo v roke kakšno knjigo ali poezije, morda katero od knjig lani preminulega pesnika Toneta Pavčka, ki je rad prihajal v naše kraje ^ Matej kotnik Osrednja občinska proslava ob dnevu samostojnosti in enotnosti Podelili občinska priznanja ter nazdravili slovenski državi Na dan samostojnosti in enotnosti - praznik, s katerim Slovenci obeležujemo razglasitev rezultatov plebiscita iz leta 1990, na katerem smo se kot narod praktično soglasno odločili za neodvisno državo - je bilo slovesno tudi v lukoviškem Kulturnem domu Janka Kersnika. Na osrednji občinski proslavi so bila podeljena občinska priznanja, ki bi jih morali nagrajenci prejeti že septembra ob prazniku Občine Lukovica, a je to preprečilo vreme, dogodek pa je s svojim tradicionalnim novoletnim koncertom popestrila tudi Godba Lukovica. Nabito polna dvorana, v kateri so se ljudje začeli zbirati že slabo uro pred uradnim začetkom, je bila priča bogatemu kulturnemu programu, v sklopu katerega so občinska priznanja - plakete Občine Lukovica - prejeli območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale - sekcija Lukovica, Prostovoljno gasilsko društvo Trojane, Irma Markovšek, Peter Vidmar in Viktor Jemec (nagrajenci so podrobneje predstavljeni v nadaljevanju). Podelitev je sledila uvodnem nagovoru povezovalca prireditve Matjaža Merlaka, v katerem je ta dejal, da ob tej priložnosti z najlepšimi domačimi in tujimi skladbami nazdravljamo »zreli mladi 20-letnici, slovenski državi - zali mladenki, kot ji poje Lojze Slak ^ slovenski kulturi, ki nas je ohranjala in nas pripeljala v evropski krog enakovrednih narodov.« Nadaljeval je: »Slovenski domovini in državi pojejo nebesa pod Triglavom, srebrne reke in zeleni gozdovi, mavrični vinski griči, rodovitna polja, jasnina neba in modrina morja, še trdi kamen, poje ji dva milijona src, najlepše hvalnice.« Godba Lukovica se je v svojem tokratnem nastopu pod vodstvom novega dirigenta Petra Šale poklonila dvema velikanoma slovenske glasbe: Bojanu Adamiču, skladatelju zabavne, filmske in jazz glasbe, dirigentu in prvemu vodji plesnega orkestra Radia Ljubljana, čigar 100-letnico rojstva bomo praznovali v prihajajočem letu, ter neprekosljivemu ljudskemu godcu, harmonikarju Lojzetu Slaku, ki je za posledicami zahrbtne bolezni umrl lansko jesen. Godbeni nastop sta ob škotskem dudarju Mi- chaelu Thomasu Jurmanu - v Avstraliji rojenemu Slovencu, ki od 10. leta naprej živi v Kamniku - dodatno popestrila solista Domen Kovač na ksilofonu ob pesmi Cik cak polka ter Blaž Berlec s klarinetom ob pesmi Pastirček avtorjev Vilka Ovsenika in Slavka Avsenika. Z zdravico je občane nagovoril tudi lukoviški župan Matej Kotnik. V svojem govoru je zbranim čestital ob prazniku, poudaril pomen slovenstva in zavedanja svojih korenin ter izrazil svojo veliko željo: »Ko v teh prazničnih dneh tako ali drugače krasimo svoje domove, bi bilo na hišah lepo videti še en lep okras, slovensko zastavo.« Premalo jih je videl, je dejal, in zato ljudi pozval, naj jo ob praznikih izobesijo. »Nanjo smo lahko ponosni in tudi s tem pokažemo, da imamo radi svojo domovino,« je pristavil. Luka Maselj , Foto: Rok Majhenič Kdo so nagrajenci? Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Domžale - sekcija Lukovica. Sekcija je bila ustanovljena v aprilu 1997, njeni člani pa so prebivalci naše občine, ki so v obdobju priprav na vojno za Slovenijo in v času vojne aktivno sodelovali pri obrambi domovine tako na vojaškem kot tudi na področju civilne obrambe. Sekcija Lukovica združuje 51 članov, skrbi pa za ohranjanje spomina in tradicije vojne za Slovenijo, seznanjanje mlade generacije s pomenom te vojne, zbiranjem in urejanjem zgodovinskega gradiva, seveda pa tudi za druženje svojih članov pri spominskih, športnih in kulturnih dejavnostih. Leta 2003 so skupaj z Občino Lukovica postavili pomnik na Mali Lašni, ki je trajen spomin na Učni center Lokvanj, v katerem so se zbirali in urili slovenski vojaki, ki so bili na služenju v JLA in jim je uspelo pobegniti. Vsa dogajanja v času priprav na osamosvojitveno vojno in sama osamosvojitvena vojna na širšem območju Občine Lukovica so zbrana v kroniki z naslovom Osamosvojitvena vojna na območju Občine Lukovica, katere avtor je predsednik sekcije ZVVS Lukovica dr. Janez Kušar, ki je tudi prevzel priznanje ob 20. obletnici vojne za Slovenijo. Prostovoljno gasilsko društvo Trojane. Društvo je v maju praznovalo 100. obletnico delovanja. Društvo je od nekdaj znano po sodobni opremi; tako so že leta 1953, 15 let po razvitju prvega prapora, prevzeli prvo motorno bri-zgalno, do jeseni leta 1969 pa so zgradili tudi gasilski dom. V novejši zgodovini velja omeniti prevzema novih gasilskih vozil: GVV - 1 (2001) in GVM - 1 (2011). Vodstvo PGD Trojane vzorno skrbi, da se člani sprotno izobražujejo in usposabljajo. Na raznih tekmovanjih dosegajo vidne rezultate. Veliko časa posvečajo tudi podmladku, hkrati pa ne skrbijo le za požarno varnost, ampak tudi sodelujejo na prireditvah ter s tem dvigajo visoko raven društvenega in kulturnega življenja naše Občine. O vsem tem govorijo tudi zgodovina in kronike. Kompleksnost dela, ki se ga lotevajo prostovoljci, je častno, nanj smo lahko ponosni. Priznanje za 100 let delovanja in vsestranski prispevek k civilizacijskemu napredku ter za vse napore pri varovanju človeških življenj in imetja, je prevzel predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Trojane Lado Goričan. Irma Markovšek. Irma je vsestranska osebnost, poznana predvsem kot dolgoletna pa-tronažna sestra, ki svoje delo opravlja z veliko predanostjo in profesionalnostjo ter zna hkrati tako do pacienta kot tudi do porodnice in novorojenca pristopati na topel, neposreden in domač način. Praktično ni hiše, ki je Irma ne bi obiskala, bodisi kot negovalka bodisi kot babica. Lukovica je poznana po prvem zdravstvenem domu v nekdanji Jugoslaviji, del nadaljevanja te bogate in ponosne tradicije znanstvene preventive in kurative pa prav gotovo pooseblja tudi gospa Markovšek. Slednja ni le predana svojemu poklicu, ampak je tudi aktivna v družbenem življenju, saj je že dolga leta tabornica, zagnana pevka mešanega pevskega zbora Šentviški zvon, dolga leta pa je opravljala tudi vlogo tajnice Konjerejske-ga društva Lukovica. Priznanje si je prislužila za dolgoletno prizadevno delo na področju družbenega ter javnega življenja in dela v Občini Lukovica Peter Vidmar. Gospod Vidmar, nagrajen za njegov prispevek k ohranjanju glasbene dediščine slovenskega naroda ter prenosu ljudskega izročila mladim rodovom, je večino svojega prostega časa posvetil pritrkavanju, ki predstavlja posebno glasbeno zvrst izvajanja melodij na zvonovih, predvsem cerkvenih. Ta izvira iz glasbene tradicije slovenskega naroda in je tudi naša posebnost. Ohranjanju tradicije je posvetil večji del svojega življenja in postal tako prepoznaven, da ga mnogi imenujejo starosta slovenskih pritrkovalcev. Svoje veliko znanje, ki ga je razvil na tem področju, lahko podkrepi z velikim poznavanjem in vedenjem o slovenskih zvonovih, saj je v času svojega življenja obiskal veliko večino vseh slovenskih zvonikov. Svoje veliko glasbeno znanje, ki ga je razvil kot sicer glasbeno-teoretsko nepoučen človek iz izkušenj svojih predhodnikov in kot samouk, ves čas predaja tudi mlajšim rodovom mladih pritrkovalcev na območju naše občine, okoliških krajev ter tudi na seminarjih in srečanjih pritrkovalcev po celi Sloveniji. Viktor Jemec. Rodil se je pred 60 leti v Ra-folčah, več kot 40 let aktivno deluje na šahovskem področju. Zaslužen je za ustanovitev šahovske sekcije Prevoje v okviru takratnega šahovskega društva Domžale in za ustanovi; tev Šahovskega društva Črni graben. Na OŠ Janka Kersnika Brdo je z izvajanjem šahovskega krožka pričel leta 1971, zadnja leta ga izvaja tudi v Blagovici. Je organizator številnih šahovskih turnirjev in občinskih prvenstev. Njegov najboljši dosežek je uvrstitev v polfi-nalni turnir za svetovno prvenstvo. Poleg šaha je velik ljubitelj zborovskega petja. Več kot 30 let deluje v pevskem zboru KD Janko Kersnik, kjer je ob 45-letnici društva izdal publikacijo o delu zbora, večkrat objavlja tudi v občinskem glasilu Rokovnjač ter drugih revijah in časopisih. Je tudi urednik strokovne revije Vzdrževalec. Priznanje je prejel za dolgoletno prizadevno delo na šahovskem področju in za njegov prispevek k razvoju šaha v Občini Lukovica. Plakete Občine Lukovica so podeljevali župan Kotnik, predsednik odbora za družbene in društvene dejavnosti ter občinska priznanja Matevž Kink ter višja svetovalka za družbene in društvene dejavnosti Mojca Cerar. Luka Maselj , Foto: Rok Majhenič V sklopu proslave je bila izpostavljena tudi misel še enega nedavno preminulega velikana Slovenstva Toneta Pavčka: »Mnogi med nami, tudi najvišji duhovi našega rodu, so želeli videti, kar mi gledamo, pa niso videli. Nam je bilo dano, da smo za njimi, ki so napovedovali pomlajenje in prerojenje, prišli do krone vsega, do državnosti, do srčike stvari, do samostojnosti. Resnično je, da se tega svojega novega stanja še prav ne zavedamo, ne v svoji zavesti, ne v svoji odgovornosti. Smo kot nekakšna neodporna drobna mladika, vendar smo preizkušena sadika, ki je vzdržala tisočletje, ki bo zrasla v zdravo drevo.« Ob prazniku dneva samostojnosti in enotnosti OZVVS Domžale, sekcija Lukovica, je ob 20-letnici osamosvojitve Slovenije in ob prazniku Dneva Samostojnosti in enotnosti slovenskega naroda na Mali Lašni odkrila spominsko obeležje na mestu, ker je med vojno leto 1991 deloval zbirni učni center za slovenske vojake na območju 55 ŠTO Domžale, ki so pobegli iz JLA. Na Mala Lašni smo se zbrali 24. decembra v gozdu Makučevih, ker je tajno deloval leta 1991 zbirni učni center Lokvanj pod okriljem 55 ŠTO Domžale. V uvodnem nagovoru je predsednik ZVVS Domžale sekcije Lukovica dr. Janez Kušar pozdravil vse navzoče in povabil slavnostnega govornika župana Mateja Kotnika, da spregovori nekaj besed. Župan je pozdravil ohranjanje zgodovinskih obeležij in spominov na vojno za Slovenijo 1991. Ob tem nas je spomnil, da je krizni čas, v katerim živimo, slaba popotnica za slovenski jezik, ki ga bo potrebno vnovič ohranjati, čeprav so okoli nas veliki narodi. Ob zaključku govora je vsem zaželel lep božič in prijetno praznovanje. Na slovesnosti so sodelovali s praporom: OZ ZVVS Domžale, ZVVS sekcija Mengeš, ZSČ Domžale in ZVVS Sekcija Lukovica. Obeležje sta nato odkrila Miro Klopčič iz Male Lašne in župan Matej Kotnik. Po odkritju je spregovoril tudi Janez Jarc Žan, ki je med vojno poveljeval pehotni učni četi Lokvanj, ki je štela 24 pribežnikov in 8 vojakov TO. Povedal je, da je bil njegov nadrejeni poveljnik zbirnega centra stotnik 1. stopnje Martin Planko. Orisal je delo učnega centra Lokvanj in dogodke iz tistih časov, ko jim je bila dodeljena ta tajna naloga. Na koncu slovesnosti se je predsednik ZVVS Sekcije Lukovica dr. Janez Kušar zahvalil za dobro sodelovanje in sponzorstvo ter podelil plakete Lokvanj, ki so jih prejeli: Miro Klopčič iz Male Lašne, Pučko cementni izdelki iz Vrbe, Kamnoseštvo Kotnik Mateja iz Prevoj pri Šentvidu, Božo Stupica Oblikovanje iz Šentvida in Mizarstvo Grandovec Pavle iz Trojan. Za zamisel in celotno izvedbo ter vodenje vseh del je predsednik podelil še plaketi Lokvanj članoma ZVVS Sekcije Lukovica Marjanu Kvedru iz Prevoj in Danilu Kastelicu iz Prevoj. Po zaključku nas je na gozdni jasi pogostilo Gostišče Furman s toplim čajem. Ob veselem druženju veteranov ZVVS Domžale in sekcije Lukovica je minilo lepo in praznično sobotno jutro. DaNiLo KasTELic Predavanje dr. Rosvite Pesek V sklop prireditev ob Dnevu samostojnosti in enotnosti je župnija Brdo 18. decembra v kulturnem domu Antona Martina Slomška v Šentvidu v sodelovanju z društvom Slovenija v svetu pripravila razstavo o delovanju Slovencev po svetu in njihovih organizacij v času osamosvajanja. Po krajšem kulturnem programu, pri katerem so zapeli fantje Grajskega okteta, nam je dr. Rosvita Pesek zbranim v dvorani spregovorila o tem, kako je Slovencem uspelo to, kar jim toliko let ni uspelo. Z njeno pomočjo smo tako pokukali tudi v ozadje takratnih dogodkov in izvedeli še veliko drugih zanimivosti o nastanku naše nove domovine. Še po tolikih letih v samostojnosti je ozadje dogodkov in spoznavanje le--teh še vedno zanimiva tema, ki poraja vedno nova vprašanja in s tem tudi odgovore. Če je bil prvi del razstava in drugi del predavanje, je bil potem tretji del popoldanskega druženja namenjen vprašanjem, na katere je odgovarjala tokratna gostja in ni jih bilo malo. Ponovno nam je bil tako podan delček zgodovine, ki se je pisala z velikimi črkami in v kateri so imeli naši rojaki po svetu velik delež. Drago Juteršek dadi Varna vožnja Ob srečanjih z občani se pogovarjam tudi o naših cestah v občini Lukovica in pogovor poteka predvsem o omejitvah vožnje, ki jih občina izvaja med letom kot obvezno nalogo. Vprašanja se večkrat ponavljajo, zato sem se odločil, da napišem v naše glasilo nekaj s tega področja. V zimskem času je ta tematika še posebej aktualna, saj ta čas prinaša dodatne težave na cestah, kot sta sneg in poledica, zato je previdnost toliko večja, kar pa poveča ukrepe, ki jih izvaja režijski obrat občine Lukovica vsakodnevno oziroma po potrebi, kjer je to potrebno zaradi varne vožnje kot predpisujejo predpisi. Varna vožnja se zagotavlja tako, da se za potrebni ukrep na odseku ceste opozori s postavitvijo vertikalne prometne signalizacije. Zakon o cestah zahteva od vzdrževalca, da skrbi za čim bolj varno vožnjo in gospodarno ukrepanje, da s prometno ureditvijo odredi način potekanja in vodenja prometa na potrebnem delu ceste, torej upravljavec ceste označi del ceste s predpisano prometno signalizacijo. Potrebno je tudi, da je na cesti, kjer poteka promet, skrbi za varnost pešcev, kolesarjev in samih vzdrževalcev, skratka vseh udeležencev v prometu. Prometna signalizacija mora biti postavljena po predpisih, lastniki zemljišč ob cesti pa morajo po zakonu dopustiti vse posege, ki so nujno potrebni za nemoteno uporabo ceste in njeno vzdrževanje. Določeni posegi so nujni, zaradi uporabe ceste, ki je v javno korist vseh občanov oziroma voznikov. Ne smemo pa pozabiti, da je za varno vožnjo tudi odgovoren sam voznik oziroma udeleženec v prometu, ki mora tudi spoštovati predpisano opremo in signalizacijo, torej prilagoditi vožnjo predpisom in razmeram na cesti. V zimskem času je zato potrebna še tolika večja pozornost in strpnost pri sami vožnji, da lahko vsi skupaj, tako vzdrževalci kot vozniki, soodgovorno prispevamo za bolj varno vožnjo. Tomaž Cerar Energija - prihranimo energijo V uporabi je vedno več varčnih žarnic, vendar v številnih domovih še vedno svetijo tudi navadne žarnice. Ali veste, koliko energije bi prihranili, če bi imeli vsi varčne žarnice in koliko energije porabimo sedaj v Sloveniji? Poraba električne energije gospodinjstev je leta 2010 znašala dobrih 3.200 GWh, kar je približno 80 odstotkov električne energije, ki jo je v tem letu proizvedla naša največja slovenska elektrarna na premog, termoelektrarna Šoštanj. Poraba električne energije za razsvetljavo za povprečno slovensko stanovanje znaša dobrih 350 kWh, kar predstavlja slabih 10 odstotkov celotne porabe električne energije na stanovanje. Leta 2010 so imela stanovanja v povprečju 5 navadnih žarnic, 7 varčnih sijalk ter eno cevasto fluorescentno sijalko in halogen-sko žarnico. Povprečna moč navadnih žarnic je 60 W, varčnih sijalk 20 W, cevastih fluorescentnih sijalk 36 W in halogenskih žarnic 100 W. Če bi tudi vse navadne žarnice zamenjali z varčnimi sijalkami, bi se poraba za razsvetljavo v stanovanju zmanjšala na dobrih 230 kWh, torej za 35 odstotkov oziroma v Sloveniji za kar 95 GWh. V stanovanjih, kjer še nimamo varčnih sijalk, bi bil prihranek z zamenjavo vsaj še enkrat večji. Še bolj učinkovite so sijalke, ki uporabljajo LED tehnologijo in so se na trgu kar dobro uveljavile. Ne čakajmo, zamenjajmo svetilke in prihranimo. Vanja Pograjc - občinska uprava Aktualno -lesna biomasa Naša občina ima več kot 50 odstotkov gozdnate površine, ki pa so zelo slabo izkoriščene in vzdrževane za uporabo kot energent. Lesna biomasa je predvsem staro drevje, kar pomeni, da je nujno potrebno povečati sečnjo za okoli 100 odstotkov, kot to tudi ugotavljajo gozdarji in ostali gozdni strokovnjaki. Z večjo korajžo, izobraževanjem in osvešča-njem je potrebno čim hitreje organizirati in priskrbeti iz teh površin lesno biomaso, jo povečati oziroma spodbuditi, da se namesto kupljenega energenta preusmeri na domači energent. V naši občini že potekajo pogovori in se pripravlja organiziran projekt o izvedbi ogrevanja objektov na lesno biomaso. Menimo namreč, da je ta potencial potrebno čim bolj izkoristiti, saj ne samo, da je lesna biomasa cenejši, temveč tudi domači energent in tako tudi spodbujamo finančni razvoj lokalnih skupnosti. O vseh projektih, ki se bodo izvajali v domačem okolju, vas bomo še naprej obveščali in vključevali v predlog projektov. Tomaž Cerar Iz naslova prometnih kazni v proračun občine dobrih 30 tisoč evrov Šest občin, en radar (redar) Ukrepi za večjo varnost in red v prometu so praviloma neprijetni; sploh za tiste, ki jih doletijo kazni. V letu 2011 je imelo tako kar nekaj občanov Občine Lukovica bližnje srečanje z novostjo: mobilnim radarjem, ki »lovi« prehitre voznike. O tem in o delovanju Medobčinskega inšpektorata in redar-stva (MIR) smo se pogovarjali z direktorjem lukoviške občinske uprave Stojanom Majdičem. MIR, ki ima sedež v Trzinu in združuje občine Trzin, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče ter Vodice, ima glede izrekanja kazni in sankcij enaka pooblastila kot policija. »To pomeni, da se za prehitro vožnjo skladno z zakonom poleg denarne globe izrekajo tudi kazenske točke. Poleg tipa radarja je edina omejitev ta, da lahko kazni za prehitro vožnjo izrekajo le za kršitve v naselju,« je povedal Majdič in dodal, da avtomatski radar, nameščen v neoznačenem vozilu, ni v lasti MIR, ampak zasebnega podjetja, ki ga oddaja v najem. »Za leto 2012 je za ta najem namenjenih 11.500 evrov, občina Lukovica od tega krije šestino, torej približno 1.917 evrov,« je povedal Majdič. »Poleg stroškov si občine na enak način, po šestinah, delijo tudi uporabo radarja.« Kot je pojasnil, se je v letu 2011 v občinski proračun iz naslova prekoračitev hitrosti, nepravilnega parkiranja ter ostalih kršitev - torej zadev, ki jih nadzira MIR - nateklo 31.290 evrov. Bolj pomembna od finančnega izkupička je sicer varnost: če bo zaradi mobilnega radarja hitrost nekaterih voznikov v naseljih nižja, varnost udeležencev v prometu pa večja, bo učinek dosežen. Mesta merjenja so tudi zaradi tega skrbno izbrana; lokacije pa je določil Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Lukovica. Natančni podatki o kršiteljih in številu posameznih ukrepov (poleg denarne kazni in kazenskih točk je možen tudi odvzem vozniškega dovoljenja) ta hip sicer še niso znani. »Podatki so delni, natančneje bomo o njih lahko govorili šele po prejemu letnega poročila. So bili pa glede na prejete predhodne podatke tudi posamezniki, ki jim je bil zaradi prehitre vožnje izrečen ukrep devetih kazenskih točk (in s tem prepovedi vožnje motornega vozila op. p.),« je povedal Majdič. Na občini dosedanje sodelovanje z inšpektoratom in redarstvom označujejo kot »zadovoljivo«, čeprav je prostora za napredek še ogromno. »Njihovo delo bi bilo lahko še veliko bolj opazno,« je dejal Majdič in dodal, da izvajanje nadzora zaradi kadrovske podhranjenosti ni stalno, ampak poteka glede na načrt dela. »Težave so tudi med prazniki in ob koncu tedna,« je nadaljeval in pojasnil, da je v organu, ki pokriva šest občin, ob dveh inšpektorjih (ena od njiju je tudi vodja organa) trenutno zaposlen le en redar. O učinkih, ki jih ima radar na obnašanje Lukovičanov v prometu, je tudi zato zaenkrat zelo težko govoriti. Da je navada železna srajca, ki se jo le stežka zamenja, govorijo tudi izkušnje z delovanjem redarja in parkiranjem na osrednjem lukoviškem trgu. Kot je pojasnil Majdič, »nekateri pred občino še vedno dosledno parkirajo na prepovedanih površinah, ne glede na delovanje redarja.« Do prve položnice, potem pa nikoli več? Luka Maselj Izkušnje iz Ljubljane V Mestni občini Ljubljana, ki zaposluje 40 redarjev, opažajo trend upadanja prehitre vožnje - ob enaki intenzivnosti dela je bilo v letu 2011 prekrškov za 20 odstotkov manj kot leto poprej. »Ljudje se vedno bolj zavedajo, da prekršku zelo verjetno sledi kazen. To jim počasi prihaja v zavest,« je ob tem za Dnevnik povedal vodja ljubljanskega mestnega redarstva Andrej Orač. Simbolična fotografija Pogovor z Ireno Strmšek Ob odhodu moraš pozabiti na čustva Irena Strmšek je v prostore na Občino Lukovica prišla poleti leta 1995, ko še ni imela veliko delovnih izkušenj. V vseh teh letih pa se je na Starem trgu 1 ogromno naučila in bila kot ena izmed prvih zaposlenih na občini tudi tista, ki pomagala pri vzpostavitvi delovanja Občine Lukovica. Konec lanskega leta se je po 16-ih letih in pol odločila, da bo zamenjala službo in je tako iz Občine Lu-kovica odšla na Center za socialno delo Domžale. Večino delovnega časa na Občini Lukovi-ca je Irena Strmšek preživela na delovnem mestu poslovne sekretarke. V tem času pa je tudi dvakrat nadomeščala višjo svetovalko za društvene dejavnosti ter v zadnjem obdobju svetovalko za gospodarske javne službe. Ob tem je dodala: "S sodelavci smo se vseskozi razumeli dobro in imeli odprte odnose. Pomagali smo en drugemu. Kadar je imel kdo kakšna vprašanja smo jih reševali skupaj, predvsem na začetku, sedaj pa so te naloge bolj razdeljene in smo jih reševali predvsem z direktorjem. Odnosi so bili vseskozi pristni in korektni." Ker je imela veliko stikov z občani Občine Lukovica je o njih povedala, da so kar potrpežljivi in na splošno dojemljivi. Seveda so tudi izjeme, občani z nekoliko težje rešljivimi problemi, a kakšnih izstopanj in posebnosti v vseh teh letih ni opazila. Dejala je, da je včasih prišel dan, ko ji je nekdo že zjutraj s klicem po telefonu pokvaril dan. "Ampak to so drobne malen-konsti med vsemi dobrimi v tem obdobju. Strank ne moremo spreminjati. Ampak težav ni bilo. Delala sem diplomsko nalogo na temo zadovoljstva strank v Občini Lukovica in sem prišla do ugotovitev, da so stranke z delom naše občinske uprave nadpovprečno zadovoljne v primerjavi z ostalimi slovenskimi občinami." Ob koncu lanskega leta se je odločila zamenjati službo, saj meni, da je po tolikih letih to dobro storiti in poiskati nove izzive. Ponudila se ji je priložnost, saj je z novo zakonodajo prišlo do prenosa nalog (npr. vloge za znižano plačilo vrtca, vloge za zdravstveno zavarovanje občanov, subvencije najemnine) in kadrov znotraj javne uprave, torej iz občin na centre za socialno delo. "Odprlo se je delovno mesto oz. služba o kateri sem sanjala - delati na centru za socialno delo. Vedno je v meni tlela želja, da bi nekoč pomagala ljudem. Kot človek, kot osebnost se vidim bolj na socialnem področju." To ji je omogočilo tudi sprotno izobraževanje in jesenska diploma na Fakulteti za upravo. Njene naloge bodo sedaj vezane na delo po zakonu za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Zanjo bo to nov izziv s spremembo kraja delovnega mesta, novimi zakoni in tudi drugimi strankami, čeprav bo med njimi še vedno veliko občanov Občine Lukovica. O slovesu z Občine Lukovica ob koncu lanskega leta pa je dejala:"Po eni strani mi je bilo težko pustiti vse to za sabo. Glede na to, da sem se sama odločila pa mi je bilo to po drugi strani nekoliko lažje. Rekla sem si: Zdaj je to to, prišel je ta trenutek. V bistvu ne smeš razmišljat in moraš ob odhodu pozabiti na čustva, čeprav je bilo težko. Z nekdanjimi sodelavci na Občini Lukovica smo se poslovili z željo po ohranitvi stikov." Leon Andrejka Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 26. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 - ZKme-1) in Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 13/07, 9/09), objavlja JAVNI razpis za zagotavljanje tehnične pomoči na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2012 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN PREDMET PODPORE PREDMET JAVNEGA RAZPISA: V proračunu Občine Lukovica za leto 2012 so za državne pomoči na področju kmetijstva zagotovljena nepovratna finančna sredstva, ki se dodelijo za naslednji namen: Pomoči na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov, dodeljene po Uredbi za skupinske izjeme; ukrep: Zagotavljanje tehnične podpore. PREDMET PODPORE: Podpore se dodeljujejo za izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Upravičenci po tem razpisu so naslednji registrirani izvajalci: • registrirana stanovska in interesna združenja in zveze, ki delujejo na področju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na območju občine ali regije; • organizacije, ki so registrirane za izvajanje tehnične pomoči na področju kmetijstva na območju občine ali regije. Če storitve nudijo skupine proizvajalcev ali druge kmetijske organizacije za vzajemno pomoč - članstvo v takih skupinah ali organizacijah ne sme biti pogoj za dostop do storitev! IV. POGOJI UPRAVIČENOSTI ZA DODELITEV SREDSTEV Upravičenci, ki kandidirajo za predmet podpore izobraževanje, usposabljanje in informiranje kmetov in članov njihovih družin morajo k vlogi predložiti letni program dela (finančno ovrednoten program izvajalca izobraževanj oziroma stroritev z ustreznimi dokazili kot so kotizacije oziroma participacije kmetov, če se izvajalec za to odloči). Pomoč mora bit dostopna vsem upravičencem na ustreznem območju. POSEBNI POGOJI UPRAVIČENOSTI: Razpisani temi tehničnih podpor za leto 2012 sta naslednji: • Izobraževanje s področja računalništva in informatike za sodobno kmetijsko gospodarstvo, • Izobraževanje s področja razvoja dopolnilnih dejavnosti na kmetijskem gospodarstvu. V. UPRAVIČENI STROŠKI Upravičeni stroški po tem razpisu so: a) Na področju izobraževanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu se pomoč dodeli za kritje stroškov organiziranja programov usposabljanja in materialnih stroškov za izvedbo programov usposabljanja (predavanja, informativna izobraževanja, krožki, tečaji, prikazi, strokovne ekskurzije,...): stroški organiziranja programa za izobraževanje in usposabljanja (najem prostora, honorar izvajalcu, oglaševanje, gradiva za udeležence); stroški izvedbe strokovnih ekskurzij; potni stroški in dnevnice udeležence. b) Na področju svetovalnih storitev, ki jih opravijo tretje strani: honorarji za storitve, ki ne spadajo med trajne ali občasne dejavnosti niti niso v zvezi z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer: rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje. c) Na področju organizacije forumov za izmenjavo znanj med gospodarstvi, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanje na njih: stroški udeležbe, potni stroški, stroški izdaje publikacij, najemnine razstavnih prostorov, simbolične nagrade, podeljene na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado in zmagovalca. d) Stroški na področju širjenja znanstvenih dogaiani (prikazi in demostracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke (razen za proizvode iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006-poreklo) niso imenovani. e) Stroški publikacij, katalogov, spletišč, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcev danega proizvoda, če so informacije in predstavitve nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake možnosti, da se predstavijo v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani). VI. OMEJITVE Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem ukrepu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije (RS) ali sredstva Evropske Unije (EU). Podpore po tem razpisu se ne dodelijo za: • že izvedene aktivnosti; • stroške storitev povezane z običajnimi operativnimi stroški podjetja, na primer rutinsko davčno svetovanje, redne pravne storitve ali oglaševanje; • stroške svetovanja, ki so financirani v okviru javne svetovalne službe. VII. FINANČNE DOLOČBE BRUTO INTENZIVNOST POMOČI: Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni raz- pis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša: •pomoč lahko krije do 100% stroškov • pomoč se dodeli v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vključevati neposrednih plačil v denarju proizvajalcem • kadar je tehnična pomoč namenjena upravičencem za dejavnost predelave in trženje kmetijskih in nekmetijskih proizvodov, se upošteva določila pravil "de minimis" za gospodarstvo NAJMANJŠI/NAJVEČJI ZNESEK DODELJENE POMOČI: Najmanjši/največji upravičeni stroški za društva znaša do 1.000 EUR/program letno oziroma za organizacije do 6.000 EUR/program letno. Skupna pomoč v okviru skupinskih izjem za kmetijstvo ne sme preseči najvišje dovoljene pomoči. Sredstva pomoči se seštevajo ne glede na to ali se financirajo iz državnih sredstev, lokalnih sredstev ali sredstev Skupnosti. VIII. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za zagotavljanje tehnične podpore v kmetijstvu iz proračuna Občine Lukovica je za leto 2012 predvidoma 5.000,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1102 Program reforme kmetijstva in živilstva, podprogram 11029004 Ukrepi za stabilizacijo trga, proračunska postavka 042106 Tehnična pomoč v kmetijstvu, KTO 410217 kompleksne subvencije v kmetijstvu. V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2012 spremeni višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev. IX. MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG Podrobna merila so navedena v razpisni dokumentaciji. Komisija bo v postopku ugotovila, ali vsebina vloge zasleduje in ustreza cilju ukrepa. Morebitna nerazporejena sredstva tega javnega razpisa se bodo razporedila med ostale upravičence na javnem razpisu, skladno z merili javnega razpisa. X. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz prijavnega obrazca (prijavni obrazec) in obveznih prilog k vlogi, ki so predložene kot dokazila k posameznim ukrepom in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. XI. OBRAVNAVA VLOG 1. Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev. 2. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. 3. Komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov: a. zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2012, b. zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu. 4. Nepravočasne vloge, vloge, vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah in nepopolne vloge bodo zavržene in neodprte vrnjene naslovnikom, neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev pa zavrnjene. 5. Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen ukrep in namen oziroma izda sklep o zavrnitvi ali zavrženju vloge. 6. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. XII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Rok za predložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno ponedeljka, 27. februarja 2012, do 12.00 ure, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Vloge se lahko oddajo osebno na naslov naročnika ali pošljejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www.lukovica.si. Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: "NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - TEHNIČNA POMOČ V KMETIJSTVU 2012". Odpiranje prispelih vlog bo: 29.2.2012, ob 18. uri, v prostorih Občine Lukovica, Lukovica pri Domžalah, Stari trg 1, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. XIII. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri se opredelijo posamezne naloge, časovne roke za izvedbo le-teh ter način izvedbe plačil ter druge medsebojne pravice in ob- veznosti ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev med Občino Lukovica in upravičencem. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transak-cijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev, ki mora vsebovati naslednjo dokumentacijo: • dokazila o plačilu obveznosti (računi, situacije), • poročilo o opravljenem delu. Dodeljena sredstva bodo predvidoma izplačana v letu 2012. XIV. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si. Številka: 330-0041-001/2011 Datum: 22.12.201 1 CečiNA LuKOviCA ŽUPAN: Matej KotniK, l.r. Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica na podlagi 26. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/08 - ZKme-1) in Pravilnika o dodeljevanju državnih pomoči za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 13/07, 9/09), objavlja JAVNI razpis za subvencioniranje naložb v kmetijska gospodarstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2012 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA IN PREDMET PODPORE PREDMET JAVNEGA RAZPISA: V proračunu Občine Lukovica za leto 2012 so za državne pomoči na področju kmetijstva zagotovljena nepovratna finančna sredstva, ki se dodelijo za naslednji namen: Pomoči na področju primarne pridelave kmetijskih proizvodov, dodeljene po Uredbi za skupinske izjeme; ukrep: Naložbe v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo. PREDMET PODPORE: Podpore se dodeljujejo za naložbe v kmetijska gospodarstva, ki so namenjene urejanju pašnikov na kmetijskem gospodarstvu. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Upravičenci po tem razpisu so pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, imajo stalno bivališče oziroma sedež v občini, so vpisani v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljišča, ki ležijo na območju občine. IV. POGOJI IN KRITERIJI UPRAVIČENOSTI ZA DODELITEV SREDSTEV SPLOŠNI POGOJI UPRAVIČENOSTI: -kmetijsko gospodarstvo mora biti vpisano v evidenco kmetijski gospodarstev; -gradbena dela morajo biti izvedena v skladu z veljavnimi predpisi o graditvi objektov, urejanju prostora in varstvu okolja; -naložba mora biti v skladu z veljavnimi standardi Skupnosti; -kmetijsko gospodarstvo mora prispevati k izpolnjevanju vsaj enega od naštetih ciljev, kar mora biti razvidno iz vloge (zmanjšanje proizvodnih stroškov, izboljšanje in preusmeritev proizvodnje, izboljšanje kakovosti, ohranjanje in izboljšanje naravnega okolja ali izboljšanje higienskih razmer ali standardov za dobro počutje živali). SPECIFIČNI POGOJI UPRAVIČENOSTI: -izdelan načrt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše. V. UPRAVIČENI STROŠKI Upravičeni stroški po tem razpisu so: 1 stroški za nakup opreme za ograditev pašnikov z električno ograjo in pregra-ditev pašnika na pašne čredinke, stroški nakupa opreme za ureditev napajališč za živino; 2 splošni stroški, povezani s pripravo in izvedbo investicije (izdelava projektne dokumentacije - Načrt postavitve pašnika s kalkulacijo, ki ga izdela strokovna služba, mnenje KSS, priprava vloge). Pomoč se lahko dodeli, da se upravičencu omogoči, da doseže nove uvedene minimalne standarde glede okolja, higiene in dobrega počutja živali. Kot upravičeni stroški se štejejo vse aktivnosti od 1.1.2012. Pomoč se ne dodeli za: -nakup živali, proizvodnih pravic in enoletnih rastlin; -zasaditev enoletnih rastlin; -preproste naložbe za nadomestitev; -drenažna dela ali opremo za namakanje in namakalna dela, razen če taka naložba vodi k zmanjšanju prejšnje uporabe vode za najmanj 25 %. Davek na dodano vrednost in lastno delo se ne upoštevajo kot upravičeni stroški. VI. OMEJITVE Sredstva se ne dodelijo vlagatelju, ki je za isti namen kot ga navaja v vlogi za pridobitev sredstev po tem ukrepu, že prejel javna sredstva Republike Slovenije (RS) ali sredstva Evropske Unije (EU). Podpore za naložbe po tem razpisu se ne dodelijo za: -davke, razne takse in režijske stroške, -stroške zavarovanja, -stroške za refinanciranje obresti, -investicije, ki se izvajajo izven območja občine, -investicije, ki so financirane iz drugih javnih sredstev RS in EU, -preproste naložbe za nadomestitev. VII. FINANČNE DOLOČBE BRUTO INTENZIVNOST POMOČI: Znesek dodeljene pomoči se določi glede na obseg vlog prispelih na javni razpis ter razpoložljiva sredstva, vendar lahko znaša: -do 50% upravičenih stroškov na območjih z omejenimi dejavniki; -do 40% upravičenih stroškov za ostala območja. NAJMANJŠI/NAJVEČJI ZNESEK DODELJENE POMOČI: Najmanjši znesek dodeljene pomoči je 200 EUR, najvišji znesek pa 5.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto. Pomoč se lahko dodeli le kmetijskim gospodarstvom, ki niso podjetja v težavah. Najvišji znesek dodeljene pomoči posameznemu podjetju (kmetijskemu gospodarstvu) ne sme preseči 400.000 EUR v katerem koli obdobju treh proračunski let oziroma 500.000 EUR, če je podjetje (kmetijsko gospodarstvo) na območju z omejenimi možnostmi (OMD), in sicer ne glede na to, ali se podpora za projekt ali dejavnost v celoti financira iz državnih ali lokalnih sredstev ali pa se delno financira iz sredstev Skupnosti. VIII. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje izgradnje pašnikov iz proračuna Občine Lukovica za leto 2012 je predvidoma 3.000,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. Sredstva so zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1102 Program reforme kmetijstva in živilstva, podprogram 11029003 Zemljiške operacije, proračunska postavka 042117 Sofinanciranje izgradnje pašnikov, KTO 410217 - kompleksne subvencije v kmetijstvu. V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2012 spremeni drugačna višina sredstev od navedene, se upra^čencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev. IX. MERILA ZA OCENJEVANJE VLOG Vloge bodo točkovane v skladu z merili, ki so sestavni obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah, katerih vrednost se vsako leto izračuna na podlagi proračunskih sredstev, ki so določena za namen sofinanciranja društev, in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Morebitna nerazporejena sredstva tega javnega razpisa se bodo razporedila med ostale upravičence na javnem razpisu, skladno z merili javnega razpisa. X. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz prijavnega obrazca (prijavni obrazec) in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. DOKUMENTACIJA, KI MORA BITI PRILOŽENA VLOGI: • izdelan načrt izvedbe projekta s popisom del, opreme in tehnologijo, ki ga pripravi za to pristojna strokovna institucija (Kmetijsko svetovalna služba); •kopije obrazcev A, B in D zbirne vloge za neposredna plačila za tekoče leto Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja;^ mnenje o upravičenosti in ekonomičnosti investicije, ki ga pripravi pristojna strokovna služba (Kmetijsko svetovalna služba); • izjava upravičenca, da v tekočem letu še ni prejel sredstev iz državnega ali občinskega proračuna ali mednarodnih virov. Prejeta dokumentacija se prosilcem ne vrača. XI. OBRAVNAVA VLOG 1. Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev. 2. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. 3. Komisija lahko zmanjša delež sofinanciranja pri posameznih ukrepih pri obravnavanju vlog iz naslednjih vzrokov: a. zaradi zmanjšanja načrtovanih prihodkov proračuna občine za leto 2012, b. zaradi večjega števila zahtevkov kot je zagotovljenih sredstev v proračunu. 4. Nepravočasne vloge, vloge, vložene v nepravilno opremljenih ovojnicah in nepopolne vloge bodo zavržene in neodprte vrnjene naslovnikom, neutemeljene vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev in kriterijev upravičenosti do dodelitve sredstev pa zavrnjene. 5. Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev in višini upravičenih stroškov za posamezen ukrep in namen oziroma izda sklep o zavrnitvi ali zavrženju vloge. 6. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. XII. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Rok za predložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno ponedeljka, 4. junija 2012, do 12.00 ure, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Vloge se lahko oddajo osebno na naslov naročnika ali pošljejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www.lukovica.si. Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: "NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - NALOŽBE V KMETIJSTVO 2012". Odpiranje prispelih vlog bo: 6.6.2012, ob 19. uri, v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. XIII. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transak-cijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Dodeljena sredstva bodo predvidoma izplačana v letu 2012. XIV. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si. Številka: 330-0042-001/11 Datum: 22.12.2011 oečiNA LuKcvicA ŽUPAN: Matej KotniK, l.r. Na podlagi 24. člena Zakona o kmetijstvu (Uradni list RS, št. 45/2008 - ZKme-1) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 6/08, 8/08 -popravek), Občina Lukovica objavlja JAVNI razpis o sofinanciranju dejavnosti društev na področju kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2012 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov strokovnega dela društev na področju kmetijstva, in sicer: letni programi in projekti ter redna dejavnost društev. Občina Lukovica bo sredstva sofinanciranja namenila za programe oziroma aktivnosti društev, ki so se (se bodo) odvijale v letu 2012, vendar največ do višine 50 % upravičenih stroškov, izkazanih v finančnem načrtu društva za tekoče leto. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo društva na območju Občine Lukovica, katerih osnovna dejavnost je kmetijska in izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih za izvajanje dejavnosti s področja kmetijstva in gozdarstva; • da predložijo potrdilo o registraciji; • da imajo sedež na območju občine; • da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih; • da so/bodo do 31. marca 2012 Občinski upravi dostavili poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta v primeru odobritve sredstev za delovanje v preteklem letu; • da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske ter poslovne obveznosti; • da dejavnost opravljajo na neprofitni podlagi. IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje dejavnosti društev s področja kmetijstva iz proračuna Občine Lukovica za leto 2012 je predvidoma 12.520,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. Sredstva bodo zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 11 Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, glavni program 1102 Program reforme kmetijstva in živilstva, podprogram 11029002 Razvoj in prilagajanje podeželskih območij, proračunska postavka 042111 Sofinanciranje društev s področja kmetijstva -razpis, KTO 412000 - tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2012 spremeni drugačna višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev. V. KRITERIJI ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV V postopku predloga dodelitve sredstev se upošteva naslednje kriterije društev: • poročilo o delu preteklega leta in vrednost izvedenih aktivnosti z dokazili (računi oz. dokazila, iz katerih je razvidna vrednost izvedenih aktivnosti; za aktivnosti, brez dokazil je lahko predložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe); • finančno ovrednoten program dela za tekoče leto; • strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji); • promocijska dejavnost; • celotno število članov društva ter število članov iz občine Lukovica; • organiziranje in sodelovanje na občinskih, regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih. VI. MERILA ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV Društvom se izvedene aktivnosti, opredeljene v točki V. tega razpisa, točkujejo v skladu z merili, ki so sestavni obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah, katerih vrednost se vsako leto izračuna na podlagi prora- čunskih sredstev, ki so določena za namen sofinanciranja društev, in skupnega števila točk ovrednotenih programov. Morebitna nerazporejena sredstva tega javnega razpisa se bodo razporedila med ostale upravičence na javnem razpisu, skladno z merili javnega razpisa. VII. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. VIII. OBRAVNAVA VLOG 1. Vloge bo obravnavala Komisija za kmetijstvo (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev. 2. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. 3. Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene in neodprte vrnjene naslovnikom, neutemeljene pa zavrnjene. 4. Na podlagi zapisnika in predloga komisije občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev. 5. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. 6. Predlagatelja nepopolne vloge komisija pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je pet delovnih dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, se zavržejo. IX. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Rok za predložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno petka, 6. aprila 2012, do 12.00 ure, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Vloge se lahko oddajo osebno na naslov naročnika ali pošljejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo na spletni strani občine: www.lukovica.si. Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: "NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - PROGRAMI KMETIJSTVA 2012". Odpiranje prispelih vlog bo: 11.4.2012, ob 19. uri, v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. X. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transak-cijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2012. XI. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si. Številka: 330-0043-001/11 Datum: 22.12.201 1 občina Lukovica ŽURAN: Matej Kotnik, l.r. Na podlagi 3. člena Zakona o spodbujanju razvoja turizma (Uradni list RS, št. 2/04) in 7. člena Pravilnika o sofinanciranju dejavnosti društev s področja turizma v občini Lukovica (Uradni vestnik Občine Lukovica, št. 5/2011), Občina Lukovica objavlja JAVNI razpis o sofinanciranju dejavnosti društev s področja turizma iz proračuna Občine Lukovica za leto 2012 I. IME OZIROMA NAZIV IN SEDEŽ NAROČNIKA OBČINA LUKOVICA, Stari trg 1, 1225 Lukovica II. PREDMET JAVNEGA RAZPISA Predmet javnega razpisa je sofinanciranje programov strokovnega dela društev s področja turizma, in sicer: letni programi in projekti ter redna dejavnost društev. Občina Lukovica bo sredstva sofinanciranja namenila za programe oziroma aktivnosti društev, ki so se (se bodo) odvijale v letu 2012, vendar največ do višine 50 % upravičenih stroškov, izkazanih v finančnem načrtu društva za tekoče leto. III. UPRAVIČENCI PO TEM RAZPISU Na razpis se lahko prijavijo društva, ki na območju Občine Lukovica delujejo najmanj 1 leto, in katerih osnovna dejavnost je turistična ter izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so registrirana v skladu z Zakonom o društvih za izvajanje dejavnosti s področja turizma; - da predložijo potrdilo o registraciji; - da imajo sedež na območju občine Lukovica; - da imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo, kot to določa Zakon o društvih; - da imajo poravnane vse davke in druge obvezne zakonske ter poslovne obveznosti; - da dejavnost opravljajo na neprofitni podlagi; - da so do 31. marca 2012 Občinski upravi dostavili poročilo o realizaciji aktivnosti preteklega leta v primeru odobritve sredstev za delovanje v preteklem letu. IV. VIŠINA RAZPOLOŽLJIVIH SREDSTEV Višina sredstev namenjenih za sofinanciranje dejavnosti društev s področja turizma iz proračuna Občine Lukovica je za leto 2012 predvidoma 4.000,00 EUR. Sredstva se dodelijo na osnovi meril, ki so predmet razpisa, natančneje pa se opredelijo v razpisni dokumentaciji. Sredstva bodo zagotovljena v proračunu Občine Lukovica na področju 14 Gospodarstvo, glavni program 1403 Promocija Slovenije, razvoj turizma in gostinstva, podprogram 14039002 Spodbujanje razvoja turizma in gostinstva, proračunska postavka 047310 Sofinanciranje društev s področja turizma - razpis, kto 412000 - tekoči transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam. V kolikor se v proračunu Občine Lukovica za leto 2012 spremeni višina sredstev od navedene, se upravičencem skladno s tem tudi spremeni višina odobrenih sredstev. V. KRITERIJI ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV V postopku predloga dodelitve sredstev se upošteva naslednje kriterije društev: poročilo o delu preteklega leta in vrednost izvedenih aktivnosti z dokazili (računi oz. dokazila, iz katerih je razvidna vrednost izvedenih aktivnosti; za aktivnosti, brez dokazil, je lahko predložena izjava o višini sredstev posamezne aktivnosti, podpisana s strani odgovorne osebe) finančnega načrta za preteklo leto; finančno ovrednoten program dela za tekoče leto; strokovno izobraževanje na področju dejavnosti društva (literatura, ekskurzije, tečaji); promocijska dejavnost; celotno število članov društva ter število članov društva iz občine Lukovica; organiziranje in sodelovanje na občinskih, regijskih in državnih prireditvah ali tekmovanjih. VI. MERILA ZA DODELJEVANJE V RAZPISU ZAGOTOVLJENIH SREDSTEV Društvom se izvedene aktivnosti, opredeljene v točki V. tega razpisa, točkujejo v skladu z merili, ki so sestavni in obvezni del razpisne dokumentacije. Merila so določena v točkah, katerih vrednost se vsako leto izračuna na podlagi proračunskih sredstev, ki so določena za namen sofinanciranja društev, in skupnega števila točk ovrednotenih programov. VII. VSEBINA VLOGE Vloga je sestavljena iz pisne vloge in dokumentacije k vlogi in mora biti obvezno oddana na obrazcih, ki so sestavni del razpisne dokumentacije in v skladu z navodili iz razpisne dokumentacije. VIII. OBRAVNAVA VLOG Vloge bo obravnavala tričlanska komisija (v nadaljevanju: komisija), ki bo pripravila tudi predloge dodelitve sredstev. Pri odpiranju in pregledu vlog sodeluje tudi skrbnik proračunske postavke, zaposlen v Občinski upravi, ki ni član te komisije. Vse prispele vloge bodo ocenjene na osnovi pravočasno oddane in popolne vloge ter meril, ki so sestavni del razpisa. Nepravočasne in nepravilno opremljene vloge bodo zavržene in neodprte vrnjene naslovnikom, neutemeljene pa zavrnjene. Na podlagi zapisnika in predloga komisije Občinska uprava s sklepom v upravnem postopku odloči o višini dodeljenih sredstev. Sredstva bodo upravičenci koristili v skladu s sklenjenimi pogodbami. Predlagatelja nepopolne vloge Občinska uprava na predlog komisije pisno pozove, da jo dopolni. Rok dopolnitve je pet delovnih dni od dneva prejema poziva. Nepopolne vloge, ki jih predlagatelj v navedenem roku ne dopolni, Občinska uprava s sklepom zavrže. IX. ROK ZA VLOŽITEV VLOG Rok za predložitev vlog, skladno s predpisano dokumentacijo, je do vključno ponedeljka, 16. aprila 2012, do 12.00 ure, na naslov naročnika: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 LUKOVICA. Vloge se lahko oddajo osebno na naslov naročnika ali pošljejo s priporočeno pošto. Razpisna dokumentacija bo z dnem objave razpisa na voljo v sprejemni pisarni občine na naslovu: Občina Lukovica, Stari trg 1, 1225 Lukovica in na spletni strani občine: www.lukovica.si. Pisni zahtevki morajo biti poslani v zaprtih ovojnicah, opremljeni z naslovom pošiljatelja in označeni z oznako: »NE ODPIRAJ! JAVNI RAZPIS - PROGRAMI TURIZMA 2012«. Odpiranje prispelih vlog bo: sreda, 18.4.2011, ob 18. uri, v prostorih Občine Lukovica, Šentvid pri Lukovici, Veidrov trg 7, 1225 Lukovica. Odpiranje vlog ni javno. X. ROK ZA OBVEŠČANJE O IZIDU RAZPISA Vlagatelji bodo o odločitvi pisno obveščeni s sklepom občinske uprave v roku 8 dni po dokončni odločitvi dodelitve sredstev. Zoper odločitev komisije je možna pritožba v roku 15 dni, od dneva vročitve sklepa upravičencu, skladno z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-UPB2, Ur. list RS, št. 24/06, 126/07, 65/08 in ZUP-G, Ur. list RS, št. 8/2010). Z upravičenci, katerim bo sofinanciranje na tem javnem razpisu odobreno, bo sklenjena pogodba, v kateri bodo urejene medsebojne pravice in obveznosti med Občino Lukovica in upravičencem ter podrobnejši pogoji koriščenja odobrenih sredstev. Upravičencem se sredstva iz proračuna Občine Lukovica izplačajo na transakcijski račun na podlagi zahtevka za izplačilo sredstev. Dodeljena sredstva bodo izplačana v letu 2012. XI. INFORMACIJE Vse informacije glede razpisa lahko dobite na naslovu: Občina Lukovica, Veidrov trg 7, Šentvid pri Lukovici, 1225 Lukovica, v času uradnih ur. Kontaktna oseba: Katka Bohinc, telefon: 01/72 96 318. Elektronski naslov za posredovanje vprašanja v zvezi z razpisom: katka.bohinc@lukovica.si. Številka: 322-0002-001/12 Datum: 16.01.2012 ŽuPAN Matej KotNiK, l.r. m. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD LJUBLJANA ODDELEK ZA KMETIJSKO SVETOVANJE Enota Lukovica Lukovica, Stari trg 19 Telefon: 01/72-35-116 E-naslov: pavla.pirnat@lj.kgzs.si URADNE URE: ponedeljek, sreda, petek: 8h-10h sreda: 14h-15h www.lj.kgzs.si IZOBRAŽEVANJE Predavanje »Bonitiranje zemljišč« bo v torek, 7. februarja 2012 ob 10. uri v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika v Lukovici. Predaval bo Janez Košir iz Geodetske uprave RS. Soorganizator izobraževanja je Občina Lukovica, saj je najem dvorane brezplačen. Predavanje je zelo aktualno, saj so skladno s 160. členom Zakona o evidentiranju nepremičnin (Ur. l. RS št. 47/2006) leta 2011 podatki o katastrski kulturi, katastrskem razredu in vrstah rabe, razen zemljišč pod stavbo, prenehali veljati in se po uradni dolžnosti izbrišejo (!) iz evidence zemljiškega katastra. Vsi dosedanji uporabniki katastrske klasifikacije si bodo morali v prehodnem obdobju svoje predpise in metodologije prilagoditi z boniteto zemljišč ali pa si poiskati druge primerne evidence o zemljiščih. Predavatelj bo predstavil vzpostavitve, določanja in vodenja bonitete zemljišč. Vabljeni v kar največjem številu, tako kmetje kot tudi ostali za katere je tema zanimiva! IZOBRAŽEVANJE KOP Izobraževanje s potrjenimi vsebinami Kmetijsko Okoljskega Programa bo v Lukovici organizirano v sodelovanju z Občino Lukovica v sredo, 15. februarja 2012 s pričetkom ob 10. uri, v dvorani Kulturnega doma Janka Kersnika. Teme, izvajalci in vsebina predavanj: • Zatiranje novih invazivnih vrst plevelov (Damjana Iljaš, specialistka za poljedelstvo pri KGZS-Zavod LJ). Vsebina: predstavljene bodo rastline, ki so k nam prišle od drugod in ne predstavljajo problema samo v kmetijstvu; poudarek bo na ambroziji o kateri je v zadnjih letih veliko govora tudi zaradi njene visoke stopnje alergenosti. • Nekemični ukrepi zatiranja plevelov na poljedelskih površinah v integrirani pridelavi (Damjana Iljaš, specialistka za poljedelstvo pri KGZS-Zavod LJ). Vsebina: predstavitev različnih načinov zatiranja plevelov na njivskih površinah je zanimivo iz več vidikov in za vse načine kmetovanja. • Novosti pri izvajanju kmetijsko okoljskih (pod)ukrepov (Pavla Pirnat). Vsebina: predstavitev KOP ukrepov (pogoji in možnosti nadaljevanja za tiste ki ste v 2011 zaključili 5-letno obveznost, s katerimi ukrepi lahko vstopite na novo^) in ostalih ukrepov kmetijske politike ter novosti pri vlaganju zbirne vloge v letu 2012. Skupni obseg vseh treh predavanj je 4 ure. Kmetje, ki boste v letu 2012 izvajali katerega od ukrepov KOP morate imeti opravljenih najmanj 4 ure ustreznih izobraževanj v času od 1. 9. 2011 do 31. 8. 2012. Vljudno vabljeni vsi, ki vas tematika zanima in vsi, ki boste tudi v letošnjem letu oddali zbirno vlogo za izplačilo subvencij. TEČAJ VARSTVA RASTLIN Osnovni tečaja varstva rastlin bo popoldan od 14.30. do 19.30 ure od torka, 13. do četrtka, 15. marca 2012 v Dobrunah pri LJ (Zadružni dvor Zadvor, Cesta II. Grupe odredov 43). Tečaj se zaključi s pismenim izpitom na osnovi katerega dobite izkaznico. Za ostale informacije se obrnite name v času uradnih ur. Prijava je obvezna in jih sprejemam do zapolnitve mest. DOBROTE SLOVENSKIH KMETIJ - PTUJ 2012 Razstava bo potekala od 17. do 20. maja 2012 v Minoritskem samostanu na Ptuju. Na ocenjevanju lahko sodelujejo kmetice in kmetje z mlečnimi, krušnimi in mesnimi izdelki, domačim oljem, kisom, sokom, žganjem, suhim sadjem, vinom, sadjevcem, marmeladami, kompoti in konzerviranimi vrtninami. Razpis in pravilniki o ocenjevanju izdelkov na Dobrotah slovenskih kmetij 2012 so objavljeni na spletnih straneh: www.kgzs.si in www.kgz-ptuj.si. Vsi, ki želite sodelovati na razstavi se javite na: marta.kos@lj.kgzs.si ali na tel. 839-77-69 ali na lokalni enoti kmetijske svetovalne službe. Prijave sprejemamo do 16. februarja 2012 do 12. ure. Prispevek -kotizacija za ocenjevanje znaša 25 € za prvi izdelek, vsak nadaljnji izdelek na isto ime in priimek pa 20 €. POVRNITEV TROŠARINE ZA 2011 Rok za oddajo Zahtevka za povrnitev trošarine na podlagi 9. odstavka 54. člena Zakona o trošarinah za energente, ki se uporabljajo za pogon kmetijske in gozdarske mehanizacije (obrazec TRO-A / fizične osebe) je 31. marec 2012. Glede na lansko leto ni nobenih sprememb. Upošteva se stanje površin na dan 30.6.2011. Izpolnjen obrazec skupaj z ustrezno oštevilčenimi računi pošljite na naslov: Carinski urad Ljubljana, Šmartinska 152 a, 1524 Ljubljana. Za izpolnjevanje zahtevka se lahko obrnete tudi name (zaželeno je v februarju). VLAGANJE ZAHTEVKOV ZA GOVEDO -3. obdobje 31. januarja se izteče redni, 25. februarja pa zamudni rok za oddajo dveh vlog »Zahtevek za dodatno plačilo za ekstenzivno rejo ženskih govedi« in »Zahtevek za posebno premijo za bike in vole«. Podrobnosti so v decembrski številki Rokovnjača. ZBIRNA VLOGA 2012 Rok za oddajo zahtevkov zbirne vloge (t.i. subvencije) za ukrepe kmetijske politike bo potekal od 27. februarja do 6. maja 2012. Predtiska skupajz navodili, kot je bil to običaj v preteklih letih, letos ne boste prejeli po pošti. Informacijski list z vsemi roki in novostmi boste dobili na predavanju in v KSS. Pogoj za oddajo zahtevkov so urejeni GERK-i, kar pomeni, da prijavljena površina travnikov, njiv in trajnih nasadov odraža dejansko stanje v naravi! Ker so bili v letu 2011 na celotnem našem območju narejeni novi letalski posnetki, se je pokazalo veliko tovrstnih odstopanj, zato je potrebno večini kmetij GERK-e ponovno urediti na Upravni enoti Domžale. Za ureditev se je potrebno naročiti na tel.: 7220-100 int. 235, ob prijavi povejte tudi skupno število GERK-ov in okvirno površino vseh zemljišč. Svetujem vam, da si pred tem ogledate svoje površine z vpisom MID številke na spletni povezavi: http://rka.aov.si/GERK/viewer.isp Z vključitvijo okna »raba« in »raba tekst« se vam z belo črto izriše območje med različnimi rabami površin. Površine, ki imate prijavljene in jih obdelujete lahko vključujejo rabe: 1300 (trajni travnik), 1100 (njiva), 1222 (travniški sadovnjak), 1221 (intenzivni sadovnjak). Nikakor pa to niso kolovozi in poti, poraščene mejice, grmičevje, površine v zaraščanju, gozd...! GERK-e uredite čim prej oz. najkasneje en dan pred oddajo zbirne vloge. Elektronski vnos zbirne vloge in ostalih zahtevkov je obvezen in bo možen na lokacijah kmetijske svetovalne službe. Za vnos se je potrebno obvezno predhodno naročiti v času uradnih ur, ki bodo v tem času subvencij spremenjene in bodo vsak dan le eno uro. Naročite se lahko od petka, 17. februarja naprej. Če imate urejene GERK-e, z dogovorom za vnos ne odlašajte. PAVLA PIRNAT, terenska kmetijska svetovalka Miklavževa obdaritev V decembru 2011 so v Kulturnem domu Groblje otroci iz družin, ki izvajajo rejniško dejavnost, z velikim pričakovanjem sprejeli Miklavža, potem ko so si ogledali lutkovno igrico z naslovom Padajo, padajo zvezdice bele v izvedbi skupine Majetida. Obdarjenih je bilo 113 otrok. V Centru za socialno delo Domžale ter v Društvu rejnic in rejnikov Domžale se ob tej priliki iskreno zahvaljujemo našim donatorjem iz Rotary cluba Domžale in še posebej Martini Oražem za dobro voljo, prosti čas in denar, ki ga namenijo v pripravo in pomoč Miklavžu pri izvedbi obdarovanja naših otrok. Marta Tomec Petdesetletniki s plemenitim poslanstvom Petdesetletniki iz vse Slovenije se bodo v letošnjem letu ponovno povezali in s skupnimi močmi zbirali humanitarna sredstva za organizacijo Novi paradoks, ki oskrbuje ljudi s posebnimi potrebami in težavami v duševnem zdravju. Ideja o skupnem praznovanju abrahama s poudarkom na dobrodelnosti je pred štirimi leti zrasla iz civilne iniciative Jožeta Kosa iz Polšnika. Od takrat generacije abrahamov vsako leto prispevajo svoj delček k boljši kakovosti življenja na različnih področjih. Prav na Polšniku je v soboto, 7. januarja 2012, potekala predaja Abrahamovega ključa voditelju letošnje generacije abrahamov. Ključ je ob podpori prijateljev in sovrstnikov prevzel Željko Savič iz Dolskega, ki bo prek letošnjega leta skupaj z njimi izpeljal vrsto zanimivih dogodkov, ki naj bi jih vsaj enkrat v življenju opravil vsak Slovenec. Petdesetletniki se bodo tako skupaj odpravili na Triglav, udeležili se bodo obiranja oljk in trgatve, odigrali bodo nogometno tekmo in se skupaj udeležili kolesarskega maratona. Posebej simbolen dogodek bo zasaditev sadnega drevoreda in pa skupno praznovanje 50-le-tnikov, ki bo potekalo 14. septembra 2012 v Dolskem. Pri poteku projekta sodeluje Center za razvoj Litija, saj Abrahamov ključ Srca Slovenije predstavlja nadgradnjo sodelovanja med civilno iniciativo in gospodarstvom, njegova dodana vrednost pa je tudi v izmenjavi znanj ter priložnostih za nove ideje in dejavnosti. K sodelovanju pri projektu Abrahamov ključ Srca Slovenije ste vabljeni posamezniki iz celotne Slovenije, ki ste bili rojeni v letu 1962 in letos praznujete okroglih 50 let. Več informacij o projektu je na voljo na spletni strani www.srce-slovenije.si. Ana SavšEK, Center za razvoj Litija Razstava Nika Kralja V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje na ljubljanskem Gradu Fužine je vse do 4. marca 2012 na ogled razstava legende in utemeljitelja slovenskega industrijskega oblikovanja Nika Kralja. N.Si tfojm sioveitiia Del govora predsednice stranke in poslanke N.Si Ljudmile Novak ob prvih volitvah mandatarja, 11. januarja 2012, v Državnem zboru: »V N.Si smo takoj po volitvah podprli običajno rešitev, da zmagovita stranka najprej dobi priložnost za izvolitev mandatarja in za sestavo vlade. Verjetni mandatar v svojih enomesečnih pogajanjih žal ni bil najbolj učinkovit. Zoranu Jankoviču sicer ne moremo očitati, da se ni trudil, le metode v začetku niso kazale na poznavanje demokracije, zato tudi niso bile najbolj učinkovite. Na pogovore je bila dvakrat povabljena tudi N.Si. Jasno smo povedali, da ne bomo sodelovali v vladni koaliciji, ki bi jo vodil Zoran Jankovič. Razlog za takšno odločitev ni zgolj v obljubi našim volivcem, da želimo sodelovati v večinsko pomladni vladi. V N.Si menimo, da je v vsaki demokratični družbi, ki ni zadovoljna s svojo oblastjo, normalno in nujno potrebno, da se oblastniki zamenjajo in dobijo priložnost drugi. V prime- ru predčasnih volitev pa je očitno, da so bili izvoljeni stari oblastniki v novih preoblekah. Postavlja se tudi vprašanje, ali je bila na volitvah res izražena volja ljudstva ali se uresničuje rek:« Denar je sveta vladar!« Državljani se že nekaj časa zgražamo nad tem, da nekateri lobiji obvladujejo državo. Pri tem peščica ljudi brezsramno bogati in nalaga svoje premoženje v tuje banke in davčne oaze. Računi za opravljena dela pa ostajajo neplačani, zato so mnoga manjša podjetja propadla, delavci pa ostali brez plačila na cesti. Povzročitelji takšnega stanja pa žal ostajajo zaradi močnih zvez na prostosti oziroma so nagrajeni z novimi funkcijami. Državljani si želimo več pravne države, predvsem pa več pravice, poštenosti, enakosti pred zakonom. Želimo si, da bi bilo vsako pošteno delo tudi pošteno plačano. Večina ljudi ne želi miloščine in socialne podpore, pač pa dostojno in normalno življenje od dela svojih rok.« Vsem bralcem Rokovnjača želimo lepo praznovanje 8. februarja, Prešernovega dneva-slovenskega kulturnega praznika! OO N.Si LuKoviCA SDS Vztrajanje pri kandidaturi za mandatarja pomeni omogočanje promocije politične korupcije na najvišji ravni Tako je rekel predsednik poslanske skupine SDS v DZ g. Jože Tanko. V PS je njihov vodja že v naprej deloval izključe-valno. Slovenija v teh kriznih časih potrebuje povezovalnega mandatarja saj čas nalaga razumne in pametne odločitve z veliko mero pravičnosti za vse. Tudi občinski svetniki bi morali gledati širše saj ne obstajajo samo liste, katerih svetniki pa ne polagajo računov nobenemu saj je njihov cilj le ožji osebni interes. In vendar se vrti čas okoli OŠ Janka Kersnika. Ob 1,5 urnem monologu ravnateljice 120 poslušalcem smo slišali, da dela zakonito 24 ur na dan v korist otrok. Ko pa smo slišali sindikalnega zaupnika učiteljev smo uvideli, da je nekdo zelo utrujen od tega 24 urnega dela in posredno povzroča škodo prav otrokom. Še bol pa bode izjave ene od učiteljic, ki pravi da so takšne razmere običajne na vseh šolah. Zato se lahko starši upravičeno sprašujejo ali javna osnovna šola otrokom zagotavljala dovolj znanja. Občina nima kreditov, zato bi bilo potrebno spodbuditi investicijo v gospodarsko poslovne cone. Še prej pa bi bilo odpraviti blokado z MOP. Vse investicije v prostor stojijo v občini. Žal pa tudi študentje pri nas že vrsto let pričakujejo prostor, ker bi se sestajali ter svoje znanje, ideje usmerjali v delo, ki naj bi ga opravljali v svojem življenju. OO SDS LuKOviCA V gospodarstvu je treba igrati korektno igro in stati za • v • • I I • izrečenimi besedami Gospodarska klima v Sloveniji nazaduje, dobra podjetja se izgubljajo v povprečju, vodilnim v podjetjih očitajo razne nečednosti (čeprav je to moderno, dokazi pa niso ravno uspešni), delavci ostajajo brez služb, tisti, ki še imajo delo, pa zaradi zgrešenih lastnikov ne morejo spodobno živeti. Lastnina je v Sloveniji postala poligon zavisti, škodoželjnosti, zato se je hočejo tudi gospodarstveniki z vizijo čim preje znebiti in postati rentniki. S tem nas dan na dan hranijo mediji. Žal smo se navadili poslušati te slabe novice in jih privzeti kot dobre, kajti vse premalo smo pozorni tudi na kaj pozitivnega. Lepo je slišati in zaznati tudi dobre novice, ki s seboj prinašajo zadovoljstvo, nas napolnijo z optimizmom in s tem pogledom v lepšo prihodnost. Samo ozreti se je potrebno naokoli, pa lahko tudi v naši bližnji okolici opazimo ljudi in podjetja, ki delajo za skupno dobro, ki prihajajo v službo dobro razpoloženi in z veseljem opravljajo delo tekočega dne. Skratka ljudi, s katerimi se je vredno srečati in te navdahnejo z nabojem pozitivne energije. Ni potrebno ugotavljati, da je vse dobro samo pri sosedih ali tam nekje, tako razpoloženje lahko ugotovimo tudi v naši občini Lukovica. O takih novicah z veseljem pišemo tudi v našem glasilu in z veseljem bomo pisali še naprej. Gostinsko podjetje Trojane, ki je nastalo iz stare furmanske gostilne in je torej gostišče z dolgoletno tradicijo, že od nekdaj posluje dobro. Podjetje, ki ga je v preteklosti zajelo veliko turbolentnih obdobij, se je vseskozi uspešno in poslovno pozitivno odzivalo na vse izzive ter z vztrajnim in marljivim delom raslo v zavidajoče stabilno podjetje. Podjetje, ki je s svojim načrtovanim delom bilo vedno korak pred drugimi in s tem dosegalo uspeh za uspehom. S pravilnim pristopom do podjetja in do svojih gostov jim uspeha ni bilo težko doseči. Vedno se je vedelo, kaj kdo dela, za kaj je kdo odgovoren, predvsem pa se je omogočalo zaposlenim veliko individualnih kreativnosti pri delu, vse to se je odražalo v uspešnem skupnem poslovanju. Direktor Bojan Gasior nikoli ne pozabi povedati, da za to ni in ne more biti zaslužen samo on, za njim stoji njegovo osebje, ki je ravno tako s srcem predano svojemu delu. Kolektiv je tudi v preteklosti izbral pravo pot preoblikovanja tako na organizacijskem kot na lastninskem delu, saj se lahko pohvalijo s prijazno lastniško strukturo, ki vsak zaslužen evro vloži v modernizacijo podjetja. Gospodarstvo je resna dejavnost in v njej ni obljub, ki se jih ne da realizirati. Vsako besedo ki jo izrečeš, je potrebno skrbno pretehtati in izpeljati. Verodostojnost do sodelavcev kaj hitro izgubiš, če od danih obljub ostane le praznina. Spodbujanje - obljuba - rezultat, to je včasih zelo tanek prag, kjer mora biti človek na vodilnem položaju še bolj previden, kako bo motiviral in pozitivno deloval na sodelavce. V času, ki ga zdaj živimo, so ljudje zelo podvrženi apa-tijam, negativizmu in slabim klimam, zato je potrebno in moramo vložiti še več energije, da te lastnosti ne preidejo v navado, še več, vseskozi je treba poudarjati napredek in iskati dobre rešitve ter jih polagati v okolje. Brez tega pozitivnega naboja ne more ne naše podjetje ne druga podjetja ambiciozno poslovati, razne objektivne ali subjektivne okoliščine pa so največja nevarnost za slabo. Tudi v našem podjetju smo imeli v preteklosti veliko izzivov, kako uspešno preživeti, naj bo od denacionalizacije, prestrukturiranja, do odprtja avtoceste, ki je Trojane oddaljila od prometnic. Iz vseh teh izzivov smo prišli še močnejši, s še jasnejšimi cilji in te vlagamo tudi v prihodnost. Gostinsko podjetje Trojane, kot se podjetje imenuje od 1992. leta, skrbi poleg dobrega gospodarjenja tudi za ekološko stran poslovanja. Svoje poslovanje so prilagodili, tako da čim manj obremenjujejo okolje in v ta namen v lanskem letu postavili več alternativnih virov energije. Postajajo ekološko zeleno podjetje, vsa njihova hrana pa pripravljena s pomočjo neoporečne zelene energije. V ta namen so v preteklem letu postavili sončno elektrarno moči 49,82 kilovatov ter soproizvodnjo oziroma kogeneracijo električne toplotne energije. Poenostavljeno in razumljivo povedano: zamenjali so vse fosilne toplotne agregate, izrabljajo sončno in zeleno energijo. Energije proizvedejo skoraj toliko kot jo porabijo, država pa jim za podporo daje trikratno ceno kilovatne ure, kar predstavlja ekonomičnost investicije. Za to so v lanskem letu investirali več kot 400 tisoč evrov lastnih sredstev in upravičeno pričakujejo, da bodo investicijo obrnili v manj kot osmih letih. Tako se Gostinsko podjetje Trojane pojavlja tudi kot dobavitelj električne energije, kar še bolj plemeniti njihove rezultate podjetja. Direktor vsak dan obišče zaposlene na njihovih delovnih mestih Direktor stoji pred razsmernikom električne energije Gostinsko podjetje Trojane ni samo dober delodajalec, podpira tudi druga društva in ostale dejavnosti v bližnji okolici in občini, tako da skoraj ne mine prireditev, ki ne bi bila izpeljana z njihovo pomočjo. Kot zanimivost - panoga v kateri deluje GP Trojane, je izredno negativna, saj na državni ravni beleži kar 5,2 milijona evrov izgube v preteklem letu. Ta rezultat krepko popravljajo trojanski gostinci, ki se v zadnjih letih uvrščajo med peterico najuspešnejših na svojem področju. Vsekakor je to lep rezultat, od katerega pa velik del dobiva tudi lokalna skupnost, saj ob plačilu vseh davkov, prispevkov in drugih dajatev kapne v občinsko blagajno kar nekaj sredstev. Lani so kljub težkim časom na novo zaposlovali, tako da je sedaj zaposlenih okrog 150 ljudi. Vsi dobivajo redni mesečni dohodek, lani je bil izplačan maksimalni regres, dobili so božičnico (kaj je že to?), ki je bila poplačilo za dobro delo. Tudi letošnjega leta se že veselijo in verjamejo, da bodo uspešni, da bodo dobro poslovali. V načrtu imajo razširitev podjetja. Velika želja je, da bi se končno uredilo tudi sprejetje prostorsko ureditvenega plana občine Lukovica, s katerim bi bila omogočena razširitev podjetja, ki jo načrtujejo, s tem pa doseganje še boljših rezultatov in odpiranja novih delovnih mest. V prihodnost gledajo z optimizmom. »Naš garant so naši zaposleni, ki imajo občutek in odgovornost za svoje delo. Vedno je nov dan, vedno je nova priložnost,« pravi direktor. Vseeno ga za konec povprašam, kako vidi našo občino v smislu podjetništva, poslovnega napredka? Odgovor je bil kratek: »Žal ugotavljam, da smo podlegli neambicioznosti in slabi poslovni klimi.« Kaj k vsemu povedanemu lahko doda avtorica tokratnega prispevka o gospodarstvu? Vsem v Gostinskem podjetju Trojane - podjetju s tradicijo in uspehom, iz srca želim čim več poslovnih uspehov in zraven sodijo tudi osebni. In da bi GP Trojane uspešno delovalo vsaj še toliko let kot doslej. Srečno in uspešno! MiLENA Bradač Intervju: Marjan Loboda, dr. med Ljudje v Lukovici niso razvajeni, kar je dobro Lukoviški zdravnik dr. Marjan Loboda, ki skupaj s sestro Vanjo Vida že osem let skrbi za čim boljšo zdravstveno oskrbo naših občanov, je že zelo zgodaj vedel, kaj želi postati, ko odraste. »Zaradi hude bolezni v družini sem si želel, odkar pomnim, da bi razumel, kaj in zakaj prihaja do zdravstvenih nevšečnosti in bi pri tem lahko pomagal, kaj spremenil,« je dr. Loboda povedal v pogovoru za Rokovnjača. Mož iz Mengša je v uvodu povedal, da je vsak dan v službi drugačen; po svoje vedno prijeten, a tudi naporen. »V petih, šestih urah se lahko v ambulanti zvrsti tudi med 50 in 60 pacientov in verjetno vam je jasno, da se je v tolikšni gneči žal kdaj pa kdaj res težko v meri, v kakršni bi si želel, posvetiti vsakemu pacientu,« je povedal in dal odlično izhodišče za naslednje vprašanje ... kot glede pravil in pristopa do pacienta. Če ima kdo samo vprašanje glede svojega zdravja, mu je zdravnik dolžan odgovoriti, pa naj bo še tako banalno. Kakšni so vaši pacienti? Z njimi sem zelo zadovoljen. Glede na splošno populacijo bi rekel, da niso razvajeni, kar se mi zdi dobro. Vesel sem, da sem pred skoraj osmimi leti prišel v Lukovico! Poleg lepih strani, saj rešujete življenja, ima zdravniško delo tudi svojo temno stran; čeprav precej manj kot zdravniki v bolnišnicah, ste tudi vi neredko tako ali drugače v stiku s smrtjo. Kako se spopadate s temi zadevami? To je vedno težko. Predvsem je velika razlika med zdravnikom v bolnišnici in zdravnikom v splošni ambulanti. Običajno poznam pacienta bolje in dalj časa, zato je smrt težje sprejemljiva. Govorili ste o odnosu s pacienti. Kaj pa obratno: obstajajo tudi pacienti, ki mislijo, da vedo vse o svoji bolezni? Tudi taki pacienti so, ki se mogoče pretirano poglabljajo v svoje bolezenske težave, za katere pogosto najdejo napačne razlage. Taki pacienti so zahtevnejši in za njih je potrebno več časa in potrpljenja. Delo zdravnikov je posebno; ne gre za golo izpolnjevanje želja in delanje uslug pacientom. Mislim, da morajo zdravniki v tej dobi, ko nekaterim vse pomenijo le še materialne dobrine, ohraniti določene vrednote in delati v skladu z njimi. Vsaka odločitev mora imeti svoj vzrok. Vesel sem, da praktično nimam pacientov, ki bi prišli k meni in mi zgolj povedali, kaj - katera zdravila ali napotnico - si želijo. Pogovor je potrebno začeti z zdravstveno težavo in iti od tam naprej. Kako sicer gledate na položaj zdravnikov v Sloveniji? Zdi se, da je splošno zdravstvo na visoki ravni, tudi strokovnjakov nam ne primanjkuje, je pa slika veliko slabša, če se pogleda zdravstveni sistem kot celoto. Čakalne dobe, ne ravno najbolj sodobna oprema, primajkljaj zdravnikov ... Mislim, da je slovensko zdravstvo, predvsem osnovno, kljub pomanjkanju zdravnikov, na visoki ravni. Kar seveda še ne pomeni, da ne bi moglo biti bolje. Pomanjkljivost je v slabi povezavi med osnovno in specialistično ravnjo zdravstva. Z resnim pristopom na vseh ravneh bi se dalo po mojem mnenju delo racionalizirati in narediti bolj učinkovito. Potem morda ne bi potrebovali zdravnikov iz tujine, pa tudi čakalne vrste bi lahko bile krajše. Bi glede na to, da je vaša čakalnica vedno precej polna, morda lahko rekli, da je v Lukovici preveč pacientov za zgolj enega zdravnika? Pacientov ni preveč, je pa preveč obiskov ambulante. Ampak ljudi razumem, zaradi tega jih nikakor ne obsojam. Problem je globlji. V idealnem svetu se pač ne bi dogajalo, da bi isti pacient vsak teden prihajal k meni z enako težavo, ki je jaz ne morem rešiti, k specialistu pa zaradi čakalnih vrst človek še ni uspel priti na pregled. Pred časom ste, skladno z navodili ministrstva, uvedli sistem naročanja za obisk pri zdravniku. Kako ste zadovoljni z učinkovitostjo sistema in kakšni so odzivi pacientov? Res je, obstajajo določena navodila, ne samo glede naročanja. Veliko rešitev je dobrih, so pa med njimi tudi nekatere slabe, ki ne pripomorejo k boljšemu in učinkovitejšemu delu. Sistem naročanja se mi zdi dober, vsekakor boljši od možnosti povsem prostih prihodov na pregled, saj je lažje organizirati delo, manj pa je tudi slabe volje in kar je najbolj pomembno -čakanja. Je pa veliko bolj obremenjena sestra, ki mora vse želje nekako uskladiti in narediti izvedljiv urnik. So pa nenaročeni nenujni pacienti še vedno problem. Je pa takih ljudi vedno manj. Na urgenci ti lahko izstavijo položnico, če prideš tja brez pravega razloga. Kako je pri splošnih zdravnikih - velikokrat ljudje pridejo, čeprav jim ne bi bilo treba? Urgenca ima svojo funkcijo in tja naj bi načeloma prihajali le ljudje, ki potrebujejo nujno medicinsko pomoč, to je takojšen pregled in zdravljenje. Cilj je preprečiti trajne posledice na zdravju in v hujših primerih reševanje življenja. Je pa problem, da si nekateri pacienti - in tukaj jih do določene mere tudi razumem - resnost bolezenskega stanja razlagajo precej drugače kot urgen-tni zdravniki. Obisk pri osebnem zdravniku je nekaj povsem drugega. Tako glede dela, Kakšno je vaše stališče do delitve zdravstva na javno in zasebno ter s tem povezanim dodatnim plačevanjem za zdravniške storitve? V javni zdravstveni mreži (osnovno zdravstvo) delamo zdravniki, zaposleni v zdravstvenih domovih in zdravniki v ambulantah s koncesijo. V obeh primerih je plačnik storitev zdravstvena zavarovalnica, razen storitev, ki jih le-ta nima v programu in jih pacient plača tako v zdravstvenem domu kot pri koncesionarju. Po svetu zdravstvenih domov ne poznajo, zato s tem nimajo problemov. Izvajalec je zdravnik, plačnik pa zavarovalnica, če je pacient zavarovan. Menim, da bi morali imeti zdravniki možnost izbire, ali bodo delali kot koncesionarji, ali pa bodo še naprej združevali delo v zdravstvenih domovih. Morda še ena dilema: ste splošni ali družinski zdravnik? Mislim, da je bolj pravilen izraz splošni, sploh zato, ker imamo v Sloveniji načeloma nekakšen odpor do tega, da bi vsa družina hodila k istemu zdravniku. Mislim, da je strah odveč in da bi bilo to celo dobro: zdravnik bi lahko glede na znanje o družini, na okolje, v katerem posameznik živi, morda lažje ocenil, kaj in kako. Je pa res, da pa je prav, da bi otroci v vsakem primeru do odraslosti hodili k pedi-atru. Zdravljenje otrok je namreč nekaj povsem drugega kot zdravljenje odraslih. Kako bi svetovali bralcem Rokovnjača, da bi bilo njihovo življenje bolj zdravo? Skorajda ni dneva, ko ne bi naletel na zapise ali prispevke, povezanih s to temo. Bi pa pri tem bralce opozoril na različna podjetja in posameznike, ki vse to izkoriščajo za svojo finančno korist in pacientom prodajajo izdelke in ponujajo storitve, za katere me potem prihajajo spraševati, zakaj nimajo učinka. Nasvet je zelo enostaven: zmernost pri hrani, gibanje in čim manj stresa. Dandanes je na trgu tudi ogromno tablet, ki obljubljajo čudežne rezultate za videz in zdravje, pa najrazličnejša pre-hranska dopolnila ... Mislim da, vsaj kar se hrane tiče, povprečen Slovenec ob kolikor toliko normalnih prehranskih navadah tega ne potrebuje. V veliki večini je to samo posel. Je pa to odločitev vsakega posameznika, odvisna tudi od njegovega življenjskega sloga, tako da je težko dati splošno oceno o tem, kaj je v redu in kaj ni. Čudežnih tablet pa ni. Kaj pa vaši pacienti, česa jim v prehrani najbolj primanjkuje? Ničesar, je pa pogost problem povišana telesna teža, podobno kot povsod v razvitem svetu. Pri nas je preveč navzoča težka tradicionalna prehrana. Določeni vzroki nekateri bolezni so dokazano tudi psihološke narave ... Človek je kompleksno bitje. Socialno, telesno in psihično mora biti uravnotežen; če se ravnotežje poruši, je rezultat bolezen. Živimo pod velikimi obremenitvami, stresom, kriza, brezposelnost pa tudi prezaposlenost in vse to se slej ko prej pozna tudi na zdravju. So rešitev psihologi? Mislim, da se takih reči ne da urediti z nobeno službo. Upam, da ne bom zvenel preveč negativno, ko rečem, da smo kot narod precej zašli s poti. Vodi nas surovi materializem, ki nas, ko se visoko zastavljeni cilji ne uresničijo, pahne v nesrečo in to ima lahko hude posledice. Morda bo zvenelo zelo filozofsko, ampak pravijo, da nekdo lahko zboli že zaradi ene same napačne besede od pravega človeka (po krajšem premisleku) Človek je zelo zapleteno bitje in vsak je nekaj posebnega. Zaradi besede človek običajno ne zboli, prav gotovo pa beseda lahko izboljša ali pa poslabša njegovo stanje. Začela sva v lukoviški občini, pa je prav, da v njej pogovor tudi končava. Koliko zaha- jate sem tudi, ko nimate službenih obveznosti? V prostem času sem lovec in iz tega razloga sem veliko v teh krajih tudi izven delovnega časa. Tukaj mi je lepo, pokrajina mi je zelo všeč, le preveč se hiti s pozidavo Črnega grabna. Verjetno, da se bo zdaj, tudi zavoljo krize, vse skupaj malo umirilo. Upam, da ne bodo skazili naravnih lepot. Zelo lepo je iti preko Gradišč, Kosez, Vidma ... enkratni grički, lep razgled ... Pa tudi na drugi strani doline, Vrh nad Krašnjo in okoliški kraji, kakšna idila! Sploh pozimi, ko je v dolini megla, se z največjim veseljem odpravim v hribe. S seboj vedno vzamem fotoaparat, v naravo nikdar ne grem brez njega. Vedno upam, da bom našel in vsaj na fotografiji ohranil kaj lepega, zanimivega, enkratnega - razgled ali trenutek. LuKA Maselj Nekaj o gozdovih v občini Lukovica Občina Lukovica zajema območje t.i. Črnega grabna od Prevoj na zahodu do Zajasovnika na vzhodu. Upravno je razdeljena na 13 katastrskih občin s skupno površino 7.523 ha, od katerih je 60 odstotkov poraščenih z gozdovi. Velika večina gozdov je zasebnih, kjer povprečna gozdna posest meri 1,2 ha. Gozdna posest je zelo razdrobljena, kar otežuje gospodarjenje z gozdovi. Zaradi tega nadaljnje drobljenje gozdne posesti pod pragom 5 ha že nekaj let ni več mogoče. Glede na veliko gozdnatost je tudi zanimanje za gozd kar veliko. Po eni strani bi lastniki radi čim več zaslužili z lesom iz svojih gozdov, po drugi pa na iste gozdove čedalje bolj pritiska širša javnost z urbanizacijo, potrebo po neokrnjeni naravi ipd. Najbrž ni nikogar več, ki ne bi vedel, da je treba za vsak poseg v gozdu pridobiti dovoljenje, soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Tako so revirni gozdarji v preteklem letu na območju občine Lukovica za posek označili čez 13.000 kubičnih metrov lesa, nekaj pa je bilo seveda tudi nedovoljenih sečenj. Gozdni posestniki so še vedno precej nevešči dela v gozdu, čeprav ne vsi. Veliko se jih je v zadnjih letih udeležilo raznih tečajev in izobraževanj, ki jih organizira Zavod za gozdove Slovenije in v zadnjih letih zelo uspešno tudi Društvo lastnikov gozdov Tisa Domžale. Tudi Občina Lukovica pomaga lastnikom gozdov s subvencioniranjem gradnje gozdnih vlak, finančno podporo dejavnostim društva Tisa ipd. Pomemben delež prav gotovo prispeva tudi kmetijsko pospeševalna služba, čeprav je njeno primarno področje kmetijstvo. Prav gotovo nikoli ne bo preveč povedanega o varnem delu v gozdu, zato naj velja, da se na sečnjo v gozd vedno odpravi le primerno poučen in opremljen delavec, pa še ta nikoli sam. Kdor nima primerne opreme in dela ni vešč, naj raje najame za takšna dela usposobljene izvajalce. Morda ne bo odveč ponoviti, da mora biti drevje pred posekom označeno s strani pristojnega revirnega gozdarja, pristojna KE Domžale pa lastnikom pred sečnjo izda in pošlje odločbo za posek drevja. Gozdovi Gozdnogospodarske enote Blagovica, ki obsega vse gozdove v občini Lukovica, so v razmeroma dobri kondiciji. Povprečna lesna zaloga je 280 m3/ha, med drevesnimi vrstami prevladujeta smreka s 37% in bukev s 30%. Nad 10% je še rdečega bora, ostale drevesne vrste pa so v lesni zalogi zastopane pod 10%. Med škodljivimi organizmi so najbolj poznani smrekovi lubadarji, ki pa v letu 2011 niso delali večje gospodarske škode. V lanskem letu se je zelo razmnožil hrošček bukov rilčkar skakač, zaradi katerega so celi sestoji bukovih gozdov predčasno porjaveli. Ob velikih prenamnožitvah, kakršna je lani bila, se lahko znatno zmanjša prirastek napadenih dreves, vendar ne pride do umiranja, če se močan napad res ne ponovi večkrat. Lani so na območju Krašnje opazili kostanjevo ši-škarico, ki se je pred leti v Slovenijo razširila iz sosednje Italije. Na območju občine še vedno opažamo, da nekateri odpadne stvari odpeljejo kar v gozd, ki naj bi vse prenesel. Gozdovi si tega ne zaslužijo in so zaradi tega manj lepi. Lani je bila na temo čiščenja narave zelo odmevna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Ta dan bi kazalo razširiti na celo leto, da bodo gozdovi v ponos nam in zanamcem. Na Zavodu za gozdove Slovenije ob koncu koledarskega leta izdelamo program gojitvenih in varstvenih del, v katerem so po posameznih objektih našteta nujno potrebna gojitvena in varstvena dela. Na osnovi izdelanega programa Zavod za gozdove Slovenije lastniku izda odločbo o izvedbi potrebnih del. Ko je delo opravljeno in ga prevzame revirni gozdar, se lastniku gozda za opravljeno delo nakaže subvencija v skladu s Pravilnikom o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove. Včasih bi kmetje radi povečali svoje kmetijske površine. Če naj bi šlo povečanje na račun gozda, je potrebno narediti spremembo namembnosti zemljišča. Za površine do 0,5 ha lahko lastniki vlogo za izdajo krčitvenega dovoljenja oddajo kar na Zavodu za gozdove Slovenije. Lastniki gozdov in druga za gozdove zainteresirana javnost se lahko z vprašanji vedno obrnejo na delavce Zavoda za gozdove Slovenije, Krajevno pristojno enoto Domžale. Bogdan Bartol, vodja KE Domžale Blagoslov konj na Štefanovo Eden izmed decembrskih praznikov, ki je uveljavljen tudi v naši dolini je prav gotovo štefanovo. god svetega Štefana zaščitnika konj. Dan po božiču tako že vrsto let Ko-njerejsko društvo Lukovica na trgu pred cerkvijo v Šentvidu prireja blagoslov konj. Tokrat so jih za varstvo pred boleznimi in nesrečami blagoslovili približno petdeset. Simbolni pomen štefanovega sicer najdemo v zdravju in lepem ravnanju s konji in drugimi živalmi. Po opravljenem obredu so se rejci iz Občine Lukovica in sosednjih krajev podali še na krajši sprevod po bližnji okolici. Leon Andrejka Grajski božični koncert Dolga zgodovina kapele svetega Jurija na ljubljanskem gradu bi nam razkrila marsikatero zanimivost, saj je eden najstarejših ohranjenih delov Ljubljanskega gradu in se nahaja v jugozahodnem traktu v sklopu razglednega stolpa. Ravno tako kakor je bogata zgodovina kapele, je bogata in pestra zgodovina tudi Moškega pevskega Janka Kersnika iz Lukovice. Smučali v Avstriji Člani in članice Godbe Lukovica so se jeseni intenzivno pripravljali na novoletni koncert in pridno, dvakrat na teden, obiskovali vaje. Češnjice nad Blagovico pojejo Na praznik svetega Štefana so se vnovič obudile stare božične pesmi in napevi v izvedbi domačega cerkvenega pevskega zbora iz Češnjic nad Blagovico pod vodstvom Matjaža Pestotnika. Na or-glah pa je spremljavo odigral organist Robi Juvan. In delček na svoj list zgodovine so tokrat z grajskim koncertom dodali tako sebi kakor grajski kapeli. Kajti, v tem čudovitem ambientu so se nam predstavili skupaj z Ljubo Jenče in spletom slovenskih ljudskih in koledniških pesmi v priredbi Janeza Močnika. Ljuba Jenče, ki se je ljudskih pesmi učila predvsem s poslušanjem ljudskih pevk in pevcev v živo in je poleg pevke še pravljičarka in zbirateljica ljudskega izročila. Tako smo se skupaj z moškim pevskim zborom, gostjo in solistkami Urško Pavli in Elizabeto Pirnat podali po glasbenih poteh v zgodovino in ugotovili, da se je podati v svet glasbe, pa čeprav samo s poslušanjem, bolje kakor vzeti tableto proti tej ali oni bolečini sodobnega sveta. Na koncu smo bili navdušeni vsi, tako organizatorji kakor nastopajoči, saj jim je uspelo popolnoma zadovoljiti različne okuse nas poslušalcev. Mi pa smo se polni notranjega miru, ko smo odšli iz kapele - ne glede na slabo vreme - še kar nekaj časa zadržali na grajskem dvorišču, ko smo obujali spomine na lepe trenutke, ki smo jih doživeli na koncertu. Prijeten večer ob res enkratnem ambientu je podaljšal božične praznike tako pevcem kakor nam obiskovalcem v želji, da se ob kakšni drugi priložnosti ponovno odzovemo vabilu in se srečamo v kapeli sv Jurija, zavetnika mesta Ljubljane. Drago Juteršek Dadi Pevci se zahvaljujemo vsem poslušalcem, ki so ta prijeten večer preživeli z nami. Dušan Škrlj božični napevi Šentviškega zvona Mesec december in z njim najlepši del božičnih praznikov je spet za nami. Pevke in pevci Mešanega pevskega zbora Šentviški zvon smo se v tem času ponovno uglasili z našimi zvestimi poslušalci v eno samo dušo prazničnega pričakovanja. Vedno enako in vsakokrat drugače, saj je zakladnica teh najlepših pesmi, domačih ali tujih, ljudskih ali umetnih, neizčrpna. Kot je neizmerljivo človeško hrepenenje po lepoti in miru. Nobene druge pesmi niso tako ubrane na strune tiste človekove narave, ki sicer spi zatajevana nekje v globoki kamrici podzavesti. Božične pesmi miru raztopijo vsako grobost in sovraštvo, zato je ena noč v letu res sveta in nobeno zlo nad njeno svetlobo nima moči. Po zelo uspešnem novoletnem koncertu, ki so ga kot je v običaju izvedli v Lukovici in Šentvidu je sledil zaslužen glasbeni počitek v januarju. A godbeniki nikdar ne mirujejo in tako so drugo januarsko soboto izkoristili za smučanje na znanem avstrijskem smučišču Flachau. Na Sol-nograškem so si tako nabirali novih moči za novo glasbeno leto 2012. Leon Andrejka Z letošnjim koncertom smo se sprehodili po božičnih napevih krščanskih evropskih narodov, ki so svojo kulturo izoblikovali v luči betlehem-ske zvezde. Najprej smo gostovali v Domu upokojencev na Vranskem, kjer so se zbrali vsi pokretni oskrbovanci in njihove od strme življenjske poti utrujene oči so se zaiskrile, srca so oživela. Prinesli smo jim energijo zunanjega sveta in uvod v nadaljnje praznične dneve. Vrh naših pevskih prizadevanj vedno občutimo v domačem Šentvidu, saj v objemu sv. Vida pesmi najlepše zvenijo. Sledili so še obiski v Šmartnem v Tuhinju in v Čemšeniku; tako v cerkvi sv. Martina v Šmartnem kot v cerkvi Marije vnebovzete v Čemšeniku, kjer smo sodelovali tudi pri sveti maši. Zakoračili smo v delovni januar 2012. Šentviški zvon čakajo nove tedenske vaje, novi nastopi in gostovanja ter tudi organizacija srečanja pevskih zborov z imenom Zvon, predvidoma v oktobru. Veliko dela, vendar smo napolnjeni z novo energijo za tekmo s časom. V nas odzvanjajo lep spomini na polne cerkve, na tople stiske rok, iskrene želje, na prisrčne objeme, na nova poznanstva. Še vedno zvenijo strune ne-izpetih pesmi. Mojca stoschitzky Dogodki v župniji Brdo Člani Karitas so v soboto, 17. decembra, pripravili Adventno božično srečanje za starejše in povabili k skupnem druženju vse tiste, ki drugače ne morejo priti k sveti maši. Sveto mašo je vodil duhovni pomočnik Ivan Povšnar in nam tokrat povedal kar nekaj primerjav z življenjem starostnikov in zgodbo o Kristusovi roži, ali po nemško Christrose, po naše pa teloh. To zgodbo je potem prepletal z življenjem starostnikom in njihove družine primerjal s šopkom. Na koncu je vsem zaželel, da milosti in mir svetega božičnega praznika pride na nas in naše domače in njegovim željam sta svoje dodala še predstavnica Karitas in domači župnik Andrej Svete. Sledilo je prijetno druženje in obdaritev, ki so se je prisotni zelo razveselili. Sobota, 24. decembra, je na Brdu minila v znamenju mladostne razigranosti in navdušenja, saj je pri sveti maši v soboto ob 16. uri, ko je Andrej Svete blagoslovil župnijske jaslice in so vanje položili tudi novorojeno dete, pel otroški pevski zbor pod vodstvom Petre Avbelj. In slednja je skupaj z mladinskim zborom in recitatorji pripravila še božičnico, pripravo na polnočno slovesno sveto mašo. Tokrat smo jim lahko prisluhnili že pol ure pred polnočjo, ko so nam s pesmimi in recitacijami sporočali, naj odpremo svoja srca, ker se nam bo rodil Odrešenik in, če smo le pravilno prisluhnili in doumeli, kar so nam povedali in zapeli, smo pri polnočnici sprejeli mir in srečo, ki nam jo daje Gospod. Majhno luč, ki sveti za mir, sprejmejo mnogi, tako verni kakor neverni in to je bila želja organizatorjev, ko so leta 1986 prvič ponesli v svet Luč miru. Letošnja poslanica z naslovom SVETim ZA VSE to še posebej poudarja. Namen letošnje luči miru in akcijo kot celoto so nam tokrat pri božični devetdnevnici podali skavti s Homca, ki so v sredo, 21. decembra, v župnijsko cerkev prinesli luč miru. Poleg tega, da sveti vsem ljudem in, da njena svetloba objema in toplo greje, želi, da je ne ohranimo samo zase, ampak jo ponesemo tudi drugim. Na god prvega mučenca sv. Štefana so v Postojnski jami, kjer so letos pripravili že dvaindvajsetič žive jaslice, zapeli kar trije zbori iz naše župnije. Tako se je otroškemu in mladinskemu zboru pod vodstvom Petre Avbelj priključil še odrasli mešani zbor pod vodstvom Lojzeta Pezdirca. Med lepotami kraškega sveta in petjem številnih zborov in solistov si tako vsebino Svetega pisma ogledamo v posameznih slikah. Ob tem naj zapišem, da so jaslice pravi simbol božiča in ne Božiček. V jami so nastopili vsak zbor posamezno in nato še s tisto prelepo Gruberjevo Sveto nočjo skupaj in poželi mogočen aplavz obiskovalcev. Po končanem nastopu je sledil še ogled živih jaslic ter okrepčilo in nato malce potepanja okoli številnih stojnic pred jamo, kjer se je ob obilici izdelkov domačih obrtnikov našlo nekaj tudi za skromnejši žep. Po nekajletnem premoru smo tokrat pri sveti maši v cerkvi sv. Vida v Šentvidu pri Lukovici bili ponovno deležni obiska kolednikov. Na tretji sveti večer 5. januarja so nam namreč pri sveti maši animatorji, pevci otroškega zbora skupaj z Petro Avbelj in gostje ljudski pevci iz Krašnje pripravili lep večer, ki so ga z besedo obogatili tudi sveti trije kralji, ali trije modri, ki so brez predsodkov zapustili svojo deželo in svojo kulturo ter odšli v daljno deželo, da tam počastijo revno dete: kot kralja z zlatom, kot Boga z kadilom in kot umrljivega človeka z miro. Darovi, ki so jih zbrali takoj po blagoslovu krede, so tako kakor vedno tudi tokrat, kakor trije kralji poromali v skupno skrinjo na Misijonsko središče Slovenije, ki sredstva porazdeli med naše misijonarje glede na potrebe. Drago Juteršek dadi Božični koncert vsem ljudem mir bodi!« »^ vsem ljudem mir bodi!«, je Unesco klub Cerklje naslovil koncert božičnih napevov moškega pevskega zbora Janka Kersnika, ki je tokrat potekal v velesovski cerkvi Marijinega oznanjenja v Adergasu. Na praznični dan 26. decembra, ko praznujemo god prvega mučenca svetega Štefana, praznujemo tudi dan samostojnosti in enotnosti, smo se Bogu skupaj zahvalili z mašo za domovino, ki jo je daroval prošt ljubljanskega stolnega kapitlja Jožef Lap. Moški pevski zbor se je z veseljem odzval povabilu Danijele Močnik in njenega moža Janeza Močnika ter s svojim petjem obogatil bogoslužje. S tem smo se člani vnovič zahvalili tudi Janezu Močniku, ob njegovem življenjskem jubileju pa smo mu zaželeli veliko zdravja. Janez Močnik nam je ob tej priložnosti igral orgelsko spremljavo. Pri maši smo prepevali mašo Kamila Maška, ki jo je za moški zbor in solistke priredil prav Janez Močnik. Tokrat sta se kot solistki predstavili Urška Pavli in Elizabeta Pirnat. Jože Lap je v pridigi poudaril, da moramo biti hvaležni, da imamo svojo domovino, da smo se osvobodili nekdanjih sistemov, ki niso prinašali nič dobrega. Po pri- digi je zbor premierno zapel pesem, ki jo je ob 550-letnici ljubljanske nadškofije zapisal in uglasbil Janez Močnik. Po sveti daritvi je sledil koncert, kjer se je zbor predstavil s priredbami starih slovenskih kolednic, kot so: Pastirska, Čredniška, Nikar ne dremajte, Sveti trije kralji. Seveda ob koncu ni manjkala niti Sveta noč, ki je že nekaj desetletij stalnica božičnih koncertov. Tudi to pesem je za moški zbor in solistki priredil Janez Močnik. Ob klepetu v veroučni učilnici smo večer zaključili z dobrim čajem in kuhanim vinom ter mislijo na naš naslednji koncert. Marko Juteršek Ivan Grohar, Rafolško polje, 1903 Slikar Ivan Grohar 1867-1911 Na tem svetu so stvari, dela in osebe, ki so bile in so, na katere smo lahko upravičeno ponosni. Za marsikaj ali marsikoga v hitrosti časa, ki polzi mimo nas, niti ne vemo, na marsikaj nismo pozorni, smo morda spregledali ali pa nam ni poznano. Zato želim predstaviti kaj od tega, na kar smo kot prebivalci teh krajev lahko ponosni. Slovenski impresionistični slikar Ivan Grohar (1867 Spodnja Sorica - 1911 Ljubljana) je leta 1903, po tem, ko se je vrnil iz zapora, ker si je kot blagajnik Slovenskega umetniškega društva »nezakonito sposodil« društven denar, nekaj časa prebival pri brdskem notarju Janku Rahnetu, v takrat novi Notarjevi vili v Lukovi- Dunaj, Oesterreichishe Galerie, Zgornji Belvedere ci. Le-ta mu je, kot kaže, ponudil zatočišče in slikar se mu je oddolžil z nekaj slikami, hkrati pa je tu tudi ustvarjal. Iz Lukovice je kasneje Grohar odpotoval na Dunaj. Tu pri nas je naslikal znamenito sliko Pomlad 1903, ki je eno najboljših slovenskih impresionističnih del in je na ogled v Narodni galeriji v Ljubljani. Tu so nastala še dela: Rahnetova vila, Brdo z ribnikom, portret gospe Rahne in še nekatere. Rafolče pa je v svet ponesel s sliko Rafolško polje 1903. Grohar je maja 1903, v pismu Jakopiču omenil, da v Lukovici končuje dve večji krajini, ki naj bi zelo dobro izpadli. Ena od teh je prav gotovo omenjena slika, ki je nastala nad Vrševnikom, zahodno od Rafolč in jo je naslikal na platno v formatu 60 krat 120cm. Slika je bila prvič razstavljena leta 1904 v galeriji Miethke na Dunaju, kjer jo je avstrijska država odkupila za takratnih 1000 kron in je zavedena kot: Das feld von Raholin. Tudi po razpadu monarhije je slika ostala v lasti avstrijske države in tako je podoba Rafolč od leta 1955 do 1997 visela tudi v Avstrijskem državnem parlamentu na Dunaju, kamor je bila izposojena. Od takrat naprej jo hranijo na Zgornjem Belvederu, kjer je danes Avstrijska galerija (Osterreichishe Galerie, Oberes Belvedere). Grad Zgornji Belvedere na Dunaju je uvrščen tudi na Unescov seznam svetovne dediščine. »Podoba« Rafolč je tako že dolgo časa v svetu, po zaslugi velikega slovenskega slikarja Ivana Groharja. In na to smo lahko ponosni. Če ste morda po televiziji spremljali Novoletni koncert dunajskih filharmonikov, so bile letos baletne koreografije odplesane v slikovitih prostorih Zgornjega Belvedera, na katerega je Dunaj, ki je bil tudi nekdaj naša prestolnica, ponosen in tako so ga pokazali milijonom gledalcev po vsem svetu. Delček tega ponosa svetovne zakladnice kulture predstavlja tudi podoba skromnih rafolških polj in travnikov, nam tako nekaj vsakdanjega, pa v resnici lahko nekaj tako nepopisno lepega. Matej kotnik Rafolško polje, 1903, Ivan Grohar, olje na platno Koledar prireditev v Občini Lukovica za leto 2012 DATUM NAZIV PRIREDITVE KRAJ ORGANIZATOR KONTAKTNA OSEBA KONTAKT januar Smučanje Stari vrh Športno društvo Prevoje Blaž Keržan info@sdprevoje.si januar Šola za starše: Likovni razvoj predšolskega otroka (pred.) Prevoje pri Šentvidu Vrtec Medo Diana Šumenjak vrtec.medo@siol.net 29.1.2012 Smučarski skoki Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje JanezPogačar Tone Habjanič 041/877-974 041/292-182 februar Prireditev ob kulturnem prazniku 8. februarju Lukovica Občina Lukovica Mojca Cerar 01/72-96-300 obcina.lukovica@lukovica.si februar Zimski moto tabor Moto klub Rokovnjači Anže Kočar 041/602-036 predsednik@mrokovnjaci.com 7.2.2012 Prireditev ob kulturnem prazniku Prevoje pri Šentvidu Vrtec Medo Diana Šumenjak vrtec.medo@siol.net februar Nočno sankanje Ljubelj Športno društvo Prevoje Blaž Keržan info@sdprevoje.si februar Šola za starše: Zdravje v vrtcu (predavanje) Prevoje pri Šentvidu Vrtec Medo Diana Šumenjak vrtec.medo@siol.net 12.2.2012 Smučarski skoki Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje JanezPogačar Tone Habjanič 041/877-974 041/292-182 18.2.2012 Povorka na pustno soboto Šentvid pri Lukovici Turistično društvo Sv. Vid Christine Berk 051/621-160 cberk.kveder@amail.com 28.2.2012 Pustni ringaraja Prevoje pri Šentvidu Vrtec Medo Diana Šumenjak vrtec.medo@siol.net 10.3.2012 Ogled tekme Chelsea FC Stoke City, London UK Navijaški klub Chelsea Slovenija Matjaž Homar matjaz.homar@chelseafc.si 10.3.2012 Regionalne kval. v namiznem nogometu - 1. turnir okolica Lukovice Društvo namiznega nogometa blisk Boštjan Toman el.toman@siol.net 12.3.2012 Gregorjevo Prevoje pri Šentvidu Vrtec Medo Diana Šumenjak vrtec.medo@siol.net 18.3.2012 Prireditev ob praznikih v marcu Krašnja KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš 031/359-303 vera.beaus@amail.com 24.3.2012 Srečanje starodobnih vozil Stari trg v Lukovici Klub ljubiteljev starodobnih vozil - fičo klub Slovenije Zvonimir Dolenc 041/801-902 24.3.2012 Open turnir v namiznem nogometu Krašnja Društvo namiznega nogometa blisk Boštjan Toman 031/879-846 el.toman@siol.net april Šola za starše: Gremo v vrtec (predavanje) Prevoje pri Šentvidu Vrtec Medo Diana Šumenjak vrtec.medo@siol.net 21.4.2012 Regionalne kval. v namiznem nogometu - 2. turnir okolica Lukovice Društvo namiznega nogometa blisk Boštjan Toman 031/879-846 el.toman@siol.net 27.4.2012 Peregrinov sejem Stari trg v Lukovici TOD Brdo-Lukovica Vinko Nakrst 041/873-979 todbrdolukovica@amail.com 28.4.2012 Prva tekma Ribiškega društva Črni graben Lovski ribnik Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 rdcrniaraben@mail386.com 30.4.2012 Predprvomajske koračnice več krajev v Občini Lukovica Godba Lukovica Bojan Andrejka 051/825-500 aodba.lukovica@amail.com maj. Šola za starše: Emocionalne značilnosti predšolskih otrok (predavanje) Prevoje pri Šentvidu Vrtec Medo Diana Šumenjak vrtec.medo@siol.net maj Paintball Kraljevi hrib Športno društvo Prevoje Blaž Keržan info@sdprevoje.si maj Nogometni turnir Šentvid pri Lukovici Športno društvo Prevoje Blaž Keržan info@sdprevoje.si 1.5.2012 Prvomajsko srečanje jasa ob Gradiškem Turistično društvo Preserje pri Lukovici Roman Cerar td.preserje@amail.com jezeru 2.5.2012 Pomladni futsal turnir - tradicionalni medobčinski nogometni turnir Blagovica (športno igrišče) PGD Blagovica Aleš Podbelšek 041/560-871 futsal.blaaovica@amail.com 2.5.2012 Otvoritvena vožnja kluba Lukovica z okolico Moto klub Rokovnjači Anže Kočar 041/602-036 predsednik@mrokovnjaci.com 5.5.2012 Odprta tekma Ribiškega društva Črni graben Lovski ribnik Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 rdcrniaraben@mail386.com 12.5.2012 16. Šraufov spominski pohod Krašnja Športno društvo Krašnja Marjan Štrukelj 041/612-702 strukelj.marjan@amail.com 13.5.2012 Turnir v malem nogometu Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje JanezPogačar Tone Habjanič 041/877-974 041/292-182 19.5.2012 Turnir A-lige v namiznem nogometu Kamnik Društvo namiznega nogometa blisk Boštjan Toman 031/879-846 el.toman@siol.net 25. in 26.5.2012 Državne športne igre Zveze slovenske podeželske mladine z veselico Blagovica (športno igrišče) Društvo podeželske mladine Blagovica Aleš Resnik 070/850-060 dpm.blaaovica@amail.com 26.5.2012 Društvena tekma Ribiškega društva Črni graben Kroharjev bajer Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 rdcrniaraben@mail386.com junij Prireditev ob dnevu državnosti Lukovica Občina Lukovica Mojca Cerar 01/72-96-300 obcina.lukovica.@lukovica.si junij Košarkaški turnir Šentvid pri Lukovici Športno društvo Prevoje Blaž Keržan info@sdprevoje.si junij Taborjenje ob Gradiškem jezeru jasa ob Gradiškem jezeru Turistično društvo Preserje pri Lukovici Roman Cerar td.preserje@amail.com 8.6.2012 Nočna tekma Ribiškega društva Črni graben Španov bajer Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 rdcrniaraben@mail386.com 9.6.2012 Regionalne kval. v namiznem nogometu - 3. turnir okolica Kamnika Društvo namiznega nogometa blisk Boštjan Toman 031/879-846 el.toman@siol.net 9. in 10.6.2012 Lukov'ca športa (malo-nogometni in košarkaški turnir) Brdo pri Lukovici (športno igrišče) Športno društvo Lukovica Sašo Avbelj 041/551-067 (Jure) 051/606-834 (Viki) 16.6.2012 2. piknik navijaškega kluba Chelsea Slovenija Športni park Vir pri Domžalah Navijaški klub Chelsea Slovenija Matjaž Homar matjaz.homar@chelseafc.si 16.6.2012 II. Vidov sejem Šentvid pri Lukovici Turistično društvo Sv. Vid Christine Berk | cberk.kveder@amail.com 23. in 24.6.2012 Prireditev ob prevzemu novega gasilskega vozila GMV Krašnja PGD Krašnja Brane Močnik 041/778-300 brane.mocnik@pad-krasnja.si 24.6.2012 Vsi na kolo - rekreativni dan Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje Janez Pogačar Tone Habjanič 041/877-974 041/292-182 24.6.2012 Kres z glasbo ob dnevu državnosti Šentvid pri Lukovici Turistično društvo Sv. Vid Christine Berk 051/621-160 cberk.kveder@amail.com julij Rafting Tacen Športno društvo Prevoje Blaž Keržan info@sdprevoie.si 1.7.2012 Kmečke igre Blagovica (športno igrišče) Društvo podeželske mladine Blagovica Aleš Resnik 070/850-060 dpm.blaaovica@amail.com 19.7.2012 Nočna vožnja kluba Lukovica z okolico Moto klub Rokovnjači Anže Kočar 041/602-036 predsednik@mrokovnjaci.com avgust Turnir v odbojki na mivki Ribnik Zeleni gaj Športno društvo Prevoje Blaž Keržan info@sdprevoje.si 15.8.2012 Poletni futsal turnir Blagovica (športno igrišče) Društvo podeželske mladine Blagovica Aleš Podbelšek 041/560-871 futsal.blaaovica@amail.com 19.8.2012 Klubski pohod na Špilk Špilk Moto klub Rokovnjači Anže Kočar 041/602-036 predsednik@mrokovnjaci.com 25. in 26.8.2012 Downhill Blagovica 2012 - državno prvenstvo v spustu z gorskimi kolesi Poljane nad Blagovico ŠKD Čelešnk Aleš Škofic 041/768-385 ales.skofic@flopi.si 26.8.2012 Dan prometne varnosti Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje Janez Pogačar Tone Habjanič 041/877-974 041/292-182 31.8.2012 Rokovnjaška noč Rokovnjaški gozdiček na Brdu pri Luk. TOD Brdo-Lukovica Vinko Nakrst 041/873-979 todbrdolukovica@amail.com september Prireditev ob občinskem prazniku Lukovica Občina Lukovica Mojca Cerar 01/72-96-300 obcina.lukovica@lukovica.si september Društveni piknik Ribnik Zeleni gaj Športno društvo Prevoje Blaž Keržan | info@sdprevoie.si 1.9.2012 Na vasi je lepo, ko pod lipo na kanalu zapojo (srečanje pevcev ljudskih pesmi) Krašnja KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš 031/359-303 vera.beaus@amail.com 3.9.2012 Občinsko prvenstvo v šahu Šentvid pri Lukovici Šahovsko društvo Črni graben Alojz Cijan 01/72-35-581 ali 041/481-160 7.9.2012 Moto piknik Trnjava Moto klub Rokovnjači Anže Kočar 041/602-036 predsednik@mrokovniaci.com 8.9.2012 2. nog. turnir navijaškega kluba Chelsea Slovenija Športni park Vir pri Domžalah Navijaški klub Chelsea Slovenija Matjaž Homar matiaz.homar@chelseafc.si 9.9.2012 Odprta tekma za pokal občine Lukovica Španov bajer Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 rdcrniaraben@mail386.com 22.9.2012 Zaključna tekma za naj ribiča Ribnik Zeleni gaj Ribiško društvo Črni graben Janez Križman 041/819-916 rdcrniaraben@mail386.com 23.9.2012 Jesenski malo- nogometni turnir Brdo pri Lukovici (športno igrišče) Športno društvo Lukovica Sašo Avbelj 041/551-067 (Jure) 30.9.2012 Zaključna vožnja kluba Trnjava Moto klub Rokovnjači Anže Kočar 041/602-036 predsednik@mrokovniaci.com oktober Pohod Limbarska Gora Športno društvo Prevoje Blaž Keržan info@sdprevoie.si oktober Kostanjev piknik jasa ob Gradiškem Turistično društvo Preserje pri Lukovici Roman Cerar td.preserie@amail.com jezeru 7.10.2012 27. tek za krof in 19. pohod za krof Krašnja Športno društvo Krašnja Marjan Štrukelj 041/612-702 strukeli.marian@amail.com 7.10.2012 Turnir v malem nogometu Podgora pri Zlatem Polju Športno društvo Zlato Polje Janez Pogačar Tone Habjanič 041/877-974 041/292-182 14.10.2012 Jesenski futsal turnir Blagovica (športno igrišče) Društvo podeželske mladine Blagovica Aleš Podbelšek 041/560-871 futsal.blaaovica@amail.com 20.10.2012 Lukov sejem Stari trg v Lukovici TOD Brdo-Lukovica Vinko Nakrst 041/873-979 todbrdolukovica@amail.com 17.11.2012 II. Otroški boljšji sejem Šentvid pri Lukovici Turistično društvo Sv. Vid Christine Berk 051/621-160 cberk.kveder@amail.com december Prireditev ob dnevu samostojnosti in enotnosti Lukovica Občina Lukovica Mojca Cerar 01/72-96-300 obcina.lukovica.@lukovica.si 15.12.2012 Božično novoletni sejem Šentvid pri Lukovici Turistično društvo Sv. Vid Christine Berk 051/621-160 cberk.kveder@amail.com 16.12.2012 Božično - novoletna prireditev Krašnja KUD Fran Maselj Podlimbarski Vera Beguš 031/359-303 vera.beaus@amail.com 26.12.2012 Novoletni koncert Kulturni dom Janka Kersnika Godba Lukovica Bojan Andrejka 051/825-500 aodba.lukovica@amail.com 28.12.2012 Novoletni koncert Kulturni dom A. M. Slomška Godba Lukovica Bojan Andrejka aodba.lukovica@amail.com ni datuma Pomladansko družinsko srečanje Prevoje pri Šentvidu Vrtec Medo Diana Šumenjak vrtec.medo@siol.net ni datuma Pepelka (gledališka predstava delavcev vrtca) Prevoje pri Šentvidu Vrtec Medo Diana Šumenjak vrtec.medo@siol.net Občinska uprava Občine Lukovica je podatke zbrala s strani organizatorjev, zato za morebitne spremembe terminov prireditev s strani organizatorjev ne odgovarja. Katka bohinc, občinska uprava Izlet za učence, ki so v šolskem letu 2010/11 osvojili bralno značko V torek, 6. decembra 2011, smo se učenci od 7. do 9. razreda, ki smo v lanskem šolskem letu osvojili bralno značko, odpravili na izlet. Dva avtobusa s 67 učenci sta odpeljala izpred Brda in najprej smo se ustavili na Vranskem, kjer smo si ogledali rojstno hišo Lavoslava Schwentnerja, založnika Ivana Cankarja. V literarno - zgodovinski čas nas je popeljal Albert Predovnik. V predsobi je bila razstava, ki jo je pripravila študentka na temo grafike. Nato pa nas je naša knjižničarka Danica Dolar odpeljala do naravne plezalne stene. Kmalu smo nadaljevali pot proti Celju. Najprej smo se zapeljali na Celjski grad in smo prisluh- nili Katarini Kerk, ki nas je na smešen in hiter način popeljala v bogato zgodovino Celjskih grofov. Povedala nam je kar nekaj zanimivih prigod tistega časa. Nato smo se odpravili še v Osrednjo knjižnico Celje, kjer nas je skozi knjižni svet popeljala Ida Kreča. Lahko smo si ogledali celotno knjižnico, ki je zelo velika, bogata in zanimiva. Po poti proti domu smo dobili še vsak svojega parklja in se z njim malo posladkali. Naši knjižničarki Danici Dolar, vsem učiteljicam slovenščine in ravnateljici se vsi učenci zahvaljujemo za ta pravljični izlet. Zapisala: Lea Omahna, 8.b Foto : Danica Dolar Hudo Učenci 8. in 9. razredov dodatnega pouka slovenščine smo sodelovali na novinarskih delavnicah Radia Slovenija. Načrtovali in pripravili smo oddajo Hudo na temo veselega decembra, ki pa smo jo tudi vodili v živo iz ljubljanskega studia, 10. decembra 2011 na 1. programu Radia Slovenija. Priprave na oddajo so potekale v treh delih. Na prvi delavnici smo gostili novinarje 1. programa Radia Slovenija, ki so nas naučili nekaterih novinarskih trikov. Obiskali sta nas tudi glavna urednica 1. programa Darja Groznik in urednica dnevnega programa Helena Premrl. Naučili smo se razlikovati med reportažo in prispevkom, ugotovili, da je posneti dobro anketo zahtevna stvar in se preizkusili v čisto pravem intervjuju. Zanimalo nas je vse o delu novinarjev in urednikov. Na drugi delavnici so nas obiskali novinarji Tadeja Bizilj, Špela Šebenik in Marko Babič, ki so nam pomagali pri snemanju reportaž, anket, intervjujev ... Najprej so nas seznanili s snemalno napravo, nato pa smo se lotili snemanja. Posneli smo pogovor z gasilcem Marjanom Kvedrom, z ravnateljico ga. Nojič, pripravili reportažo o peki prazničnega peciva, anketo o obdarovanju ter reportažo o dobrodelnem koncertu, ki so ga pripravili »otroci za otroke« konec decembra na naši šoli. Prispevke smo tudi zmontirali, izbrisali vse šume, mašila in neuspele poskuse. Pri montaži sta nam pomagala tonska mojstra Vili Natlačen in Grega Ahlin. Zadnji del delavnic je bil izveden v živo -vodenje oddaje iz pravega, radijskega studia. Tako smo v soboto zjutraj zgodaj vstali in se odpravili v Ljubljano na RTV. Vsi smo bili zelo nestrpni in komaj smo čakali, da vidimo, kaj se bo dogajalo. Ko smo se vsi zbrali, sta nas učiteljici Helena Urbanija in Mateja Čoha odpeljali v studio. Preizkusili smo udobnost stolov, delovanje mikrofonov in slušalk ... in ob 9.05 smo začeli z mladinsko oddajo HUDO! Bilo je zanimivo, ker smo to počeli prvič, a k sreči sta nam voditeljici Tadeja in Špela zelo pomagali. Na začetku nam je bilo malo nerodno, potem pa smo se kar vživeli. V živo smo poklicali vrhunskega športnika Klemna Ger-čarja in mu postavili nekaj vprašanj. Podelili smo tudi dve nagradi. Naša oddaja se je bližala koncu, zato smo se morali od poslušalcev posloviti. Ena ura pa je tako hitro minila, da si je vsak od nas želel vse skupaj ponoviti. No, tako se je zaključilo naše srečanje in odšli smo domov z mislimi, kako lepo nam je bilo. AlMA AHMETOviČ Študentski klub Domžale Ko leto se obrne V Študentskem klubu Domžale pridno delamo vse leto. Skrbimo zato, da lahko toplejše mesece z nami čim večkrat preživite na svežem zraku in kratke jesen-sko-zimske dni zaključujete z nasmehom na obrazu. Skozi vse leto tako za vas pripravljamo prijetne filmske večere, potopisna predavanja iz daljnih dežel iz našega kavča, pozimi vas odpeljemo na smučanje po okoliških gorah, na tek na smučeh, seveda pa poskrbimo tudi za sproščanje živčkov v termalnih vodah. No, v hladnejšem delu leta nam ne uidejo niti adrenalinski spusti s sankami ali z bobom, ves čas pa skrbimo tudi za družabno plat (predvsem zimskih) večerov, ki jih skupaj preživljamo ob poker kartah, enki ali ob bowling kugli. Da možgančki ne zaspijo, si privoščimo tečaj tujega jezika, lahko pa se udeležimo delavnic slikanja in kreativo sproščamo v klubskih prostorih tudi kako drugače. Od večjih dogodkov poleti pozibavamo boke na Kopalkanjih, večerih elektronske glasbe pod zvezdami na domžalskem bazenu. Jeseni stopamo z bruci v novo življenjsko obdobje na Brucovanju (v letu 2012 se bo zgodilo že dvajsetič), zimski dnevi pa so še vedno kot nalašč za naše in vaše Dneve kulture. Vsedomžalski kulturni festival, ki pestri in s kulturo bogati naše konce, bo tudi letos pustil tisti pravi vtis. O vsem vas bomo še pravočasno obvestili. Tako ali tako pa boste tudi začutili, ko bo kultura završala naokoli. Bodite torej z nami. Ne samo na DNK-ju, temveč vse leto. Tu smo za vas ... tudi ko se leto obrne. Ana Strnad Obisk babic in dedkov v vrtcu Medo na Prevojah V petek, 9. decembra 2011, so nas obiskale babice in dedki. Zbrali so se v večnamenskem prostoru, kjer so jim otroci pripravili kratek program. Po koncu programa smo jih povabili v naše igralnice, kjer smo skupaj ustvarjali, se igrali in peli. Ob koncu našega snidenja smo jim poklonili drobno pozornost - medenja-ke, ki smo jih z otroki sami spekli. Babice in dedki so imeli nato še priložnost druženja ob kavi, čaju in pecivu, ki so ga spekli starši otrok. Ob tej priložnosti bi se jim radi zahvalili za pomoč pri peki sladkih dobrot. SKUPiNE LiSiČKE, SoviCE iN PoLŽKi Obiskala nas je pisateljica Darinka Kobal V torek, 20. decembra 2011, je učence 2. in 3. razredov obiskala zelo zanimiva pisateljica Darinko Kobal. Darinka Kobal, slovenska mladinska pisateljica, je bila dolga leta učiteljica v prvem razredu. Leta 1998 je v samozaložbi izšla njena prva slikanica Radovedni medvedek. Z njo obiskuje vrtce in šole, kjer se z otroki pogovarja o vse pogostejši drugačnosti, o usodnih trenutkih, ki ljudem obrnejo in z drugačnostjo zaznamujejo življenja, ter o volji in pogumu, brez katerega ne bi zmogli premagovati ovir na naših poteh. Ker je zgodbo napisala po lastnih izkušnjah, so njene ure z otroki zelo doživete, prepričljive, polne emocij in vedno zanimive. S svojo karizmo nas je zares popeljala v pravljični svet, predstavila je tudi svoje medvedke, ki so jih so učenci lahko tudi popestovali. Ogledali smo si še nekatera ostala njena dela in jo povprašali o nastajajočih pravljicah. Ura druženja je prehitro minila in upamo, da se še kdaj srečamo. TiNA UšTAR Želvino bralno popotovanje v Decembrsko dogajanje v skupini Polžki knjižnici Domžale V začetku meseca smo najmlajši otroci iz skupine Polžki napisali pismo. Naslednji dan so nas v sobi čakala majhna darila, nas najmlajše pa je obiskal Miklavž. Otroci so se jih zelo razveselili. Pri odhodu domov so jih ponosno kazali staršem. Sledilo je izdelovanje smrečice. Skupaj smo jo izrezali iz kartona in jo pobarvali z rokami. Naslednji dan smo jo okrasili z odtiskovanjem rok. V naslednjih dneh smo iz slanega testa izdelovali figure za jaslice. Otroci so uživali v gnetenju in izdelovanju figur. Izdelovali so krave in koze ter seveda Marijo, Jožefa in Jezusa. Karton smo pobarvali zeleno in modro. Uporabili smo ju za travo in nebo. Potrebno je bilo izdelati še štalco, ki smo jo izdelali iz lubja. Večina otrok je pomagala pri postavljanju figur v jaslice. Naslednje dni so se igrali in prestavljali figure. Ob tem so oponašali glasove živali. V začetku januarja si je vsak otrok s prstnimi barvami pobarval svojo krono. Na dan svetih treh kraljev smo se odpravili koledovati po vrtcu. V sobi smo povedali kolednico ter jim prinesli srečo in veselje. Povsod so nas navdušeno sprejeli. V skladu z običajem koledovanja so nas obdarili. BRiGiTA GaBROVEC iN TaDEJA OrAŽEM Dobrodelni koncert na OŠ Brdo V času velike krize, ko vsi vse bolj poudarjajo, kako zelo nas je doletela ne samo finančna kriza, ampak tudi kriza vrednot, so učenci Osnovne šole Janka Kersnika dokazali prav nasprotno. Vsem so dokazali, da tudi mladi rod ohranja vrednote, ki so od nekdaj krasile slovenski narod. Dobrodelnost je le ena izmed teh vrednot. Tako so 22. decembra skupaj s svojimi talenti združili moči in zbirali denar za ^ Srečaj je skrita v majhnih stvareh, sreča je pikapolonica rdeča, sreča je nežen pogled, je roža rdeča, sreča je hip brez besed, pesem ljubeča. S temi besedami sta nas voditeljici Andreja Čokl in Helena Urbanija popeljali v večer glasbe in plesa v šolski telovadnici. Že na samem začetku so bili obiskovalci deležni dobrot iz domače kuhinje. Dobrodelni koncert so začeli člani orkestra Brdis, ki ga že nekaj let uspešno vodi Tomaž Pirnat. Da bo večer Želvino bralno popotovanje je nagradna igra, kjer 12 zbranih žigov prinese nagrado. Čas pridobivanja žigov je do konca aprila 2012. V nagradni igri lahko sodelujejo le člani Knjižnice Domžale. Žige lahko v Knjižnici Domžale pridobite z različnimi dejavnostmi: z izposojo leposlovne knjige, z izposojo poučne knjige, z izposojo neknjižnega gradiva, z izposojo nahrbtnika Pravljični potepin ali Čudežni kovček, z izposojo knjige, kjer nastopa želva, s samostojno izposojo, z naslovom najljubše knjige, z risbico knjižnice, z obiskom prireditev za otroke (lutkovne predstave, delavnice, ...), s prebiranjem pravil lepega vedenja v knjižnici, z ogledom razstave v knjižnici ter pridobitvijo članske izkaznice. Zgibanko za zbiranje žigov lahko dobite v Knjižnici Domžale ali si jo natisnete s spletne strani www.knjiznica-domzale.si. res prežet z glasbo in plesom, so že uvodoma poskrbeli učenci 1., 2. in 3. razreda. Seveda so bile pesmi primerne letnemu času, tako so nam zapeli pesmi: Babica Zima, Čisto, čisto tiho, Le predi. Dekleta tretjih razredov so nam odplesale na skladbo Dimnikarček, učenci pa so recitirali še pesem Dobri možje. Sledile so plesne in pevske točke, v katerih so se predstavili pevski zbor Kresničke pod vodstvom Simone Burkelca, varovanci Varstveno delovnega centra Sožitje iz Maribora, učenci podružnične šole v Blagovici, varovanka varstveno delavnega centra Kranj Stanka Kuhar, ki nam je na klaviaturo zaigrala pesmi Don't cry for me Argentina in Čebelar. Ponovno je zaigral orkester Brdis, tokrat s solistko na flavti Petro Cerar. Nato so se predstavili še učenci OŠ Roje in Eva Pirnat, varovanka VDC Kranj, s plesom Ciganski čardaš. Ob koncu so se predstavili še najstarejši pevci pevskega zbora Ciklamen pod vodstvom Simone Burkelca. Sledila sta še govora Matevža Kinka in ravnateljice Brigite Nojič. Vsi nastopajoči so se od nas poslovili s pesmijo Naši mali sončki, pri katerem je solo odpela Simona Burkelca. Marko Juteršek Robert v Velenju nastopil med elito stare celine Kotnik na progi v Velenju na evropskem prvenstvu v krosu Leto se je izteklo in tudi za Roberta se je zaključila tekaška sezona 2011. Leto je zaključil z lani največjim atletskim tekmovanjem v Evropi in sicer z evropskim prvenstvom v krosu (10 km), ki je bilo v nedeljo, 11. decembra 2011, v Velenju. Ob Velenjskem jezeru so se po letu 1999 že drugič zbrali najboljši evropski tekači na evropskem prvenstvu v krosu. Kljub nizkim temperaturam je ob progi nekaj tisoč navijačev spodbujalo rekordno število tekačev iz 33 evropskih držav. Vrhunec prvenstva je bila tekma članov, na katero se je kvalificiral tudi Robert in zasedel 68. mesto. »Priložnost sodelovati na tako elitni tekaški prireditvi mi je bila v veliko čast in mi je pomenila lep zaključek lanske tekaške sezone, rezultat pa je bil v skladu s pričakovanji,« je po tekmi povedal Robert. Za Roberta je bil konec decembra čas zasluženega 14-dnevnega počitka, z novim letom pa so se takoj pričele aktivne priprave na olimpijsko sezono, s ciljem doseči normo za olimpijske igre 2012. Robert se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem, donatorjem in opremljevalcem (Občina Lukovica, Avtomehanika Kveder, Medeko, Gostilna Furman, Remax nepremičnine, Zavarovalnica Maribor, Mizuno, Polar, Bolle,CEP, Basica sport, Panaceo, Dormeo),Tatjani in Lojzetu Sla-betu za pomoč z bioterapijo, vsem sosedom za vso podporo in vsem zvestim navijačem. Vsem skupaj želi uspešno in izzivov polno novo leto 2012! pRiRRAviLA: Yesna Ceh Foto: ARHiv Robert KotNiK Hokejski klub Prevoje HK Prevoje nastopa v državnem prvenstvu v in-line hokeju z dvema ekipama, ki sta zelo uspešni po prvem krogu tekmovanja. Tekmovanje se je začelo v začetku oktobra in bo sledilo do končnice, ki bo predvidoma v sredini maja 2012. Pričakujemo, da bosta obe ekipi zaigrali v končnici, zato se nam obeta še zelo razburljiva sezona. Tekme, ki so na sporedu vsak teden, že privabljajo navijače, ki so navdušeni nad predstavami naše mlade ekipe pod vodstvom Darija Vesela. Kapetan prve ekipe Jure Cerar je z igro svoje ekipe zadovoljen in z optimizmom zre v prihodnost. Zelo dejavna je tudi šola hokeja pod vodstvom Maria Trohe, ki že nekaj let uspešno deluje in vzgaja odlične hokejiste. Treningi šole hokeja so ob torkih in petkih v RCU Lukovica, kjer se še vedno lahko pridružite in osvojite osnove hokejske igre. Na naši spletni strani www.hkprevoje.si si lahko ogledate razpored tekem, komentarje, lestvice in vse novosti prevojskega hokeja. Zahvaljujemo se vsem pokroviteljem, da verjamejo v naše delo in nas še naprej podpirajo. Vabljeni vsi hokejski navdušenci na tekme naše ekipe, saj lahko z vašo pomočjo zmagamo še večkrat. Vinko Dragar 6. božično novoletni šahovski turnir v Rafolčah V ponedeljek, 26. decembra 2011, so se zbrali šahisti KS Rafolče in Športno turističnega društva (ŠTD) Rafolče v prostorih lepo urejene nove brunarice. Zbrali so se mladi in stari, ženske in moški, da preskusijo svoje znanje o šahovski taktiki in strategiji. Šahovski turnir se je odvijal po švicarskem sistemu (zmagovalci z zmagovalci in poraženci s poraženci) na elektronskih urah, po 10 minut na vsakega igralca. Turnir je vodil šahovski sodnik Viktor Jemec. Udeležba je bila zadovoljiva v vseh kategorijah. Rezultati so naslednji: pri odraslih je že spet zmagal Marjan Dolinšek, z vsemi zmagami, drugi je bil Sašo Jemec, tretji kot presenečenje Marko Breznik, četrti Gašper Dolinšek in peti Blaž Jemec. Pri ženskah je zmagala Klara Jeretina, druga je bila Lara Jeretina in tretja Zala Jeretina. Pri mladih je zmagal Nejc Dolinšek, ki je bil tudi drugi v skupni konkurenci, drugi je bil Lovro Kveder. Pokale za prva tri mesta po kategorijah moški, ženske in mladi sta podelila tajnik ŠTD Marko Breznik in vodja tekmovanja Viktor Jemec. Ob prijetnem druženju in skromnem prigrizku se je tekmovanje uspešno končalo. Zahvaljujemo se vsem, ki ste kakorkoli pomagali pri organizaciji in izvedbi turnirja, ŠD Domžale za šahovske ure in predvsem predsedniku ŠTD Rafolče Stanetu Brezniku. Upajmo, da se srečamo drugo leto v še večjem številu. Viktor Jemec Udeleženci šahovskega tekmovanja ŠTD Rafolče župnijska karitas brdo IN ZLATO POLJE Obveščamo, da smo vsak tretji četrtek v mesecu dežurni v župnišču na Brdu med 18. in 20. uro. V navedenem času bomo delili hrano, pridobljeno iz intervencijskih zalog EU skupnosti in ste vsi tisti, ki smatrate, da vam bo ta pomoč olajšala življenje -vljudno vabljeni. ŽupNijsKA KaRiTAs Brdo iN zlato Rolje Dejavnost turističnega društva Preserje V začetku leta je bil na občnem zboru sprejet plan dela za leto 2011. Cvetna nedelja je za Preserje nekaj posebnega. Že več let zapored naredimo butaro velikanko in jo odnesemo k farni cerkvi na Brdo ter jo tam postavimo. Pri pripravi in izdelavi zelo radi sodelujejo vsi stari in mladi. Aprila je bila očiščevalna akcija. Udeležba je bila velika. Že je tukaj prvomajski golaž, ki ga je bil deležen vsak ob sprehodu okoli jezera. Za otroke je ob koncu šolskega leta na sporedu taborjenje ob jezeru. Postavijo se šotori, celo popoldne potekajo dejavnosti. Zvečer se zakuri ogenj in večina prespi v šotorih. Obiskal nas je tudi čebelar Marjan Križman in nam povedal veliko o čebelah, medu in zdravilnih učinkih. Poleg vseh dejavnosti je redno vsako nedeljo obratoval mobilni paviljon, tako da sprehajal- ci okoli Gradiškega jezera niso bili žejni. Oktobra, ko že odpada listje, in je dovolj kostanja, imamo kostanjev piknik. September je mesec izletov. Ogledali smo si Primorsko. Začeli smo v Pivki, kjer smo si ogledali vojaški muzej novejše zgodovine, nato še Tonino hišo, kako so včasih pridelovali oljčno olje. Poleg ostalega smo si še ogledali pridelavo vina v Vina Koper in tam tudi poskusil njihova dobra vina. In že je tu silvestrski ve čer, dobili smo se ob 21.30 na zbirnem mest in se z baklami podali okoli Gradiškega jezera Vsako leto nas je več. Ko smo se vrnili naza na zbirno mesto, nas je čakal topel čaj in neka sladkega in skupaj smo si ogledali novoletn ognjemet, potem pa žur do jutranjih ur pa srečno v novem letu. TD Preserje Bojan Cerar Koledarji Prazniki, ki so za nami, so za mnoga društva priložnost, da si malce popravijo svoje gmotno stanje in tako si kljuko podajajo ta in ona društva. Ob tem mislim tista domača, ki jih srečamo vsako leto in tudi tista, ki niso ravno iz naših logov. Tako kakor vsako leto so s čestitko in koledarjem na vrata potrkali tudi člani ŠKD Bregar in nam zaželeli sreče in lepih sanj, brez solza in skrbi, naj se nam izpolni vse, kar iščemo in naj odkrijemo vse, kar v srcu čutimo. In ko se človek že iz navade prejšnjih obiskovalcev prime za denarnico, so rekli NE, prišli smo vam voščiti in veseli bomo, če se boste zaradi tega udeležili katere izmed naših prireditev. Mislim, da nas bo kar nekaj, ki bomo zaradi te geste radi prišli na prireditve ŠKD Bregar. Drago Juteršek dadi VABILO Društvo podeželskih žena Lukovica vabi vse žene, matere in dekleta na občni zbor društva, ki bo v sredo, 8. februarja 2012, ob 10. uri v gostišču Furman v Lukovici. Občni zbor bomo združile s predavanjem Nega bolnika na domu. Poučila in na naša vprašanja odgovarjala nam bo „naša" Irma. Lepo vabljene, da se nam pridružite! NKČRNI GRABEN Nogometni klub Črni graben sporoča, da je še vedno zelo aktiven. V zadnjem obdobju smo pridobili nove člane in se v Ljubljani za Bežigradom v ogrevanem šotoru udeležili turnirja RAD IGRAM NOGOMET letnika 2003 selekcije U-8. Igralci so zelo dobro odigrali tekme in dosegli dober rezultat. Mlajšo dečki so se udeležili mednarodnega turnirja v Trbovljah, ki je bil 7. januarja 2012. Organizator turnirja je bil NK Rudar, sodelujočih je bilo 16 ekip. Ekipa je dosegla 4. mesto. NK Črni graben 28. januarja 2012 organizira turnir mlajših dečkov U -13, v RCU Lukovica, od 10. do 16. ure. Vabljeni! Drago Kolenko NK ČRNi graben Mobilna enota presejalnega programa za raka dojk DORA v Domžalah Obdaritev starostnikov Zveze borcev Lukovica Vse krajevne organizacije Zveza borcev za vrednote NOB občine Lukovica vsako leto raznosijo skromna novoletna darila članom, starim nad 80 let. To ste storila tudi predstavnika KO ZZB za vrednote NOB Lukovica tov Marjan Križman in Milan Cerar, predsednik in član odbora. Obiskala sta šest članov oziroma članic. Najstarejša med njimi (na sliki v sredini) je Tončka Lipovšek iz Čepelj - zaselek Znojilo, rojena 23. junija 1916, torej koraka v 96. leto življenja. KO Zveza borcev Lukovica ji želi še na mnoga leta, predvsem zdravja in zadovoljstva, kakor tudi mlajšim članom. Foto iN spis joŽi KRiŽMAN pRiREDiL viNKo jeras Poročilo o delu skupine pevcev ljudskih pevcev KUD F.M. Podlimbarski Krašnja za leto 2011 O delu skupine v našem glasilu Rokovnjač v letu 2011 ni bilo kaj dosti prebrati. Zato smo se odločili, da podamo skromno poročilo. Skupina obuja pesmi, ki so jih prepevali naši predniki in to že sedem let. Skupina šteje deset članov, ki se sestajajo enkrat na teden. Udeležba na vajah je zadovoljiva. V letu 2011 smo začeli z vajo novih-starih pesmi, ki jih želimo našim zanamcem zapustiti na naši drugi zgoščenki. Upamo, da nam bo to uspelo. Radi pojemo in tako smo se odzvali vsakemu povabilu. Pripravili smo tudi tri celovečerne prireditve in sicer v marcu - počastitev praznikov v marcu, v aprilu petje pesmi boja in upora ter v decembru večer ob praznovanju božično-novoletnih praznikov. Žal smo za prireditev v decembru imeli na voljo le šestnajst dni, za idejo in pripravo večera. Torej v glavnem pet bralnih vaj in generalko, tik pred nastopom. Prav zaradi tega smo se morali zelo potruditi, a žal, udeležba na tej prireditvi je bila skromna, za kar krivimo slabe vremenske razmere tega dne. Že na samem začetku leta 2011 smo sodelovali v ponovitvi igre V samoti, kar je bil za skupino prijeten izziv, saj smo pripravili in zapeli dvanajst pesmi, v skupnem trajanju dvaindvajset minut. Kot gostje smo sodelovali pri ljudskih pevcih v Filovcih; ob prireditvi Martinovanje v Ormožu; pri pevcih iz Šešč, v Cerkljah na Gorenjskem in se udeležili tudi preglednega srečanja pevskih skupin v Kamniku, kjer smo dobili dobro oceno. Peli smo ob prireditvah v Čebelarskem domu, v Menačenkovi domačiji v Domžalah, v domovih upokojencev v Ljubljani in Domžalah. Nismo pozabili obletnice požiga vasi Koreno, sodelovali smo ob razstavi ex tempore in razstave v Krašnji, naša pesem je zazvenela tudi v termah Snovik ter tudi na tradicionalnem srečanju pevcev in godcev ljudskih pesmi v Krašnji. Tako smo našteli osemindvajset nastopov, od tega tri celovečerne prireditve, kar je za tako majhno skupino lep uspeh. Kot smo omenili, želimo v letu 2012 izdati drugo zgoščenko, zato vabimo, da se nam pridružite kot pevec ali pevka, ki bi bila pripravljen-a in sposoben-a, peti basovsko melodije, značilno za ljudsko petje. za SKupiNo: Magda Kreft V torek, 22. novembra 2011, je v Domžalah v okviru državnega presejalnega programa za raka dojk DORA pričela delovati mobilna enota. Na presejalno mamografijo v to mobilno enoto, ki bo stala na parkirišču Zdravstvenega doma Domžale, bodo vabljene vse ženske med 50. in 69. letom iz Osrednjeslovenske regije, iz občin Domžale, Lukovica, Mengeš in Moravče, ki bodo tudi prejele osebna vabila. Mobilna enota bo predvidoma delovala vsak dan od 8. do 15. ure. DORA je državni program presejanja za raka dojk, ki omogoča vsem ženskam med 50. in 69. letom pregled z mamografijo na vsaki dve leti, in sicer z vnaprejšnjim vabljenjem. V tem obdobju je največja verjetnost, da ženske zbolijo za rakom dojk, presejalna mamografija pa je pomembna, saj je z njo mogoče odkriti bolezenske spremembe, ki še niso tako velike, da bi jih lahko ženska zatipala pri samopregledova-nju ali njen zdravnik pri kliničnem pregledu. Cilj programa DORA je v presejani populaciji zmanjšati umrljivost žensk za rakom dojk za 25 do 30 odstotkov. Pogoj za uspešnost programa je, da se vabilu na mamo-grafski pregled odzove vsaj 70 odstotkov žensk. Sodelovanje žensk v organiziranem državnem presejalnem programu za raka dojk DORA je v njihovem interesu, saj jim zagotavlja večjo kakovost kot dosedanje presejanje v diagnostičnem sistemu. Zato strokovnjaki Onkološkega inštituta priporočajo, da se ženske odzovejo vabilu na pregled in se s tem vključijo v program DORA. Ženske, ki ustrezajo merilom za udeležbo v programu DORA, bodo z Onkološkega inštituta Ljubljana prejele pisno vabilo, na katerem bosta že določena datum in ura pregleda. Na slikanje v mobilni enoti v Domžalah se lahko naročijo tudi same, če ustrezajo merilom (starost od 50 do 69 let in stalno prebivališče v Osrednjeslovenski regiji), in sicer tako, da pokličejo telefonsko številko 01/5879-561 vsak delovnik od 9. do 11. ure, ali pišejo na elektronski naslov: dora@onko-i.si. Za sodelovanje v programu DORA ženske ne potrebujejo napotnice. V treh letih (21.4. 2008 do 10. 6. 201 1) smo na presejalno mamografijo povabili 30.022 žensk. Vabilu seje odzvalo 24.345 žensk, kar predstavlja 81,1 odstotno udeležbo. V tem času smo med slikanimi odkrili 215 rakov dojk. Program Dora izpolnjuje vsa merila Evropskih smernic za kakovosti presejanja za zagotavljanje raka dojk in zdravljenja ter po analizi ključnih kazalcev kakovosti že daje prve rezultate. Pri presejalnih programih je najpomembnejša vrhunska kakovost, zato je inštitut po priporočilih evropskih strokovnjakov s presejanjem pričel v manjšem obsegu, saj prilagajanje dela Evropskim smernicam za zagotavljanje kakovosti v presejanju za raka dojk zahteva čas. Program DORA se je začel aprila 2008 v stacionarni enoti na Onkološkem inštitutu Ljubljana z vabljenjem žensk iz Mestne občine Ljubljana, v letu 2010 pa se je delovanje programa razširilo na slikanje v mobilnih enotah - maja v mobilni enoti v Ljubljani, junija pa nato še v mobilni enoti v Trbovljah. Ta mobilna enota se je nato preselila in slikala v Kamniku, novembra 2011 pa se je preselila v Domžale in takoj pričela s slikanji. Ko bodo ustrezno strokovno usposobljeni novi presejalni centri - tako tehnično kot kadrovsko - se bo območje širilo in postopno bodo v program Dora vključene ženske od 50. do 69. leta iz vse Slovenije. po zapisu Marko Juteršek Ali je splet varen? Kar nekaj ljudi me je pocukalo za rokav in me poprosilo, da poleg dobrih in uporabnih aplikacij na spletu predstavim tudi nevarnosti, ki na nas prežijo. Takšna tema mi sicer ni pisana na kožo, saj na internet prej kot nevarnost gledam s strani priložnosti, vendar upam, da vam bo članek všeč in ga boste z veseljem prebrali ter z veseljem tudi upoštevali nekaj nasvetov. Kot sem v uvodu povedal, na Internetu prej kot nevarnosti vidim priložnost in prednost, vendar se tudi zavedam, da je v moje dobro in tudi v vaše dobro vedeti in se zavedati tudi njegovih pomanjkljivosti. Na spletu sem našel nekaj izrazov, ki predstavljajo nevarnost, ki pa jih po pravici povedano tudi sam redkeje slišim. Ti izrazi so npr. phishing, pharming, spyware, adware itd. Takšni izrazi so v svetu interneta pomembni in je dobro, da poznamo tudi njihovo »podrobno vsebino«. Večkrat smo v preteklosti že slišali o nevarnostih, največkrat o zlorabi osebnih podatkov in kraji identitete, kar se je pojavilo predvsem z razvojem informacijsko-komunikacijskih tehnologij (socialna omrežja). V nadaljevanju vam bom s pomočjo nekaterih internetnih člankov razložil nekaj najpogostejših načinov, ki vas lahko doletijo ter s tem zlikovci pridobijo in zlorabijo vaše osebne podatke z internetnega omrežja. Ribarjenje (phishing) »Izraz ribarjenje podatkov (phishing) izvira iz angleških besed za geslo (password) in ribarjenje (fishing). Gre za zavajanje uporabnikov. Pri tem načinu vas prevarant s pomočjo lažnih strani in e-sporočil privede do tega, da od uporabnikov na tak ali drugačen način izvabi vaše osebne podatke, kot so uporabniška imena in gesla, številka kreditne kartice ali pa je lažna spletna stran navadno zelo identična pravi. Nato vam prek e-pošte poskušajo spletno stran vsiliti, da jo obiščete in s tem pridobijo vaše osebne podatke. Nek primer bi lahko navedli, ko vam storilec pošle e-sporoči- lo, ki je videti kot pravo sporočilo vaše banke. Natvezi vam, da je prišlo do problema z vašim bančnim računom, zaradi tega vas prosijo, da mu pošljete številko računa oz uporabniško ime in geslo. Če na tako sporočilo odgovorite, ste žrtev spletne prevare.« Pharming napadi »Napadi pharming (gre za skovanko med angleškima besedama farming in pharmacy, navezuje pa se na tehniko genetskega inženiringa, v svetu interneta bi lahko govorili o inženiringu naslovov spletnih mest). Glavna razlika med pharming napadi in ribarjenjem je v tem, da gre pri pharming napadih bolj za tehnični napad kot za tehnološko socialnega inžiniringa, kot je to pri ribarjenju. Pri tej tehniki vas prevaranti brez vaše vednosti preusmerijo na spletno stran, ki izgleda kot prava (naslov spletne strani ostane isti), ko je uporabnik samozavesten, saj ve, da se nahaja na »pravi strani«, lažje zaupa svoje osebne podatke.« Virusi in črvi »Virusi so predstavniki škodljive kode, ki živijo znotraj datotek, kot so npr. datoteke urejevalnika besedil Word, urejevalnika preglednic Excel in drugih. Ob odprtju okužene datoteke se virus razširi in okuži ostale datoteke na računalniku. Črvi so ravno tako samoreplicirajo-či se programi, ki pa so za razliko od virusov nekoliko bolj inteligentni, saj znajo samodejno iskati primerne tarče za okužbo. Tako črvi kakor tudi virusi prinašajo s seboj breme (payload), ki jim omogoča prevzem nadzora nad okuženim računalnikom, brisanje datotek ali tatvino osebnih podatkov. Bežen pregled tovrstnega področja nam pove, da se vsak teden pojavi okrog 500 novih virusov in črvov. Število virusov in črvov se vsako leto poveča za 400%, pri čemer postajajo njihovi avtorji/ kriminalci vse bolj inovativni. Tovrstni predstavniki zlonamerne kode so pogosto doma ravno v nezaželenih elektronskih sporočilih (t.i. spam), zato je treba biti pri odpiranju tovrstne pošte še posebno pazljiv.« ŠE NEKAJ PODATKOV O NEVARNOSTIH ZA MLADOSTNIKE - nasveti za starše Zavajajoče in škodljive vsebine (nasilje, kriminalna dejavnost, pornografija, pedofilija, pridobivanje osebnih in zaupnih podatkov ) Klepetalnice in strani za zmenke (otroci in mladostniki razkrivajo svoje osebne podatke, objavljajo svoje fotografije - tudi pomanjkljivo oblečene ali nespodobne, se dogovarjajo za zmenke z neznanci Zasvojenost (vsakodnevno večurno posedanje pred računalnikom, izgovori, zakaj »mora« uporabljati računalnik -skrivoma tudi ponoči, če ni nadzorovan ali ima računalnik v svoji sobi) Predvsem: klepetalnice, igre, IRC, ipd Spletno nadlegovanje, pornografija in pedofilija (vznemirjanja in konkretno spolno nadlegovanje otrok pri uporabi elektronske pošte, klepetalnic, IRC-a in forumov KORISTNO? Otroku pojasnite, zakaj ni priporočljivo posredovati osebnih podatkov (ime, naslov, telefon, fotografije) neznanim osebam. Z otrokom se skušajte dogovoriti, da bo pred posredovanjem kakršnikoli osebnih ali zaupnih podatkov dobil vašo privolitev. Pri registracijah, ki so velikokrat potrebne za uporabo določenih spletnih storitev ali programske opreme, mu svetujte, da si izbere takšno uporabniško ime in geslo, ki ne bosta razkrila nobenih osebnih informacij. Namesto pravega imena je priporočljiva uporaba izmišljenega vzdevka (Nickname) Otrokom svetujte naj nikoli ne odgovarjajo na nadlegujoča ali nespodobna sporočila. Odsvetujte jim tudi dvosmerno komunikacijo z osebami, ki jih ne poznajo. Nikakor ne dovolite, da bi se vaš otrok srečal z osebo, ki jo je spoznal prek interneta in ki ni preverjena z vaše strani. - Seveda mu pri tem pojasnite, da internetni prijatelji morda niso to, za kar se izdajajo, saj se lahko npr. za neko navidezno ustvarjeno podobo 14-letnika skriva pedofil. Namestite si "Družinski filter" - preprečite dostop do neprimernih vsebin, objavljenih na svetovnem spletu. Vsake toliko časa preverite, katere spletne strani obiskuje vaš otrok. - Pri tem opravilu si lahko pomagate z ogledom seznama Zgodovina v vašem internetnem brskalniku in z ogledom začasnih internetnih datotek ter piškotkov. OBIŠČITE SPLETNE STRANI IN ZAŠČITITE OTROKE PRED ZLORABO www.safe.si http://www.euro26.si/sl/proiekti/108/kviz varna raba interneta.html po iNTERNETNiH zARisiH FRiREDil Marko Juteršek GOSTILNA - PIJERIA - FIVOU&BMA fttftUAJI ROKOV-NJAČEVA KRIŽANKA OBUJKA, CUNJAZA OVIJANJE STOPALA TRŠA DALJŠA DLAKA NAGLAS, POUDAREK PEVKA Z ZELENORT. OTOKOV (CESARIA) CITAT, CITIRANJE PODOLGOVAT KOS BLAGA AM. SOPRA-NISTKA MOFFO GOVEJE SALO PISANJE ESEJEV CARLOS TEVEZ VZHODNJAK JUTROVEC NEŠKODLJIVOST MLADI ČAROVNIK (HARRY) > KJER SE VODA VRTI, JAR Avtor: Vladimir Milovanovic RUSKI ŠAH. VELEMOJ. (ANATOLIJ) ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE V EGIPTU FR. PISAT. (JEAN CHARLES) ALFRED NOBEL OČE, ATA ANTIČNO KOVINSKO VEDRO VEČJA TEKOČA VODA JOŽE VIDIC ZAČETNIK, IZUMITELJ GRAFIČNI DELAVEC REMIJU PODOBNA IGRAS KARTAMI REKA V IT., PO DOBRO MNENJE O KOM, VELJAVA ŽELEZNIŠKA TRAČNICA BLAŽ, BLAŽEK DVA PEVCA OKAMNINA PRADAVNIH MEHKUŽCEV BIZMUT UMAZANA MEGLA V MESTIH PRIPADNIK BUDIZMA BEOGR. NOGOMET. MOŠTVO TRAP, BEDAK ŠP. PISAT. (IGNACIO) VRSTA VIRUSA IGRALKA FURLAN NADALJE-VANJEIN KONEC GESLA > HR.PEVEC (DUŠKO) JUNIOR AM. KOŠARKAR (SHAQUE-ILLE) SISTEMŽIL VTELESU SKANDIN. MOŠKO IME SLOVENSKI IGRALEC (DARIO) IGRFARL.EC DEPARDIEU VZDEVEK RADKA POLIČA Nagradna križanka -januar 2012 Sponzor januarske nagradne križanke je Gostilna in pizzeria Furman, ki jo najdete na trgu v Lukovici. Gostinsko dejavnost, ki pri njih sega v sedemnajsto stoletje, so obnovili leta 1989 in tako se družinska tradicija nadaljuje. Ponudba hrane temelji na kvalitetni domači hrani. Poznani so po pizzah velikankah in jedeh iz furmanske ponve. Ohranjajo bogato tradicijo preteklih stoletij in nudijo vedno sveže tople malice, kosila in večerje za zaključene družbe. Tudi rokovnjaški golaž spada med njihove posebnosti. Kot posebnost nudijo organizacijo piknika na prostoru, ki ga izberete vi. Poskrbijo tudi za gostinski del na raznih športnih ali kulturnih prireditvah. Prav tako vam zagotovimo vso gostinsko uslugo ob raznih praznovanjih na vašem domu. Nudijo tudi razvoz hrane na dom, če jih pokličete na telefonsko številko 051/33-66-66. Pri Furmanu točijo domače kvasno pivo Rokovnjač, proizvedeno v Pivovarni Lukovica. Ob različnih priložnostih pripravijo tudi poseben jedilnik in zagotovijo živo glasbo. Tako bodo 18. februarja 2012 v Gostilni in pizzeriji Furman pripravili praznovanje pusta. Zanima nas kako se imenuje omenjena prireditev? Pravilni odgovor skupaj s svojimi kontaktnimi podatki pošljite do 13. 2. 2012 do 12 ure na e-mail rokovnjac@lukovica.si ali na dopisnici na naslov Glasilo Rokovnjač, Stari trg 1, 1225 Lukovica in se potegujte za eno od treh nagrad: 1. nagrada - družinska pizza 2. nagrada - velika pizza 3. nagrada - mala pizza Rešitev nagradne križanke, december 2011 Geslo se glasi: ČEBELARSTVO CIRER 1. nagrado - veliki paket Čebelarsta Cirer (medica, degustacijski kozarec, med z orehi, 1 kg medu) prejme Janez Slapar iz Pšate 2. nagrada - peneča medica in 1 kg medu prejme Viktor Hribar iz Prevoj pri Šentvidu 3. nagrada - medeni liker in 1 kg medu prejme Barbara Bernot iz Spodnjih Prapreč 3 8 5 4 2 5 6 6 7 5 6 7 3 9 8 1 4 2 5 7 3 7 6 9 5 1 9 5 7 5 6 1 8 6 9 Jubilejna številka Čebelarska zveza Slovenije je ob koncu leta 2011, leta, v katerem smo v Sloveniji praznovali 20-letnico samostojnosti naše države, izdala jubilejno številko glasila Slovenski čebelar. V obdobju od leta 1991-2011 se je v slovenskem čebelarstvu zgodilo in spremenilo veliko, razvoj v tem obdobju pa je prepoznan tudi Slovenski CGbGldr SUDV^NIIA tf-i^^J-.m Ne jokajte ob mojem gorbu, le tiho k njemu pristopite, pomislite, kako trpel sem, in večni mir mi zaželite... V SPOMIN Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedek, brat, bratranec, tast MAVRICIJ KVEDER s Prevoj Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom prijateljem in znancem, ki ste se od njega poslovili in ga pospremili k večnemu počitku. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovane sveče in cvetje ter darove za svete maše. Lepo se zahvaljujemo župniku Andreju Svetetu za lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala govornikom, bratrancu Ivčku za čutne besede, Oktetu Tosama in zahvala Zveza borcev Prevoje in govornici ter zahvala praporščakom in pogrebni službi Vrbančič. Iskrena hvala! Vsi njegovi navzven. Nedavno je predsednik neke tuje čebelarske zveze Čebelarsko zvezo Slovenije opisal kot svetilnik čebelarstva na Balkanu in v Evropi, saj se od nje vsi učijo, kako je treba delati. Namen te številke je torej prikazati številne dosežke tega obdobja. Največja med njimi sta seveda dograditev in odprtje Čebelarskega centra Slovenije na Brdu pri Lukovici leta 2002 ter organizacija kongresa Apimondia leta 2003, ki je po mnenju številnih najboljši Apimondiin svetovni čebelarski kongres do sedaj. Vrednost teh dveh dosežkov je tudi v tem, da sta spodbudila in povezala čebelarje ter jim tako dala zagon za nadaljnji skokovit razvoj. Jubilejna številka obsega 80 strani z 28 prispevki, s kronologijo ter največjimi dosežki tega obdobja, ki so tudi bogato slikovno opremljeni. medenja od začetkov do dandanes Slovenski čebelarji smo upravičeno lahko ponosni na pot, ki smo jo prehodili v minulih 20 letih. Dozdajšnji dosežki so hkrati tudi trden temelj za spopadanje s prihodnjimi izzivi v čebelarstvu. Pri tem nam bo brez dvoma najbolj pomagal duh plebiscitarne enotnosti izpred 20 let ter povezanosti in sodelovanja pri dograditvi ČCS in organizaciji Apimondie. Naj medi! čebelarska zveza siovenije ZAHVALA 7. januarja se je v 75. letu starosti od nas poslovil MAKS STRAŽIŠAR „Naš Maki" je bil doma iz Sloke Gore pri Turjaku. Bolezen ga je zanesla v našo družino, kjer je živel in delal 30 let. Bil je vesel in dober človek. Zahvaljujemo se prijateljem, znancem in predvsem vsem sovašča-nom, ki ste se prišli poslovit od njega. Imeli smo ga radi in ohranili ga bomo v lepem spominu! Čedinovi ZAHVALA V 74. letu nas je 27. novembra 2011 po zelo dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, dedek, tast, brat in stric FRANC AVBELJ po domače Mavov Franci iz Imovice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga obiskovali in sočustvovali ob njegovi bolezni ter vsem, ki ste ga množično pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala gre medicinskemu osebju Zdravstvenih domov Lukovica in Domžale, kakor tudi negovalkam Doma starejših občanov Mengeš. Zahvaljujemo se tudi vsemu osebju Doma starejših občanov Fužine. Gospodu župniku Andreju Svetetu se zahvaljujemo za lep pogrebni obred, govornikom pa najlepša hvala za izbrane besede. Hvala vsem društvom za poklonitev in praporščakom za tako množično udeležbo. Posebna zahvala tudi Prostovoljnemu gasilskemu društvu Prevoje. Vsi njegovi AVTO SOLA LONČAR Avto šola Lončar, d.o.o. Slamnikarska cesta 3b 1230 Domžale TEČAJ CPP: 30.01., 06.02., 20.02. (počitnice) TEČAJ ZA TRAKTOR: 26.03., 16.04. TEČAJ ZA ČOLN: 09.03. TEČAJI CPP BREZPLAČNI! Novi zakon je skrajšal čas izvajanja tečaja na 1 teden in spremenil program usposabljanja! Glavna sprememba: pred pričetkom voženj je potrebno opraviti Izpit iz teorije na Izpitnem centru Domžale, za kar potrebujete poleg tečaja CPP še zdravniško spričevalo, opravljen tečaj prve pomoči in pa dopolnjenih 17 let in pol - ne več 18 let. Izpit iz vožnje pa se opravlja, ko dopolnite 18 let. INF: 031 / 209 - 501 www.avtosolaloncar.si dent d.0.0. ZASEBNA ZOBNA ORDINACIJA ZOBOTEHNIČNI LABORATORIJ Krašnja 57a, 1225 Lukovica Tel.: 01/723 45 22, 031/684 212 popolna zobozdravstvena oskrba in svetovanje zobna protetika z uporabo sodobnih materialov zdravju prijazna brezkovinska keramika beljenje zob leka^ L "Dobrodošli na Duplici!" Od 31. januarja Mestne Lekarne tudi na Duplici v Kamniku. Vljudno vabljeni! Lekarna Duplica, Jakopičeva ul. 21, 1241 Kamnik Obiščete nas lahko tudi na www.mestnelekarne.si. Dežurni lekarni od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012: •Lekarna Kamnik nedelja in prazniki od 9.00 do 12.00 •Lekarna Domžale sobota, nedelja in prazniki od 17.00 do 20.00 MEST|>I|^EKARNE mujmym