teto X. št. 36
Mublfana torek 12. fabrurrja 1S29
Naročnina tiiaS» uireefcno 25 Din, ta iiHwmstvo -H) Din
|Јгт1пш»о: LJubljana. KnafU.va uli-a 5 Telefoc
St .1122. 3123 3124 3125 in 3126 ИапЬог; Aleksandrova cesta 13 felei St 440
Celje: Ko»*jnova ulica 2. Telefon št 190
Ko k opisi se ne »racaj«. _ 0к>а«1 P" »ritu —
Dnevnik za gospodarstvo, prosveio in politiko
Cena 2 Шп
üpra*niS«vo: Ljubljana PreSeruova ulica 54 Telefon it 3122. 3123 3124 312S io 312«
■ nseratiu oddelek Ljubljana PreSer-nova uiti» 4 Teiffon it '24Й2
^odruiinr« Maribor. Aleksandrova со 13 Telefon & »55
Podriitn;«« Celje. Koceuova ulica 2 Telefon 51 19«
Računi pri p«»šl бек cavodih Ljubljana 41 1|.K42 Praha fcislo /ä.läH; Wien Nr 105.241.
Ljubljana, 11. februarja
Že dolgo ie revizija ustave na Poljskem program domala vseli političnih strank. Dosedanja ustava se je slabo obnesla, večina strank in politikov je mn&n;ia, da zato ker daje eksekutivni oblasti premalo moči. Zavest, da ie re-viz/a ustave potrebna ie teda: izraz nezadovoljstva z delom parlamenta. Dernokratizem ie tudi na Poljskem lahko se reče. preve ik; tako vsaj izhaja iz naziranja reviziionistov ki se opirajo na slabe izkušnje z mladim poljskim parlamentarizmom. Kritik: političnega življenja in razvoja na Poljskem trdijo, da ie parlament dela1 silno počasi, da mu razrvane politične razmere sploh niso dale prit' do kon-
struktivnega dela.
Vzrok nedelavnosti
pa ie predvsem v velik: politični raz-cepijivosti in v strastni borb: med političnimi strankami, ki so spričo prevla dovania partizanskih interesov pozabljale na interese ce'ote. države.
Odpor proti nedelavnosti oarlamenta in izrodkom partzanstva si ie ooiskal izraza ravno v puču maršala P.lsud-skega. ki je z vojaškimi silami razgnal parfamentarno vlado in ustanovil svoi režim. Režim P Isudskega ie posebna zmes diktature in formalne ustavnosti Stara ustava se ni ukinila niti snreme-ni!a. celo sej m se ni predčasno razpustil. al? kljub vsemu ie vlada! maršal po svoji volji in komai v malenkostih mu ie mogla opozicija nagaiati da je razpolagal? z večino v starem se'rnu in razpolaga z večino tudi v novem parlamentu. Pilsudski ie zbral na svoii stran: sicer tretjino sejmskih poslancev. kar ie sicer impozantno število, ali vendar premajhno za očuvanje parlamentarnih form novega režima.
Ves politični razvoj <id majskega ou-ča dal;e gre v znameniti provizoriia Nasprotniki P Isudskega so popuščali, da re bi gnali notranie situacije na ostrino vse na ie pričakovalo končne rešitve poMtičnih problemov od projektirane revizije ustave, ki nai prinese definitivno solucijo.
In ta odločima faza ie pričela sedai. Vladni biok ie objavil v svojih organih nro.iekt za reviziio ustave in predložil tudi se:rn'i Usoda evizijske-ga na."rta DO'meni hkrati kažipot za na-dabn.ii razvoi po'iske notran:e politike.
V skladu z vsemi revizijonistlčnimi stremljenii pomeni revizijski predlog načrt izdatne o;ačitve eksekiitiv ne ibla-sti in hkraf večjo stabilnost Predsednik republike nai se v bodoče voli s splošnimi voltvami. Toda štev;io k-in-didatov se teme'jito omeji. Volilci bi imel' izbirati samo med dvema kandidatoma. Fden od mih pa ie vsakokratni dotedani oredsedn:k republike. drugega pa postavi večina seima in seni-ta ki v ta namen zasedat:» skunai. A^o izbereta seim in senat za kand'rhta dotedanjega predsednika, odpadejo volitve. Oblast predsednikova se izdatno poveča: za večno aktov predsednika ni treba sooodoisa vlade Vrsto naiviš-ji'1 državnih ukrepov more izvršiti državni oredsednik na svo;o odgovornost. Sicer oa ie vlada odgovorna državnemu predsedniku in sejmu.
Vladni revizijski načrt se t'če tu.li sestave sejma in senata Volilna pravica za se?m ostane snlošna enal:a. direktna in taina. toda za aktivno 'n.lino nravico se zviša starostna meia na 24 let. Imun'teta poslancev na se zdat-no omeji. Senat ki se doslej voli s sp'osnimi volitvami postane oo novem ustavnem načrtu v večii meri »dvisen od izvrš'lne oblasti, zakaj tretjino m<>-govih članov bi predsednik republike krafkoT>a!o imenoval.
To so porlavitn* toek° revizijskega ustavnega načrta ki «e riče-io najvišjih državnih orea.nov Prni-ekt na vs^buie še dolgo vrsto drugih določb tako da bi se v celem spremenilo 70 členov do-sedame ustave.
Na Po'jskem pričenja tedai odločilna era borbe za novo ustavo. Že v nn-hodn'ih dneh se bo pokazalo kako misi jo oooziciiona'ne stranke o vladnem načrtu in s tem se bo vid" o na kak odoor. odnosno na kakšne spremljevalne nredlnjr» bo zadel ta projekt. k' izraža v bistvu naziranje maršala Pilsudskeea
Bokarsko-madžarska
Sofija, 11. febr. g. «Zora® poroča, da se vršijo med madžarsko in bolgarsko vlado poßüiania zu sklenitev prijateljske pogod» be. Madžarska vlada je predložila bolgarski vladi osnutek z,a zaklju'itev arbitražne po» g>dbe v smislu načel Društva narodov. O tem onufku se trenutno posvetuje posebna komisija bolgarskega zunanjega ministrstva.
ОЬсЪгке volitve v Bolgariji
Scfiia, 11 febr. p. Včeraj so se vršile po vsej Bolgariji, razen v Sofiji, občinske vo= lifve. Po dosedaj znanih rezultatih, ie do« Ь:1з vlada povsod veliko večino V S- fiji sami so bili mandati sed-nje ob?inske иргя» ve podaljšani do meseca maja, ko se bodo naknadno vršile tudi tam nove ob'inske volitve. Včerajšnje volitve so potekle v I splošnem mirno in brez incidentov.	I
Včeraj sta Mussolini in Gaspari podpisala v lateranski oalači spravno pogodbo med Italiio in Vatikanom. - Meie nove panike države - F^s'sti^e	za papeža - Kardinal Gaspari bo odstopil
Rim, 11. februarja s. Danes opoldne ie b'Ia v zgodovinski lateranski palači na svečan način podpisana pogodja o spravi in sporazumu med Vat;kanom ;n Italijo. Zgodovinskemu dogodku so or'sostvovali na.iodlicne'si zastopniki obeh pogodben'kov. Vatikan ie z^sto-nai državni tajnik kardinal G?sparri, Italijo na mrnistrski predsednik Mussolini. Naiprvo ie bila podpisana spravna pogodba, k' ure'a tkzv. »rimsko vprašanje« in ga »odstavlja za vse večne z dnevnega reda«, nato oa še kon-kordat med Vat'kanom in Italijo. ki tire-;a poloral katoliške cerkve v italiji. Vspb'na obeh nogodb bo še'e hitri о'з-iavliena v vatikanskem in italijanskem "r?dnem listu.
O ceremonnab povodom podoisa do-znavamo nasiednie podrobnosti:
Rim. 11 februaria s Spravna pogodba med Vatikanntn in italiiansko vlado je bila podpisana danes ooold^ne v lateranski palači Pred mogočno p^lnčo se ie
že v zgodnjih Jutranjih urah nabrala precejšnja množica občinstva, med katerima so bil posebno številno zastopani novinarji kin-ooperaterji in fatografi Okoli pol 11. so se pričele v cerkvi in palač; priprave za svečani akt Verniki, ki so bili v cerkvi, so morali cerkev zapustiti nakar so cerkev in
palačo od znotraj zaprli.
Odiprta so ostala samo majhna vratca, kjer so prihajali in odhaiali prelatie in drugi funkcij on a rii Ob 11 sta se pripeljala pred palačo dva avtomobila s pooblaščenci Vatikana. Državni tašrcik Gaspari ie imel pred odhodom v lateransko palačo še dolg razgovor s papežem Papež sam ie preteklo nf>č prebil več ut •• molitvi Ob 6 zjrtra' ie odšal v kapelo pozneie pa v svoje prostore. kier je imel s poblaščenci zadnie razgovore glede pogodbe Predno sta državni tarnik Gaspari in msgr Borgoncini. tajnik za zunanje zadeve odšla od papeža. i:ma je ta podelil apostolski blagoslov Ob 11 40 je prispel na lateransko dvoršče
ministrski predsednik Mussolini v spremstvu pravosodnega m'nistra Rocca in državnega podtajnika za zunanje zadeve
in tainika ministrskega predsedstva, kier so jih spre-eli številni visoki prelatje Obe dehgacri sta takoj odšli v dvorano ter za-sod'H prostore za mizo Odvetnik Pace'li ie kot zastopnik Vat:kana preč.ital vsebino spravne pogodbe in konkordata za ureditev verskih vprašani Mato sta
Mussolini in Q 'soari podpisala obe listini.
Mussolini je popisal z zlatim peresom, ki mu ga ie poklonilo rimsko mesto Pero nr.si papeški grb Kard;nal Gaspari se ie po-služil pri o^dpisn zlatega peresa s savojsk!m grbom Po ceremoniji podp:sa. ki ie traiala le par trenntkov- so zastonniki Halre m rCittž del Vaticano« kakor se unidno ime-nu "e nova papežka država zanustüi lateransko palr.čo pri čemer jim ie zbaranr, množica priredila
burne ovac'ie.
Tekom rutršn-ega dneva ho zunanji urad izda! komunike, ki bo vseboval najvaž>ne.iše točke zaključene pogodbe. Danršnja
posebna i?daja vatikanskega glasila
»Osservatore Romano« ob:av!ia uvodnik izpod peresa glavnega uredtvka grofa Тотте-ia. ki opisuje razvoi pogajanj do zakPučitve pogodbe Iz teh uradnih podatkov izhaja, da ie pred nekako dvema letoma izrazil ministrski predsednik željo po rešitvi rimskega spora ki obstora že od leta 1870. Papež P.i X! se je nosvetoval zaradi tega s kardinali". ki so bili soglasno za to da se čimorej uvedo'o pogajanja Papež je nato o tvoril * privatne razgovore,
nri čemer pa je takoj povdaril. da ie treba 'ibenem z reš;tvi o rimskega vprašania skleniti tudi konkord.at Torre r>oroča dalie. da se ie o tem zapletenem problemu razpravljalo
v n'č mani kot dvesto razgovorih.
Do zaželjene rešitve ie pr šlo na naslednri podbgi-
Likvidacija rimskega vprašania
Ifal'bnsba držav? no^nl^e pogf^^o. kl razvel'avl'a gar ar čilski гя bon in pr!7nava •»•'četo nor^l^e «iiverpnl'p'e "n hirls^'^nfe naneža n"d	«Cdel
!t'11:?rcV? držnvn rfo'e VnMV^nti f,idl orfšlio^lnn /я «•tnre rane^ke nrovfnce !n 7.1	ce-kvena oosec^va ter «kle-
ne когкоМя». bi ir?'"1»	nc-i drža-
vo In cerkvi'o v Itslli?. Уп'Ткяп pr'znava
rimsko vprašanie та končnoveravno rešeno
ter priznava r?zen tega ItalPansko državo v sednnl ohlfkl in s sed^nio ustavo.
Končno naglaša grof Torre da ie neodvisno ozemlje, ki ie bilo orizneno Vatikanu Dooohiom» zadostno za misHo cerkve 'n da tudi za izvajanje suverenitete ni potrebno večje ozemlje, zaradi česar se ic Vj-kan tudi odpovedal znamenitemu koridorju do шо-1а.
Obseg nove cerkvene
dri
zave
bo približno nasledili: Trg sv. Petra s ste-briiči bo pripadal papaSliemu ozemlju, pri čemer pa je bilo dolnčeno, da ie smatrati •a frg in cerkav sv. Pef' ? rs. skupno posest. Bazilika sv. Petra se не sme zaoreti. Trg poteka nato ob zunanjem robu stebrišča do Porte del Cavalleggerl Od Porte del Caval-legsrj (1гУе ome'uje trs zid, ki obdala vatikanske trriče. Me?a gre nato v velikem loku in ohkol'uje vsa poslopja in vrtove Vatikana fer sledi nato oh dolini del Inferno, kl ne ho prlpala pppežn. V.eia z?viie na'o od Vatikana na višino Piazze del Risorgimento, pri čemer priključuje papeški državi snoredno s Port0 Angelieo nas oze"*ra. na kat^-em se nahaja tutfl takozvana »Fonderia«. V pane-"VI Hržavi Ьо |е'я1о torej poslopie S. Ufficlo bolnica Santa Marta z vsem! cestami in okn|!sVjp.| trgi fer Campo Santo Teufonico. V va'lk^nsko posest p-l(?e tudi kompleks '^ternnskifi noslonl' ;n nekai vil. ki so v okolici Rima Vatikana med nI1"! strad Ca-s*e' Oan^olfo. Vsa ta posestva bodo nživ?la nraviee ebs'e^ltorJialnostl.
Čestitke in manifestacije
V popoldanskih urah ie prispela v tajništvo Vatikana pozdravna čestitka franco-•ikeua zunaniega ministra Brianda V dobro informiranih krogih zatrinieio. da ie bil v Milanu sestavljen odbor ki bo oodaril papežu poseben vlak Ob nriliki iutrišniih «uibi-'ejnih svečanosti papeža bo
velik manifestac'Jski obhod
rimske fašistične zveze, ki bo priredila pred Vatikanom in italijanskim zunaniim uradom manifestacije papežu in Mussoliniiu.
Madžarski primes naslednik G»^ariia?
Budimpešta, 11 febr s. Včeraj je daro» val madžarski primas Szeredy svečano služs | bo božjo za zopetno ustanovitev cerkvene države. V prihodnjih dnevih bo S^eredv odrotoval v Rim na kongres cerkvenih kne; 7ov. Po nepotrjenih govoricah bo baje ime^ novan primas Szeredv po demisiii kardinala Gasparia za vatikanskega državnega tiinika Državni tajnik Gaspari je tako' po podpisu spravne pogodbe obolel in od« šei z vročico 38. stopinj v posteljo
Projekt zakona za zaščito vlagateljev
Zaščita malih vlagateljev čred bančnimi polomi {e postala mednaroden problem — Zbiranje v!ogj pri nsš?h izseljenem.
Knez Ivan IL Liechtenstein umrl
Najstarejši vladajoči knez je doživel letro starost 89 let — Njegova veleposestva so bila znatno večja nego njegova kneževina
Vaduz, 11. februaria X Vladajoč knez Ivan II. Liec-htensteinski ic danes ob pol 6. zvečer na svojem gradu v Feldyfcergu umrl. D'oscgel je visoko starost 89 let.
Pokorni knez Ivan II. ie bil roier. leta 1440. na Moravskem. Liechtensteinska vladarska hiša tevira iz star h moravskh rodov. Pokoini knez ie previzel vlado dne •2. novembra 18n8. po svojem očetu kne-ziu A'oizu. Vlada! ie več kot 70 let in šte-:e med najstarejše v'adarje na svetu. Kneževina Liechtenstein ie dobla leta 1921 novo ustavo ter prekinila stare državno -pravne odnošaje z Avstr jo. Pozneje ie uvela švicarsko valuto. lastno pošto in
carine, vendar se monartvistična ustava države ni izipcememila. Knez Ivan II. ie običajno preživel le malo časa v svoji prestolnic" v Vaduzu. temveč ie žive! večinoma na gradu Feldsberg na N žie Avstrijskem aH pa na Dunaiu. Umrli knez je imel ve.likan.ska veleposestva v bivši Avstriji, k-so znatno presegala obseg njegove vladavine. Imetip kneza Liechtensteina se je po vojni precei zmanjšalo ker ie v raz' črnih nasledstvenh državah prišlo pod udar agrarne reforme. Vendar ie bil pokoinik k'iub temu še neizmerno bogat.
Na Dun?.iu živi tudi prestolonaseldn k Franc. Tudi njegovi sestri sta še živi; ena biva na Dunaju, druaa pa v Monakovem.
Beograd, II. febr. č. Vlada pripravlja zakon o zaščiti vlagateljev. Ta zakon je pri nas zlasti potreben oo bančnih polomih, pri kater h so trpeli največ mali vlagatelji. Povodom velikih polomov bank v I tal ji. Francki. Amerki. Češkoslovaški Nemčiji pa tudi na Japonskem. kier so se dogodili naiveč;i bančni no'o-mn. se to vprašanje v v«eh teh držav?li tret:ra z na;več:o ererg:io ter se sVjišaio preprečiti z vsemi sredstvi katastrofalne nos!"d'ce za male hranilce ki so z гзипаНетг vlagali denar v '"avne ustanove. kakršne sn banke. Vlndn Tus'eduip tendenco da bi se omogočila č;m večia koncentracija če-namrb sred^ev v barkah, ustvaril čim večji d~mnčl kaoital ter orrog-:č'lo lahko kred tiranje Vsake koristne inicija-tive.
V vrsto tikrepov za č:m večje o'aj-šanie f:nančrega trgovanja in za usposobljen je našega denarnega nronieta spada tudi zbiranje vlog pri naših izseljencih. Tu ie treba zlasti upoštevati slučaje propada vlog izseljencev pri polomih naš h denarnih zavodov. Zato se vlada trudi, da bi se ustvarila večja
varnost denarja naših izšel encev in pr'dobilo tako zopet njihovo zamame ter prišel niihov težko prishiženi denar v varne roke Naiprei se ie m;s' lo. ml bi sama Narodna banka dolrla tozadevno pooblastilo, toda Narodna ba<n-ka ni zvrš;la potrebne orean!zaci-e v to svrho Nato ie hotela država poveriti ta posel Državni h'n^teVarni banki, sedai ря ee ie vlada od'oc'la. da izvede to de И no^om Po«tne hrgn'ln'ce. V,:-iistrski svet ie tudi že odobril nra-v'lnik v to svrho ki ie b:l pr^d'nzeii finančnemu odboru brvše Narodne ski'T>šxine. 7 iznremembo noloža^a v držav' ie zača^Tio zastala ta zadeva Po načrtu vla le ima Poštna hra-n;lniea dobiti non-b1astilo no katerem bo lahko sprejemala iz k-a:ev vloire namesto samo do 0°0 D'm do 2СП 000 Din in to oo obrestni meri fi ods+otVov ^edani-i nova :zp*"e-memba zakona o P štr: bratn'lnici do-•^ča že širšo reformo. Čim se vrne ;z Pariza mmister trgovine dr Mažurn-nič. se bo prsto^Io k defuitivni rešitvi tega vprašanja.
pogajanj i m tijii
Povoljni uspehi dosedanrh razgovorov — Grški poslanik poklican v Atene
Beograd, 11. februarja, p. Najaktualnejše vprašanje, o katerem se trenutno bavi zunanje ministrstvo, ie ureditev naših odnošajev z Grčijo. Razgovori, ki se vrše med Beogradom in Atenami, so na najboljši poti in na obeh straneh obstoja upanje, da bo v najkrajšem času prišlo do povol.mcga sporazuma o vseh doslei še ne reš.mih vprašanjih. Grški poslanik v Beogradu g. Poliliro-
niades. ki ie imel zadnie dni več sestankov z zunanjim ministrom, potrje jutri na poziv grške vlade v Atene, kjer bo poročal o poteku svoiih razgovorov ter dobil nadaljnje instrukci.ie. V krogih zunaniega ministrstva so uver-jeni, da bodo kmalu rešena vsa še neurejena vprašania. ki so doslej ovirala sklenitev prijateljskega pakta.
Ureditev mejnega prometa z Bolgarlfo
Priprave v Beolradu in Soiiji — Konferenca v zunanjem mi-'	iiistrstvu — Rezerviranost v Bolgariji
Beograd. 11. februarja, č. Danes se ie
vršila v zunamem ministrstvu konferenca. na kateri so razpravljali o potrebnih ukrenili povodom otvoritve m^-je naoram Bolgarski Konfanrmce so se udeležili ministri Niko'a Uzunovič. dr. Kumanudi in Savkovi§ ter pomočnik notraniega ministra Žika Laz:č Določili se bodo eksj>erti. ki se bodo po-ga;ali z bolgarskimi delegati zaradi ureditve prometa na meji. zlasti prometa dvolastmkov. in zaradi ureditve splošnih obmejnih od'nosaiev med nami in Bolgarsko da bi v bodoče ne prihajalo več na bolgarski nrrii do sponadnv in do nesporazuma. Pogajanja se bodo vršMa v Pirotu.
Sofia, II. februarja, g. V preso;aniu otvoritve jugoslovenske meie napram Bolgariji se je mnenje v zadnjih dnevih
preobrnilo. Splošno se oovdarja. da ie s tem ukrepom rešen le ed.n izmed mnogih bolgarsko-jugoslovenskih problemov. Zunanji minister Burov se ie v soboto po daljšem eovoru v Plevni bavil z reparaci'skim problemom ;n manjšinsk;mi vprašanji ne da bi se bil pri tem dotakni! otvoritve iugosloven-ske me;e. V urdamh krogih na^bšaio. da Jugoslaviia ni storila tega koraVa na liubo Bolgariji temveč posredovalcem na liubo Koncem te^a meseca 'e bo sestala mešana obemjna komisna. ki ho določila one obmejne točke ki ih bo moeoče uporab'iari za preston One osebe ki imaio na obeh straneh meie posestva, bodo lahko prekoračil* me o pri na;bližiih stražnicih. dočim bo Prestop meje za ostale dovoljen 1-е na določenih točkah.
Ostre odredbe glede učiteljskih dopustov
Prekoračenje v zakonu določenega roka za nastoo «?lužbe se mora kaznovati s takojšnjim odpustom iz službe
Beograd. 11. februarja, r. Minister prosve te ie izdal prosvetnim oddelkom to-le naredbo:
Niso redki primeri, da se nosnmezrii učitelji in učiteljice po odobrenem dopustu ali bolezenski odsotnosti kakor tudi po šolskih počitnicah in po premestilvah iz mesta v mesta ne javljajo v službo pravočasno in d;i so celo 10 dni z nrstopnni službe v zamudi. (Člen 133.. točka 7. zakona o uradnikih.) Drugod, kjer velja zakon o ljudskih Šolah od 19 aprila. 90 v zastanku do 7 dni (čl в жа-kona od 15 januarja 1929 o izpr^memb^h in dopolnitvah zakona od 19 aprila ч124) Kliub temu se ne ir.vajrjo oilredbe čl. 1ЯЗ лакопя o uradnikih in čl 6. zakona od 15 anuarja 1929. Vrhu tega nekateri učileli.i izostajajo brez zadostnega opravičila po več dni iz slnžbe. Nadzorne oblasti fuoravitelii. 4(.lski nadzorniki in prosvetni inšpektorji) ne stavliaio potrebnih predlorov za izvajanje čl. 133. zakona o uradnikih in čl. 6. zakona od 15. januarja 1929. bodici iz malomarnosti ali iz drugih ozirov, ali pa zato,
Novi pomočnik finančnega
ministra
Beovrad, 11. febr. p. Krali ie danes pod« prsal ukaz, s katerim ie stavljen na razpo» lozcn:e dosedanji pnmočn:k finančnega mi» nrsfra Ješa Protic. Na njegovo mesto ie bil imen^v-in dir. Fran Go^pndnetič profesor zagrebške univerze. Icto'^sno ir bil "roko» ien n»če'nik katastrskega oddelka Milivo-ie G;okič.
Proračunske razprave
Bsograd. 11. februaria n V fnančnem m nistrstvu so dokonča'i red kcHo proračuna m'.nistrstva za vere V defnitvni sestavi znnša proračun toga resora 110 milijonov denarjev. Haines popoldne se jc pričela г?т.!>гал'а o proračunu prometnega m'nistrstva. Posvptovan;a se ie udeleževal tudi prpmetn1 m'n'ster dr. Korošsc s svojimi referenti. V proračunu bodo izvedene | večje zpremembe. Ker je proračun pro-
ker ie učitel: po zakonskem reku vend.irie prišel v službo Tako postopanje ie nezakonito in kaznjivo. Zato odrejam:
t.) Ako se učitelj ne javi v «lužbo 10 dni. oziroma 8 dni. kakor je pravilno, ali ;»я па službenem mestu brei z-idcstnega opravi?>H izostane od službe štiri dni. so vi Sie »blisti (upravitelj, šolski nadzornik) delžne. da prvi dan po poteku zakonskega -ока ntrno ofcvpsfijo prosvetni odd^jpli o »em. Prosvetni oddelki pa morajo takoi staviti prprHog ministrstvu prosvete za pre«tanek s!"žhe rm členu 133 7.nkona o uradnikih ali členu 6. zakona od 15 ianuaria 1929
2.)	Predlog je treba slaviti tudi v primeru da «p učitelj ali učiteljica javi na služb.-« po določenem ro'.-u. ker s tem ni ггегг^Јепи uporaba čl 13^. zakona o uradnikih in ?l R. zakona od j5. januarja 19C9
3.)	Višji organi, ki opu?te predložiti poročilo in potreben pred'ow. se hodo smatral' da so nesposobni zn službo. Proti niim «e bo najstrožje postopalo.
metnega ministrstva ze'o obsežen, bo trajala razprava več dn-: Celotni proračun še ne bo tako kmalu redigiran
Izenačen ie koledar ja
Beograd, 11 febr. č. Danes je minist r ver dr Alaupovič sprejel cetiniskega vladi' ko Dožiča, strokovniaka pravoslavne cerk^c гл. ureditev in izen^čenie koledarja Bisk-jp Dožič se je 1. 1922 udeležil vaseljenskega sabora, na katerem so razpravljali o tem vprašanju in na katerem ie bil snrejet trie* gov predlog za izenačenje k '^d-aria V'tt da h or:e izenačiti koledar tako. de bi že le os praznovali skupaj k^to^ške in pravo= slavne velikonočne praznike. Vladika Dožič ima nah;go. pripraviti vse za izenačenje obeh koledarjev.
Trgovinski minister na oovratku
Recjrrad, 11. februarja, p. pn vecteö iz l'ariza. je minister trgovine dr. Mažuranič danes opoldne odpotoval iz Psrir-a v Heo grad, kjer pričakujejo njegov prihod za ju tri popoldne.
Sibirija v srednji Evropi
Najostrejsa zima zadnjih desetletij
Katastrofalna situacija v Srbiji - Prekinjen železniški promet - Pokvarjene telefonske zveze - Rekorden mraz na Češkem in v Rumuniji
\
ii: S?
Beograd. 11. februarja, p. Beograd je imel danes najnižjo temperaturo tekom zadjnih desetletij. Od včeraj zjutraj je temperatura neprestano padala, tako da je dosegla davi 30 stcpini pod n člo. Mesto je bilo ves dan kakor izumrlo. Mraz je bil tako silen da je več železničarjev. policistov in nočnih čuvajev dobilo v nočni službi tako hude ozebline, da so iih morali prepeljati v bolnico. Danes neprestano sneži. Zvečer ;e začela pihat; ledeno mrzla kosava (vzhodni veter).
O še hiiišem mrazu prihajajo vesti iz Južne Srbije, kjer ie temperatura dosegla ponekod celo 35 stopini pod ničlo. Iz Valjeva poročajo, da ie zmrznilo več ljudi, ki so v snežnem zametu zgrešili pot in ostali na prostem. V vse; Srbiji ter v večjem delu Bosne in Hercegovine znova sneži tako da ie komaj obnovljeni promet zonet resno ogrožen. Na progah med Nišem in Ca-ribrodom ter Nišem in Skopljem so morali promet opoldne docela ustaviti.
Vsi vlaki prihajajo v Beograd z velikanskimi zamudami Današnji zagrebški brzovlak. k' bi moral po voznem redu pr spe i v Beograd že zjutrai ob 8.. je prišel šele popoldne ob 5. Pri Batai-nici je na poledeneli progi skočil iz tira pomožni vlak. ki ie bil poslan z delavci na prozo, da io očisti Sava in Dunav sta docela zamrznila. Med Beogradom in Zemunom se vrši po 60 cm debelem ledu promet z vozovi in avtomobili.
Zaradi strahovitega mrazu ie nro-svetni minister odredil da se v Beogradu za dobo sedmih dni ukine pouk na vseh šolah.
V Sremu divja strahovita burja, ki povzroča velikanske snežne žamete. Telefonske zveze med Beogradom in Sremom so večinoma Drekini.ene Pokvarjena ie tudi telefonska oroga Beo-grad-Lj^bljana, tako da so mogoč: razgovori le s posredovanjem drugili prog. Ravno tako je prekinjena zveza z Dalmacijo in Bosansko Krajino, del južne Srbije pa je docela odrezan od ostale države.
Tudi iz RumuTiije in iz Bolgarije prihajajo vesti o strahovitem mrazu. V Rftmuni.;i je ustavljen skoraj ves Železniki promet. Temperatura le padla na
35 stopinj pod ničlo. Tudi Bolgarija ima izredno ostro zimo. V Sofiji ie kazal toplomer on-oldne 21 stopini pod ničlo. V Besarabi.ii ie napočila prav sibirska zirra. Po še nenotrieniJi vesteh je padla temperaura v tamošnjih krajih cclo nad 40 stopinj pod ničlo.
Beograjska meteorološka postaja ie izdala o opoldanski temperaturi sledeče poročilo: Beograd 26. Petrovaradin 26 Zagreb 20. Sarajevo 14. Veliko Gra-dište 31. Banja Koviljača 25. Niš 21. Kos. Mitrovica 18. Ljubljana 20. Skop-
У Jugoslaviji popijemo skoraj za osem milijard alkohola na leto
Dr. Popovič je izračunal, da produciramo in potrošimo v nsši državi alkoholnih pijač za 7,8 milijarde dinarjev
Beosrrad 11. februarja r Znani pobornik prot:a!fkoholnega pekreta v naši državi dr. Miloš Popovič. navaia tele podatke o po trosnji alkoholnih pijač v naši državi
Po podatkh. ki smo jih sestavil.; na podlagi statistik v ministrstvih poljedelstva in financ, znaša povprečna leta proizvodnja in potrošnja vina v Jugoslaviji 3,590.000 hI. Posamezne pokraime participiraio na tom v sledečem iznosu: Hrvatska in Slavonija 993.000 h!. Voivodina 692CG0 hI. Svb.ja z Južno Srbijo 770.000 hl Da'maciia 457.000 hl. Slovenija 555.000, Bosna in Hercegovina 103.000 Črna gora 5.000 h! Proizvodnja vina v steklenicah znaša letno 293.000 steklen c.
Letna proizvodnja piva v 38 pivovarnah zniša okroe 1.000.000 hI
Prozvodnia žgania kažP naslednio sliko: v vsei državi ie oribližno 100 000 kotlov za žgamekuho. Na Hrvatskem proizvajajo letno 170.000 hI žgania v Bosni in Hercegovini 87.000. v Dalmaciji 3.000. v S!o-
Invalidi in redukcije
Г.еоггаД. 11. februarja, n. Predsednik vlade, general Peter Živkovič je izdal plede redukcije uradništva to-le interno naredbo:
«V državni in samoupravni službi !e zaposleno znatno število vojnih invalidov iz zadnjih vojn za osvobojen je in ujed'nHnje. Oni. ki se vedejo v službi nemarno in brez vesti, ne morejo zahtevati, da ostanejo 5e dalie v državni službi. S pravico pa pričakujejo, da bodo obvarovani redukcije oni, ki so v vomah trpeli in ki so se izkazali z zanesljivostjo in s sposobnostjo v službi. V podrejenih položajih državne službe se nahaja tudi večje število ruskih beguncev. Med temi so taki, ki so poslali v prejšnjih vojnah nesposobni za več ali mani težko delo. Glede na ta izredno težak položaj tako vojnih invalidov kakor ruskih beguncev je predsednik vlade gosp. general Živkovič izvolil odrediti, naj se o priliki redukcije uradništva vojni invalidi, vojne sirote in ruski begunci, ki so sicer v vsakem pogledu zme-s Ii Ivi in večini, ne odpuščajo iz službe, temveč še nadalje v službi obdrže.
čiščenje v komunistični stranki se nadaljuje
Kovno, 11. februaria (be.) Kakor poročalo, je •>kle-ir! osrednji od>bnr' komunistične stranke prepeljati Rndcika in RaJovstejca Iz SiiMrlJe v Su-hum v Kavkaza, ia sie« baje iz zdravstvenih raziosov.
veniii 30.000 v Voivodin 23 000, v Srbiji 326.000. skupno 612.000 hI Vrhu tega ie še 7 industrijski! in 75 po'iedelskih tovarn, ki proizvajajo skupno 370.000 hI čistega alkohola.
Skuono se v naši državi popije letno: vina 3.580 000 hl pva 1 miliion hI. vina v steklenicah 2.000 hI. žgaaia 612.00Э hI. likerjev 402.000 h!
Ako vse te količine preračunamo v dinarsko vrednost in ako računamo povprečno liter v;na do 10 Din. liter p va po 10 Din. liter zgrni a po 2n Din. liter likerjev in finih vin on 50. D n dobimo, da izdamo:
Za v no 3 580 milijonov Din. za pivo 1000 niil'iionov Din. za žiganie 1 222 mil'jonov Din. za likerje 2 000 milijonov D:n. za fino vino 'ti ša-mranrec 10 m -'ijonov Din skupno 7.812 milijonov dinarjev Z vsemi so-cialmmi in zdravstvenimi posled'cam.- na te številke narastejo najniani na 15 do 20 milijard letno.
Ruski tisk o podpisu protivojnega protokola
Moskva, 11. februarja d. Podpis Litv'no-ve;a protokola ie napravil v tukajšnjih političnih krogli najboljši vtis. CascPisje poudarja. da ie doseela Rusija s podpisom teea akta ve! ko diplomatsko zmago in znatno utrdila svoje stališče na vzhodu. »Izvestiia« pišejo, da pomeni Litvinovov protokol nov korak na poti h konsol daciji evropskega miru Ruska diplomat ja se ne sme zadovoljiti s tem uspehom in mora nadal.ievat: z energičnim delom za resnič no razorožitev. Dalje komentirajo »l.zve-stija« izjavo romunskega de'eiiata M no-resca o pomenu protivojnega pakta za Romunijo in naglašajo. da po isjavi Li t vino va protivoini protokol v n!čemer ne tangi-ra spora med Rus jo in Romumio ter da so vse iluzij e. katere je eoiil v tem vprašanju romunski delegat Minorescu, brezpredmetne. Minorescu ni protestiiral proti izjavi Litvinova in je s tem molče pristal na njo.
»Pravda« izjavlja, da ruska zunanja po Ii tika zasleduje praktične in rea'ne cilje. S podpisom protivojnega Pakta ie veliko storjeno za konsol dacijo evropskega m:ru. k; ie nemoco? brez sode'ovania ruske države. Rits'iia bo z vsemi silami dela'a za razorožitev, ki ie edina garancija za ohranitev svetovnega miru.
Ke 19. Solit 1 stopinja pod ničlo. Pač pa izkazuje Kotor plus 5 stopinj.
Katastrofalna zima na Češkem
Praga, 11. februarja, sh. Včeraj in danes .ie nastopila na Češkoslovaškem zima. kakršne ne pomnijo že od leta i 1775. V nekaterih krajih, posebno na ; jugu in zapadu države ie padel termometer na 40 stopinj pod ničlo. V "ragl sam? ie bilo včeraj in danes opoldne —25. zvečer in ziutrai pa 31 stooinj pod ničlo. Položaj na železnicah je katastrofalen. Vsi vlaki, posebno na Slovaškem. imajo velike zamude, Voda zamrzuie v strojih in bilo ie že več primerov. da so popokali kotli, železniško min'strstvo je moralo popolnoma ustaviti pro'met na manjših progah. V Pragi ie veliko ooman kanje tremoea in deloma že tudi nekaterih vrst živil.
Situacija v Avstriji
Dunai 11 februaria s Zarad: novesra hudega mraza se ie led na Dunavu zopet povečal Ledeni iez ie dosegel že Höfle n zapadno od Dunaia in bo iutri ziutraj. ako mraz ne pojenja prispel do Tu lna Južno od Dunaia ie Dunav Pokrit z ledom V Avstriii ie tekom dneva vladal mraz med —17 do —33 stop mami V Inomostu ie bi'o —18 v Solnogradu —24. v Admontu —33 na Dunaju pa cd —22 do —27 stopmi mraza.
Zimske nadloge v Nemci ii
Berlin. 11. februarja, (be.) V vsej 4*m?iji vlada naarvnost sibirska zima Meteorološki krosi pravijo, da je zima dosegla višok in da bo začelo snežiti. Kakor poročajo od vseh strani, ima zima naravnost katastrofalne posledice za promet in industrijo. V Vratisla-vi se je razpočil v vsej dolžini veliki Viljemov most Vil-emov prekop je za promet zaprt. Berlinske ulice so kakor da bi izumrle
Berlin. 11. februarja. Danes ie zdravniško društvo z razelasom pozvalo vse osebe. Vi so slabokrvne ali v visoki starosti, naj v tem silnem mrazu ne zapuščajo svojih domov Kazen teea naj se branijo v tem času z moS-no zabeljeno. mesno in mastno hrano, ki daje organizmu dovolj toplote. Zdravniki priporočajo vsemu prebivalstvu, da si pri izhodu zavaruje uhlje, ki radi zmrznejo, ne ds bi se človek zavedal lega. Poslfdice mra-?a so se danes pokazale na ulicah, kjer je moralo ]47 oseb iskati zdravniške pomoči pri zdravniških postajah zavoljo zmrzlih oli-Ijcv, «osov. rok in nog.
Iz Dessana poročajo, da le zemlja tako silno zmrznila, da morajo grobokopi uporabljati dinamit. ko kopljejo jame na mestnem pokopališču.
Položaj na Madžarskem
Budimpešta, 11 febr. s. Po vsej državi je padla temperatura pod 20 stopinj. V gorah okoli Pešte je ceJo 30 stopinj mraza. V notranjosti mesta je kazal toplomer davi 28 stopinj pod ničlo. Mraz povzroča velike prometne ovire.
Angleško-ruska borba v Afganistanu
Berlin, 9 februaria.
Poročila iz Afganistana vedno bclj potrjujejo domnevo, da so vsi nemiri in prekucije. ki se vrše sedaj rta ozemlju med Ka)berski-mi prelazi in Herarcm le repriza starih sporov med Londonom in Moskvo za posest Afganistana kot preddvorja Indije.
Angleži so posvetili vso pozornost osigu-ran.i'u suhozemske poti od Sredozemskega morja do Indove delte, čim se ie pokazalo, da je z modernimi prometnimi sredstvi mogoče priti v Indijo tudi preko Azijskih puščav. po sledovih prastarih suhozerrskih potov. Ko je Rusija s svojimi osvojitvami v srednji Aziji prispela že prav na Pamir in jela trkati na vrata Indijskega cesarstva, so Angleži to pazl'ivost še poiačih' Po osvojitvi Pemdžaba so zgradili strategične ce-ste proti Pešavarju in se utrdli na Ka:bersVih prelazih, odkoder so poskušali premakniti me.ie Indi'e na zapad preko Afganistana že leta 1839 Svobodo'jrbni jn boieviti Afganci pa so to prvo angleško ekspediciio z-rago-v;to odbil" in nato s tiho podporo Rusiie vzdržali štirideset let mirne, če-tudi mrri" odnoša;e г АтгШо Tudi druga angleška ekspedicija 1 1878 proti Kabulu in Kanda-bar?u ni dosti dosegla.
Za Angleže so nastopili boljši časi ko so po segli v bo i z zlatimi funti in vstoličili пя afganistanski prestol emirja ki so mu bT fvn-ti ljubši od rabljev Tako so se d^ leta 1^93 odnosa ji v tol'ko zb-4'šil;. da ie bila sklenje na med An.glijo in Afganistanom razmejitve, na pogodba.
Po tem aranžmanu so pristopili Angleži k direktnim razgovorom z Rusi o na dal in-' u-sodi Afganistana ter končno dosegli da so I 1907 priznali Rusi Afganistan k^t angleško interesno sfero in prenehali s svoio nro. tiangleško propagando Mir. ki ie sledil temu sporazumu ie bil nato nenadoma cr:V-njen 1 1914.. ko so se med svetovno vorn dvismili na pobudo nemškjh agentov in s podporo Afgancev severozmadni in d'"«V i gorski rodovi. Vnel se je Ь'М. ki 'e tra'^1 do leta 1919 in vezal okoli 2"!0.CC0 an.glešk'1i vo'akov.
Po porazu Nemčije je prcvze-la nje trrs.*o Rnsi.ia in uvažuroč s.trate«ričen pr>!ožai Afg? nistana napram IndiM. podprb z vsemi sredstvi borbo Afgnncev za svobodo ;n sarr"1-sW:nost. Sklenila je ž n.vmi 1 I9TЯ o-iiate'j-sko po-godibo in pričela s preTr-išl:eno ekspanzijo od Метл'а preko Hcata na Ка"<1ч. har in po črti Bnhara-KeMf-Kahu! na Ka'-berške prelaze, pri čemer }o re tiho :.n izdatno podrciral z rusko pomočjo postavljeni krali Atramilah.
Ta tiha ruska penetracija v Afganistanu Angležem seveda pi bila prav nič všeč. Poznavajoč orientalsko mentaliteto Afgancc-v niso štedil: z novci in sktsšsH so parrati rcltčo propagando z z'a'to protiakc;io, ki pa zopet ni irscela popolnoma zadovoljivo. Zato ie nastopil s svftjp rnisteriozno .rrrisi\to polkovnik Lawrence, ki je znan kot eden r.ai-sposobneišvh angleških agentov za ozerr'' Prednje in Osrednje Azije. V kol ko je njegova misija uspela, se še ne da reči. gotovo pa je igrala pri organiziranju zadnjega ra proti Amamrteh« veliko vlogo in da af-gansika vlada ni zastonj razpisala na njegovo glavo visoko nagrado.
Moskva kar nič ne taji svo;ih sirnipati' do Amanuilaiia in je že baje izročila samo^van-cu Habibulahn uiltimat, v katerem zadeva odškodnino za vo'ini m«terjal, ki ga je sprejel Amamrlah iz Rusije in tako'šiie prenehanje s plenjenjem državnega denar'a.
Obenem se je napotil na poziv Amantibha njegov najstarejši s»n iz Pariza v Moskvo, kjer je pre'el podrobne instrukciie in nato z letalom odletel v Afganistan.
Kako se bodo razvijali v bodoče dojjo-dJki v Afganistanu, ie težko prorokovati. Gotovo pa ie. da ne bo odločni Amanulah zlepa popusti! jn da se bo moral morda knrohi umakniti v senco angleških topov samozvanec Hab'bulah. ki sedai izdala i.zgonska povcli.a za ruske Pilote, inrenjerje in mehanike, ki so vstopili v službo za vlade Amanulaha
Po vesteh iz ruskih virov predira Amanulah z uscehom proti Kabulu. pri čemer ga podoira Ali Ahmed Kan. svak Amanulahov. dasi ga Angleži proglašajo za полиса ore-t ende nt a Orirpacija sil bo do pomi'adi v glavnem zaključena in krali Amanw'ah. ki se trudi odrezati samozvanca od indijskih meja. ima mnogo izgledov na uspeh.
Včeraišnfe avdijence
Beograd. 11. febr. p. Danes so bili v av* dijenci na dvoru ministrski pred ednik ßes neral Pera Živkovič, madridski poslanik in bivši minister dvora Dragutin Jmkovič, minister za šume in rude Radivoievič nas čelnik generalnega štaba genera' Peš~ič, ko* mandant beograjske garnizije general Mi» losavljevic in policijski direktor Mmojlo Lazarevič. Novi dunajski poslanik Miloies vič je danes odpotoval na Dunai. praški poslanik dr. Angielinovič pa potuje jutri v Pariz, K vr ostane do konca tena meseca, nakar bo nastopil svoje poslaniško mesto v Pragi.
Vprašanje beograjskega kemisaniata
Beograd, lj. februarja, р. V zvezi s ponov nimi avdijcnrrmi znanega beogrn plcega in dustrijaka Milega Savč'ča, ki je bil t.^kom zadnih dva dni dvakrat snrejet v avdi.'enc? na dvoru, se širix> v tukaišniib krogih vesti. da ie posp. Savčič najresne:ši kandid.i' za občinskega komisarja v Beogradu. Iz vladnih krosov istočasno demantirajo vsaki-domnevo, da bi mogel biti imenovan za ko misariia v Beogradu sedanii župan dr. Ku manudi, ki je obenem minister pošte in za stopnik zunanjega ministra, ker bi ne m" gel istočasno opravljati vseb teh funkcij
Konferenca o rentnem davku
Beograd. 11. februarja, r. Minister finm sklieme širšo konferenco, ki bo razpravi '•>' O vprašan!u rentnega Havka.
Na konferenco so povabljeni tudi zasto^n1 ki upravnega odbora Narodne banke. Kun reDCa se vrši 21. februarja.
Brzojavka UJN2B prometnemu ministru
Oblastni odbor LJJNŽB v Ljubljani io snoči odposlal na ministra prometa v Beogra du to-le brzojavko:
«Oblastna direkcija v Ljubljani pri izplačilu razlik ne upošteva 20% eksekutivne doklade, v smislu člena '26. ter 15% s1«ro sine doklade v smislu čl. 29. zakona o dr ž'ivnem prometnem osebju, kakor tudi ne stanarine činovnikov III. kategorije. Ker postopek direkcije ne soglaša z zakonskimi določbami in ker je osobje materijalno moč no prizadeto, prosimo gosp ministra tozadevne odpomoči. Ker stanuje veliko število uslužbnecev ljubljanske direkcije zaradi splošne stanovanjske bede izven Ljubljane v oddaljenosti do 70 km, prosimo gosp. ministra. ila blagovoli za ljubljansko direkcijo dovoliti tudi v bodoče nedeljeni delovni čas. — Oblastni edb«r UJNŽB, Ljubljana.,
Sličice izpred sovjetskih
Komunizem, ki je bil nekdaj Лого veroizpoved ruskih rnas. si mora Jan.s s trudoma krčiti oot v ogrom i :i pasivnih masah ruskega kmeta. Pn tem pa ie njegov uspeh v kričečem nesorazmerju z ogromnim naporom in upo-rablienimi sredstvi. Po desetih lerh svoje vlade sovjeti z resisnacuo ugotavljajo da so v nekaterih panogan javnega dela poraženi, v drugth oa kljub vsemu prizad :vanju in gra.idi-oz-njm načrtom ne dosegajo že-emli uspehov.
Bolj ko vse vesti o razkolu v suan-ki. so značilni za današnje stanje dogodki. ponavljajoči se na *'sch straneh ogromne države in dokazuioči, da ruski narod ni sprejel nove doktrine, marveč se njegovo življenje nadaliuje še vedno v starih izvoženih kolose^ih. Večni nemiri in zlorabe pri v S4 ko letnem nakupovanju žita in s temi zvezani procesi in kazenske ekspedicije so v sovjetski državi skoro pravilo. Po cg tega pa pron cajo v javnost vesti o antisemitizmu. korupciji, oorastu ner, s-menosti in globokem srdu širokih mas do komunizma Sovjetski časopisi obravnavajo te dni tri tmične orocuse. ki so do svojem značaju oomjlnoma identični s procesi carske dobe m pričajo. da novi sistem boleha na stih boleznih. ki so podrle romanov ski Imperij.	.
Sodišče v Umam se peča te dni s pojavom samozvanca Zmurčikova. ki se ie ukrajinskim knrtom izda a' za ve-ikega kneza Mihajla Aleksandroviča. brata zadnjega car'a. Kmetje so tru-moma sledili sa';noz\ ancu. ki je nastopa1! pri- cerkvenih slavnostih v herme-linovem plašču in z zlato krono na g'a-vi. Zmrrčikov je obetal ljudem boj proti boliševikom. zato pa so ga kmetje krmili in bogato zalagali z denarjem. Državna politična uprava (GPU), t. j. policijska oblast Sovjetske Uni:e. je šele do dolgem času in trudu uspela napraviti konec gibanju in se polastiti samozvanega velikega kneza. Na zatožni klopi ž njim sedi tudi 78 kmetov, predsednikov raznih selskih sovjetov. :n listi se ne morejo dovoli najuditi, da je v prosvetljenem 20. stoletju mogoče kai tako srednjeveškega.
Drugi neugodni pojav, ki se ponavlja z obupno monotoni.io. so denarne malverzacije. ki i;h zagrešijo v vseh državnih uradih sovjetski funkcijona-rji, izbrani iz raznih strankarjev in Doliz-obražencev. Sodišče v Smolensku je obravnavalo te dni veliko poneverbo državnega denarja, k; so jo izvajali sovjetski upravniki Vinogradov. Mel.ini-kov in Dzjavoruk. Stvar je tem bolj zanimiva, ker je državi zvesti uradnik Ambrozius razkril te poneverbe že pred letom, pa je revizijska komisija našla vse v redu in Ambrozius je bil kazensko odstavljen s svojega mesta. Časopisi se zopet čudijo, kako oridejo na važna upravna mesta ljudje, ki ne poznajo niti najprimitivnejšlh pravi! sovjetskega katekizma Obtoženi so se pred sodiščem izkazali za take neved-neže. da. so komaj vedeli, kdo je bil Ljenin.
Gotovo tudi ni brez zanimivosti vest moskovske «Pravde», ki poroča, da so zavedni komunisti v Belorusi.ii osnovali podnorni fond za iavne delavce, ki utf-pe škodo na imetju in zdravju v borbi «s selško temo in reakcijo». Poboji selških sovjetskih činiteljev in posebno umori selskih dopisnikov raznih listov so namreč nekaj običajnega. Sodna kronika ie polna takih dogodkov z vseh strani Rusije. «Pravda» navaja kot ku-rioznost opravičevanje kmetov: «Boli-šev ki so dobri ljud e. komunisti oa so razluvniki in katoržniki (kazneici)».
Stalna sodna rubrika sovjetskih listov je posvečena tudi zfoč.nom. ki nimajo protižidovsko obeležje. Sodišče v M'nsku ie obravnava'o pretekli teden or>mer take nestrpnosti. V sovjetski državni tovarni «Rdeči Oktober» so de'avci Točilin. Gruždjov in Kras-njanski na vse mogoče način0 Drega-nlali neko 20 letno ZidovVo Psovke, grožnje in tepež so bili deelž nesrečne 'idovke. Neko soboto oa so jo obtoženci ujeli na dvor šču ter jo oblivali z ledeno-mrzlo vodo. da e komai ostala pri življenju. Obtoženi so se zagovarjali. da je vse de'avstvo v tovarni oroti Zidom. «Dokler ne potolčemo vseh Zidov, ne bo komunizma», ie splošna sodba sovjetskih delavcev.
Casonisje posveča naštetim in drugim slični-m Daiavom veliko pozornost in zahteva energčneiših ukrenov zo-oer te izrazite primere nekomunističnega no'movanja «B^dnota» ngotavl a 'a i" k-n-mmi*^™ dospel do faz" k? ga trn;eni kmetski in delavski o Ipor potiska v defenzivo d-oč m «tema» prehaja v odkrito ofenzivo.
Rujavi premog za Ljubljano
Ljubljanska mestna plinarna sporoča, da bo dojila v kratkem več vagonov prvovrstnega rujavega premoga iz rud-nika Peklenica. Premog bo oddajala plinarna po 50 D"n za 100 kg v vsaki množini do 400 ke loco plinarna. Vodstvo plinarne upa da bo lahko za'e'o z oddajo v četrtek, morda pa že ce o peprej. я^о se posreči premog dobiti že danes. Ako se to zgodi, bodo interesenti obveščeni v listih.
Interesantna in značilna polemika
Na vjest pod gornjim naslovom iz-nesemi u broiu od 7 o. mi., u kol ko se tiče stečajnine Slavenske banke, molim Vas. da nrema zakonu o štarr.pi u Idučem broju donesete ovaj
I5PRAVAK.
Nlje moja krivnja da lica. odgovorna za slom Slavenske ba^ke. nisu p >-zvana na odgovornost, več e nasunrot :stlna. da sam u koliko ie u moioi m"či bilo. uči<n'o sve. da to učlnieno bude.
Nije istina i od-lučno prosviedujem, da bi se kikvidiranie preostale rra.se Slavenske banke vrš:lo škandaloznim пас'по'Ш na račun prevarenlh vjerov-n:-ka. —
Istna ie nastrorot. da ie meni zaledno sa vjerovničkim odborom usp:elo, da u ovako kratko vrHeme reaPziramo najznafeniii d!o steča.me mase. tako da ce več danas može računat' sa posve-mašn.;om likvidacljo-m ovako glomaz-ncg. kod nas ioš nez^pamč^nog steča-ia. — Rad moi i vjerovmičkog odbora stoji nod strogem kontrolo-m nadležnih si'dskih vlasti, ier svaki zakliurak naš biva prema pronis/тга orerpčen kr. sudbenom stolu k?o ^te^ninom sudu. te se niti jed an ne prov?.d;a dok ga sud na znan'e ne primi. Uz to ie svakom vierovn'ku slobodnn uvi'ek i u svako doba zatraž;t: i moliti trčan uvid u po-sb^anje stečame uorave.
Mora se zrat1'. da su članovi viemv-nlčlcog odbora nwzdanici v'erovn'ka i f'm več kao takovi su zvani i dnžni. da sve čine samo u ;"feresu stečajne mnse. a t'm i vierovn'ka.
Ovakov'm neorom'sl'enlm iziav^ma i sa^ovol'Ti'm obiediivan'em dpn^lije stečajne ut)ra^'e samo se škodi irntee-sirra vierovn:kn. a to sigurno ne bi smjela biti svrha dobro mlslečeg pri-vredn'Va i patriota.
U Zagrebu, dne 9 fe^brtrara 1929. Ivica Kovačevič, v. r. advokat i stečajni upravitelj Slavenske banke d. d.
Oprostilna sodba v beograjskem bančnem nrccesu
Becgrud. 11 febr. p. Danes popoldne ie bila razglašena razsodba v orocesu proti bivšemu direktorju Angleške trgovske ban» ke v Beogradu in soobtoženim bivšim funk» cijonarjem te banke. Za razsodbo ie vlada« lo v javnosti ogromno zanimanje. Sodišče je vse štiri obtožence oprostilo z motiva» cijo, da se ne da ugotoviti, v katerem ča» su so bila podpisana inkriminirana garan» cijska pisma.
Smrt hrvatskega pravnika
Zagreb, 11. febr. č. L'mrl je bivši pred» sednik Stola Sedmorice Stjcpan Posilovič v 79 letu starosti.
Atentat na mehiškega predsednika
Mexico City, 11. febr. (be.) Mehiški pred-sedimk G1H je za las ušel atentatu. Neznanci so skušali vreči v zrak kakih 20 km pred Мехгсот vlak. s katerim se je vozil predsednik. Lokomotiva vlaka :,n neki železniški voz sta bila vržena z dinamitom v zrak. Atentat je bi»! izvršen zaradi justifllkacije morilca Tora la.
Mexico City, 11. febr. (lo.) O priliki pogre-ba morilca predsednika Obrego-na. Torala. je prišlo v mestu do velikih nemirov. Pogreba se ie udeležbo na tisoče ljudi, ki so kričali »živio Toral!« In metali na rakev cvetje. V bojih s policijo je bila ubita 1 oseba Iti 20 ramemh. Na pomoč so pritekli gasilci z motor-n mi brizgalnicami in z močnimi vodenimi curki razpršli demonstrante. Kon-"no ie policija vzpostavila m^:r in red.
Nesreča nemškega zrakoplova
London. 11 februarja, (lo.) V bližini vasi ForpMns, 30 milj od Aberdeena. je padel med drevje zrakoplov s t^emi Nemci. Kate-roga je zanesel preko Severnega tnor'a strahovit vihar iz Lipskega. Vsi trije so bili 'ahko ranjeni.
Prva seja strokovnjakov za reparacije
London. 11. februarja, (lo.) Danes »poldne se ie vršila ped predsedstvom ameriškega Hel »гаta Owen Younsa prva seja odbora strokovnjakov za reparacije, ki pa je bila privatnega značaja.
Zima na Krimu
Moskva 11 februarja, (mo) Na krimski "bali sneži že пергепе'-ота dva dni Prekinjene so vse zveze s S^vastopolom. .Lilto m drugimi kraji. Gorske vasi so popolnoma zasute s snesrom. Ljud'-e ne pomnilo, da bi kdaj zapadlo toliko snega.
"eko^dna h't^ost raketn'b sani
Monnkovo, U. februarja (be.) Inženier Valier 1С dosegel na Stamberš-kem jezeru z raketnimi sanmi, katere ie sam konstruira!, brzino od 37S kilometrov na wo.
Hmeljski trg
Žater. 11. februarja, h. Tendenca inirna. Promet okoli 30 stotov. Cene 1300—1500 K?
Zopet silovit mraz v vsej Sloveniji
Fatalne posledice v mestu in ni deželi — Podrobna poročila
iz posamezaih'krajev
Ljubljana. 11. februarja
— Sibirija prihaja k nam! Ledena doba nastopa!
Take in slične pripombe se čuje.io. ker mraz huje in huje prit ska V Sloven ji je danes začela temperatura zopet naelo padati. Ponekod ie zdrsni a kar še za 10° do 20° C pod nlčo. Najhujša zima ie zavladala do No.raniskem in na Krasu. Tu je rekorden mraz. ki bo imel po gozdoveh katastrofalne posledice. Tudi po Š.ajei vem in v Prekmurju .ie slovit mraz. Redki".o kraji. da ie temperatura padla le za nekai stopini. Kako velike diference v temperaturi so nastale v zadnjih 24 urah, kaže naibolje spodnja tabela o stanju termometra v posameznih važnih prometnih kraiih davi (v oklepaj'h stanje v nedeljo zjutraj):
Bo'niniska Bistrica —18 (—17.) Kranjska gora —24 (—15). Jesenice —21 (—6). Tržič —18 (—10). Kamnik —20 (—14). Ljubljana gl. kol. —19 (—15). Celje —2Э (—101 Brež:ce —15 (—9). Dravograd-Meža —22 (—10). Maribor —22 (—11). Liutomer —25 (—13). Kotoriba —25 (-20). St. Janž na Dolenjskem —20 (—10) Novo mesto —14 (—8). Kočevje —23 (—9). R?kek —34 (__14) у Kraniu ie kaza1 davi termometer samo —18 C.
Kritičen položaj na železnicah
Strupen mraz. spremVan z ledenim severom. ie povzročil danes na železniških progah tud v Slovenii večje težkoče. O železniški nezzodj pri Rimskih Toplicah ie »Slovenski Narod» objavil daljše poročilo. Tam ie iztiril vlak zarad zledenelih koles in zledene'Iih tračnic. Promet ie b:! oviran pet ur. Potniki so morali v Rimskih Topi -cah na postaji prestopati iz enega vlaka na drugega.
Brzoiavne in telefonske zveze so bTe spričo hudega mraza še v precei dobrem stanju in so brezhibno funkcionirale. Le med postajama Logatec-Planima so nooo-ka!e brzojavne žice. ki so padle na železniško progo, tako da iih ie potem lokomotiva zagrabila !n vleki a nekai časa s se-boi, tako da so se celo trije drogovi podrli.
Velke nepri?ike le imel tudi iutranji potniški vlak z Jesenic proti Ljubljani. Do Krania ie imel že tričetrturno zamudo, ker so zamrznile zavore. Z največjim n.aporom so v Kranju železničarji za si'o odstranili nedostatke Sprevodniki so uporablja!'' ročne zavore. Lokomotive sploh morajo zmagovati naivečie ovire, ker skoraj sproti zmr.zntie para v cevch. Zarad; silne burie na Krasu cr haiajo tržaški vlaki z neobičajno velikimi zamud nmri. Pa tud' vlaki iz Avstriie so kesni. SOE iz Beograda je pri-vozil v L! ubli an o s 7ur.no zamudo, iutranji brzovlak i-z Beocrrada pa je pripel na liubliansk; glavni ko'odvo- šele ob 15.30 (mesto ob S10). Dunaiski poooldausk' br-zovfak ie imel 290 minut zamude, tržaški opoldanski vlak 1 uro. a tudi monakovski torrnv'ak se ie zvečer zakesnil za eno uro.
Sibirski mraz na Notranjskem
Na Notranjskem ie mraz neznosen. Ledena buria že od Logatca in В oške planote dalje drvi z brzino 60 do 80 km. Davi je na Rakeku na postaii bilo —34 C. drugod се'о —35 C. Mraz pa ie še hui V proti Cerknci. Blokam n Ložki do'ini. Živahen promet na cestah ie popolnoma ustavljen. Razen potniškega avtomobila je le redka videti vozmka na cesti. Vse se skriva in fišči v topl;h zavetjih. Na rakovski postaj ie mrtvo. Lesni delavci na skladiščih niso mogli nakladati tovornih vozov. Vse ie zamrznjeno. Nobena kurjava nič ne zaleže Divjačna Po Wmd'schgrätzovih lovskih revirjih po Javorniku in pod Snežnikom silno trpi. Mnogo srn ie zmrznilo, že včerai so lovci našli večjo družino srnjad mrtvo.
* - «я—и—и май—я ,.-■■. ■ -. ,!ВДВ(Д Samo 5е danes zadnjikrat! Sloviti
Douglas Fa rbanks
v čarobnem filmu viteštva in junaštva
Gaucho
Film, ki radi svoje lepote očara slehernega gledalca!
Senzacionalno!	Velenapeto!
Predstave ob	4., po! 6., pol 8. m 9.
Tel. 2124.	Elitni kino Matica.
......... I	————^И
2elez.n Эка zveza s Postojno ie zaradi burje, ki neusnti jeino nanaša sneg na progo. zelo otežkočena. Zju.rai in skoro vws dan ie naletaval redek suh sneg
Po poroči vh iz Postojne ie bilo tam davi —35 C Po javorn šk h lm drugih gozdovih vlada straho.a. Drevje sP zaradi mraza ienti in Poka. Okoli Plen.ne in na Cerkniškem jezeru je ogromno število divjih rac in d vjih gosi. Revice strašno zmrzu-ie.io in stradajo.
Razen No.ran.iske ie glasom poroči', ki smo jih prejeli, posebno hud mraz tud: na pazadnem Štajerskem, v Prekmurju. Ovi ran ie železnišk' in drua; promet. Neka.ere vasi v Prekmuriu so popolnoma odrezane od ostalega sveta.
Tud v kočevskih gozdovih razsaja ostra burja. Mraz pa ie zaenkrat znosljiv. Velike težave dela burja voznkom. ki vozijo hlode in tramove iiz gozdov.
Neprilike kamničana
Tudi od Ježice dalje proti Kamn ku razsaja burja, ki ie davi се'о ustavila kamničana pri Trzčnu. Lokomotivi ie zamrznilo olje v ležajih .n na ostalih zunanjih pregi-balnih delih, kar je onemogočilo funkcijo-niran.ie in se je stro: deloma pokvaril. Telefonirali so v Ljub i a no po pomožno lokomotivo. ki ie nato odvlekla zamrznjeni vlak prot! Ljubljani. Med tem ča-om so !iud>e na postajah hudo prezebal. Vlak, ki bi moral priti v Ljubljano že ob 7..30. ie prisopiha! šele z enourno zamudo Šolarji so seveda zamudili šolo. delavci pa delo.
Šesntjakcbski okrai pa ie včerai poleg silnega pomanjkania kuriva zadela še druga huda kalamiteta. Prebivalstvo dHcč tja na Barje oziroma proti Rudniku ie brez vsake pitne vode. Pokvarila se ie glavna vodovodna cev na Karlovsk" cesti in Dolenjski cesti.
V nedeüo ob 8 ziutrai so na Dolenjsk: cesti v bližini Oražnove pristave opazili, da ie zače! vodni cttreh bruhati iz elavne cevi. Obvestili so takoi vodovodno upravo v Mestnem domu. da no5'je svoie de'avce na pomoč .i nedostatek čim prei odstram. Toda ni šlo tako hitro Popoldne oko'i 15 pa ie počila na Karlovski ce*ti v b!:ž'n' hiše št. 22 (Kozlerjeve v'üel glavna cev. k; mer<: v premeru 180 mm. Že poorej se je večkrat primerilo, da so po hišah porokah cevi. toda ti mali nedostatki so bili naglo odstranieni Preteki; teden ie enako poč'la vodovodna cev na Opekarski cesti ter so imeli delavc: mnoco posla, dn so vodovod popravili. Katastrofa na Karlovski cesti pa ie imela večji "bsc® in ie povzročila. da bodo Šentjakrbčeni in drugi prebivalci na d o'eni ski strani menda cel teden brez dobre pitne vode.
Voda. k; ie drla iz giavn- cevi po Karlovski cesti, se ie zlla v n:žie stoječe kra-ie in podzemeljska stanovania po raznih hišah posebno v kleti. V hiš; št. 22. kjer stanuieta v podzemlju SfiHetn! b'vši tesar Pavle Kosec in nieeova žena. ie voda za-lHa vse prostore do 30 cm v sr.ko. Oba reveža sta bla v veliki nevarnosti ter sta klicalla na pomoč Tesar Pavle Kosec ie nrfklen'en zaradi bolezni na nosteüo in si ni möge1 pomagati. Ker je b la vel:ka nevarnost. da voda še višie nastopi, so b"'i pozva,n: na pomoč gasilci, da vodo izčrpajo. Ker oa niso imel' primernih Drinrav. so 1iud;p morali odpravljati vodo sami z raznimi posodami. Bo'neca starčka Pavla Kosca so končno z reš"ln:m vozom prepelia'i v i a vino bo'nico. njogova žena pa ie dobila začasno zavetie or" neki sosednji dru-žini.
Ker ie postajala katastrofa vedno vcč;a. ip vodstvo mestnega vodovoda po svoj'h monteriih zaprlo vodovod na Starem trstu pri Za'azniku in Šentiakobčani so odslej brez vode. Danes ziutrai in ves dan so se dogajali mučni Prizor1 po vsem šentiakob skc.m okraju. Nekatere gospod n.jP so se sicer snoči še oravočasno za silo preskrhe'e z vodnimi rezervami, da so danes lahko še kuhale zajtrk im kosilo Po stranskih ulicah pa stranke niso b'!p pravočasno obveščene. da bo vodovod zaprt, in ie danes nasta'a med niim prava nairka. Mnoge gospodinje so si pomagale na ta načn. da so pohitele na vrtove, odfircble zgor-nio umazano plast snega ter nab'ra'e čisti sne?»- v posode in s snežnico pripravile kosilo
fJva delavca mestnega vodovoda sta že zgodaj dav; pričela s kopanjem, da odkrijeta pravo mesto, kjer ie vodovod počil. To se iima šp ni posrečijo. Kopanje trde zemlje ie zelo težavno. Do 1 m globoko zamrznjena zemlja ie trda kakor beton Siromaka sta se sama ves den tmič:-'a. da razkonlieta zem'io do giavn? cevi. Ve strud ie bil zaman. Na Karlovski cesti sta korala zemüo le kakega pol metra glo-
boko. Delavcu Ivanu Mlakarju je pri kopanju priletel kos trde zemlje v oko. da je moral iskati zdravniške pomoči.
Pomanjkanje vode povzroča tudi v zdravstvenem poeledu velike nedostatke. Ker stranišča nimajo vode. se ie začel ponekod še razširjati smrad.
Kakor zatrjujejo, bo vodovod začel ff.nl clion irati šele po k".k!h pe.ih dneh. Truba ie torei nuine pomoči in umestno bi bi o. da b' vodovodna uprava bo e organizirala rešilno akci o oziroma da b do-oči a za koprmje vodovoda večjo skup m;' izvežb:nlh delavcev
Med prebivalstvom vlada seveda veliko razburjenje, ker nP moreio istati brez do-brP vode. dočim še nekako pretrpi pomanjkanje kuriva.
Ljubljana v mrazu
Mraz kajpak tudi v Ljubljani ne popusti. V nedeljo je sicer za spoznanje odjenjal, t;.-da davi je pritisnil znova še ostreje. Po ulicah brije leden sever Po noči je bil« nobo zvezdnato in jasno, a davi se^je ne» koliko zeblačilo. Temperatura je padla na —18, na odprtih krajih celo na —19. Pada tudi barometer, ki je davi beležil 766, a po» poldne že 765 Mraz je ponehal Ie nekoliko proti poldnevu, toda zvečer je znova priti« skal in je termometer na glavnem kolo* dvoru ob 17. že kazal —19 C. Jutri, kakor jc videti, bo še hujši mraz. Promet po uli* cah je omejen na najnujnejše. Vse se za» vija in žurno bež: pred mrazom v zat;5;e. Po uradih in šolah je izrcd io mrz'o. Ako bo mraz s tako silo traja! še dalje, bodo šole najbrže zaprte za nekai c"ni.
Hodniki so po nekod popolnoma zlede« neli Za promet po hodnikih odgovorni f iks torji ne store v polni meri svoie dolžnosti in mnoci zelo zanemarjajo posipanje ploč» nikov. Zato ljudje na ulicah padajo. Pri» petile so se že številne maniše nesreče. Po» po'dne ob 17. se je v Flori lanski ulici pri» netila hujša nezgoda Akademski slikar in ttčitelj risanja na viški osnovni frb Fran Zupan ie mirno šel po F!orij°nski ulici. Ko te prišel po hodniku nasproti gost:lne pri «Kaifežu». mu je °pr>drsn!k) ter je padel tako nesrečno, di si ie zlomil desno no-^o nad členkom. Prepeljali so ga z rešilnim avtom v bolnico.
Ljubljana Шг vode
Liprava mestnega vodovoda ima zadnje dni silne težkoče z vodovodom. Prebival* stva se je polotil tudi strah, da ostane vse j mesto brez pitne vode, ako zamrzne voda* vod v K t :..h, kakor se je to zgod'lo na Dunaju. Ta bojazen je papolnoma odveč, ker me'tni vodovod črpa vodo iz tahrc \xxl* ne reke. Talna veda <-:cer zadnje dni rapid* no pada, toda ni nbone nevarnosti, da bi za mesto zmanjkalo vode. Stanje je sicer den es precej r'zko, toda je še vedno za tri metre v:šje kakor'f ebruarja 1922, ko je do» segla talna voda 6.Я0 pod nivojem.
Naval na oliiiamo
Potom »Jutra« v nc:!.4jo < Ь e -l. no'prebi* ^alstvo, da je župan g. dr. D r,to fuo od* redil, da mestna plinarna pr.č^.e s oi.nedelj* кол prodajat; prebivalstvu a:<'!eški pre» nii>'i v množinah po 50 do Кл> kc, je odre* silno novico sprejelo z zadč*Čc:vjsm;
D^ncs zjutraj je bil vel.k .a - •.sch slo* jev na mestno pilnarno. V .isar-o > pri* hajali kar v trumah, kakor i :d jno, ko je vladalo slično pomanjkan^ f t -moga. V pisarni so vsi dobili nakaznice, nakar so sa» mi vozili iz plinarne angleški premog, ki» so ga plačevali po 42.50 Din za M) kg. Mno» gi so ga odvažali na malih sankah,-drugi na vozičkih, tretji pa so ga kar naprtali na ra* me.
2e do poldne je mestna plinarna prodala nad Ю.СС0 kg premoga. Popoldne je naval nekoliko popustil. Mestna plinarna se je obrnila na TPD, da bi ji dala na razpolago premog iz rudnika Peklenica v Murskem Središču, ki je enak trboveljskemu kosov« cu. Župan dr Dinko Puc pa se je z inže» njerjem Bartlom odpeljal v Beograd, da do* seže pri železniški upravi odnosno pri d * rektorju TPD g. Miinchu, da TPD odsto* pi več vagonov tega premoga mestni cb»
Mestna občina ljubljanska za starino Toirana
Ljubljana, ll. februarja.
Današnje «Ponedeljkovo» poročilo o trp* Ijeniu in mukah soborca blag^okoinega kral;a Petra Velikega, nacijonalnega delav» ca Aleksandra Tomana ie vzbudilo v veeh slojih ljubljanskega prebivalstva veliko so* čustvovanje. V soboto je bil potom naše redakcije obveščen župan dr. Puc ter je ta» koi obljubil pomoč mesta. Po njegovi na» redhi je socijalni odsek mestnega magistra* ta ukrenil danes dopoldne vse potrebno.
Pride!
Pride! Pride!
Pride!
Monumentakio filmsko veledelo vseh
ČaiSOV.
Velefilm divje, strastne ljubezni domskega hetniana Stcnjke Razina.
19 V^ ^U^l У o o
Epolialno, očarljivo veledelo slovitega ruskega režiserja

umetnika, ki je svoječasno ust\-aril nepozabni velefilm »Carjev glasntk«. Sedaj je oživel legendo iz XVII. stoletja, sl»vno balado o junaškem hetmanu Stenjki Razni in o lepi perzijski kneginjj Z;jni.
m
hm
da težko bolnega Aleksandra Tomana in njegovo zvesto soprogo prepelje ю v udob» nejša in toplejše stanovanje. Odposlanec magistralnega socijalnega odseka je danes d..poldne posetii Aleksandra Tomana v nie* govi bedni sobici pod streho na Viču. Tu» di njemu je Aleksander Toman kratko in stoično razložil svoj bedni položaj ter se mu lepo zahvalil za županovo naklonjenost in skrb mestne občine. Govoril mu je:
— Samo toplote, samo toplote si želim!
S pomočio viškega župana g. Petrovči»
ča se je končno posrečilo najti prav lično sobico s kuhinjo na Glincah Tržaška ce» sta št. 16. Zastopnik ljubljanskega župana je preJcrbel g. Tomanu tudi t>ostrežnico, ki bo njemu in njegovi g. soprogi ves dan na razpclago. Jutri dopoldne preselijo g<>» spr>da j ©mana v novo stanovanje, katero so danes popoldne primerno očistili in c^na» žili. Pozneie bo mestna občina skušala do* biti za g. Tomana v mestu udobnejše sta!, no stanovanje.
Namesto svatovanja požar
Tragičen dogodek na Dolenjsk maščevanje iz
Rokova hčerka iz Zlcb ča ie slovela po vsej ribndšk1: dol'n; kot le<po dekle, za katero se je oz.ra marsika eri fant. Mnogo snubcev ie imela tudi zato ker ie bilo znano, da ie Koz nova vulgo Rokova hiša. kjer imajo tudi gostilno, precei net;čna. Hčerki Miciki se je končno le odiajalo srce in od'cčila se ie za fanta iz Ledince pri R tn;ci Dan poroke je bil določen za pretočeno sredo. Vsi osta'i snubci so bili Pr-xei im'-naden!. posebno domači, ker .ie ods'la M'cika iz domače fare. Pr: Rokov'i pa ie bilo vse imeni no pripravljeno, polno je bilo cvrtja in počiva. Okoli 8. zjutraj bi meli priti po nevesto in popoldne naj bi odpeljali ba:o.
Žalosten dan poroke
V s,rcdo z.titrai je nevesta vstala precej zgodaj in jela pripravljati vse potrebno. Ob 7. zju.raj, ko so se vsi nahajali v spodnji hiši. so začuli zima i obupen krik. Še preden so mog'i iz hiše. so že zaslišali prasketanje oenia in strašno Pokanje v podstrešju Preplašeni so pohiteli iz hiše :n nudi se jim ie grozoten pribor: plameni so oh'omali vse podstrešje. Oiieni se ie hitro s ril n vsaka pomoč ie bila brezupna. V stolpu ie začeo biti »uro v kraj«.
ж — Nesrečno naključje ali ljubosumnosti?
Prihiteli so sosedje in tud gasilci iz Velikih Lašč so b li kmalu na mesiu. Ker je vladal omenjeno jutro silov'4 mraz. ie voda zamrznila v ceveh in v brizgani. Pričeli so torej gasi'i s snegom. Po precei" dolgem napornem delu iim ie uspelo ogenj omci ti in rešiti vsai spodnji de] hiše. kjer ie bla spravi'jrna tudi nevestina bala. Kljub temu ie škode nad 100.000 Din. Po-eorta ie vša krma in živino, ki so jo rešili. so morali oddati dobrim sosedom.
Iznenadeni svatje
Strašen ip bil seveda tudi prizor za svate, ki so prišli z godbo po nevesto. Ne .šli so namesto vesele neveste nesrečno družino brez strehe. Kljib temu oa so nevesto odpeljali in vršila se ie n?s!ednj: dan skromna Poroka brez vsake zabave.
Keko ie nastal ojeni. ni mogoče ugotoviti. Domači so mnenja, da ie bil ogen' podtaknlen kaiti takrat. ko ie izbruhnil ogenj, ni bilo nikogar v podstrešju :n tudi v hlevu se ni tn^dil n hče izmed domačih. Požar na je nastal baš na mestu, kjer se dotika hlev hiše. Ni izVjučeno, da se 'e kdo maščeval morda celo -z ljubosumja. Koz-nova hiša ie bila zavarovana samo za majhno vsoto.
ClQ3DSk3
zmrznila v šotoru
Tragična usoda ciganskih staršev s tremi otroki
Trzin, 11. februarja
Prebivalstvo Trzina in okolice je prelrasla tragična novica, tla so pod ^'nreika'tri pri znamenju sv. Janeza našli zmrznjeno cifrairisko družino, broječo Pet člamcv. Ciganska družina se je zadnje čase potikala po mengeški oko-1'ai' tor prosila hrane ;n prenočišča. Lvdje so seveda ciganske reveže najraje cciklan tali in družina s: je pač mo-ra'Ja poiskati prenočišča na prostem. Postavili so si ped smrek a mrl pri znamenju Sv. Janeza šotor im prenočevala več noči. Čez dan so premraveni hodili od hiše do hše ni prosili usmiljenja. Liudie so jim končno sicer dajali hrane, a zavetišča ored mrazom .Mm ni maral nwditi nihče. Ker pa so postaii n.adi!ci?ni, so j'h liudje naznanili orožn -kom. ki so "h odocd'k' 'v. T-ztna. Zadnje dni ni hi>'n nič več slišati o nj'h.
Predvčerašnji-m se je neki vaščan o°dal pretž znarrecvu Sv. Janeza ter icikal sled lisice. Uzrl je P"d smrekami šotor, kateremu se je približal zgolj iz radovednost'. Ko je pogledal va^j. se mu je nudila pretre^ilva slika. Tesno stism'eni so drng nc!?g drrgcga ležali na tleh ciganj in <cer starša ter poleg
Pri nagnjenju k maščnbi. protinu, slad-kosečnostl izboljšuje naravna cFranc Jo-sef-ova» grenčica delovanje želodca in črevesa in trajno pospeši prebavo. Raziskovalci na polju zdravniške vede o prestavljanj« zatrjuieio. da so dosegi z «Franc Jo-sefovo» vodo sijajne rezultat«. Dobi se v vseh lekarnah, dirogerijah in špecerijskih trgovinah.
njiju trije otroci, pokriti s kupom cunj. Ob stran' so bili ostanki borne hrane. Meneč, da je v crganih vsaj še nekaj življenja. yh je vaščan začel dramiti. Zaman. Mraz jih je ponoči mirno v spanju rešil siromaštva. Vaščan je o tragičnem dogocku obvesti l^o rož riišt v o in p-kl cana je 'bila tudi komisija iz Kamnika. Vso nesrečno cigansko peterico so prenesli v trzinsko mrtvašnico, od koder so iih včerai ponoid-ne odpeljali na meng?§ko pckopa'isee. Katko se je družina pisala ;n kam je bila pristojna, bomo še poročali.
Priznavanje kadrskega roka pcšfoim uradnikom
O tem važnem vprašanju objavlja «Pošt» ni glasnik»:
Po najnovejšem odloku priznava sedaj ministrstvo pošte in telegrafa kaderski rok tudi vsem on'm uslužbencem, ki so bili dne 1. oktobra 1923 prevedeni na novi uradni« ški zakon, pa so bili že pred 6 septembrom 1919 v kakšni koli državni službi. In to ne glede na to, ali je bila služba vštevna v po» kojnino ai!i ne. Če ie bil n. pr. pred tem rekom kdo sel-ki pismonoša ali poštni aspi» rant in mu kaderski rok ni bil priznan, ker kot tak ni imel pravice do pokojnine, nr.j takoj jrapet v leži na direkcijo prošnjo s po» frrebnimi prilogami v overjenem prepisu. Ministrstvo zahteva te»le priioge: 1. pre» vedbeni dekret; 2. komur je bila priznana po prevedbi še kaka druga služba, potem še tisti odtok, s katerim se mu priznava ti» sta doba: 3. dva prepisa potrdila (uverenja) o vojaški službi; 4. matični list, katerega naj vsak zahteva od pristojnega vojnega okroga.
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
LJUBLJANSKA DRAMA (Normalen začetek ob 20 uri. izpremembf označene.)
Torek 12 ob 21.. Utopljenca. Ljudska pred
stava po zniž. cenah. Izven. Sreda 13.: zaprto.
Četrtek |4. • Betlehemska legenda. C. Pelek 15.: zaprlo.
Sobota 16 ob 15.. Lepa Vida. Dijaška pred stava po zniž. cenah- Izven.
LJUBLJANSKA OpERA
(Normalen začetek ob 20. uri. izpremembe označene.)
Torek 12 ob 16.: Grofica Marica. Ljudska
predstava po zniž cenah Izven. Sredn 13.- Carmen. Gostuje g lličič. Izven Četrtek 14 - Ljubezen Ireh kral!ev. A. petek 15 Bea iz seraja. premijera. Pre mierski abonma.
ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER
Sobota, 16.: Svetnik.Abonma. Nedelja, 17.: Svetnik. Izven.
Iz IjnbFanskepa gledališča, pri današ-ii predstavi «grofice Marice» v operi (ob \ uri) sodelujejo v 2b.vni'i vlogah <)яте ličeva, Balatkova, Rakarjeva in gg. Dre-
novec, Peoek, Povhe in Janko. Dirigira 2. Neffat, reži o pa vo-ii g. Povhe. _ Ob 21. uri pa se bo v dremi vprizorila Nestroyeva veseloigra «Utopljenca».
Burka «Svetnfk,> ra Sent?akob=kem odrn. V soboto 16. in v nedeljo 17. februarja bo vprizoril Šentinkcbski oder burko v treh dejanjih «Svetnik», premijera le izvrstne satirične burke se je vršila v Novem mestu in je dosegla velik uspeh. Dejanje je popolnoma lahko, nekoliko i^pri-cirano z žgočo satiro na predsednike raznih društev «za povzdigo čednosti in morale». Naslovno vlogo igra gosp КНЫс, glavno žensko vlogo pa gdč. E. Wriseherieva, — Vstopnice od četrtka dalje pri g. Milošu Karničniku na Starem trgu.
Ljub'sa IHčrč
Po nresledku več let bo naslonil ta teden v ljubljanskem Narodnem gledali^ odlični c!edaiiš'"i umetnik g. Ljubiš'1 Uičič, ki je sedaj član Nemškega gledališča v Pragi. Liubiša lličič je prišel v L'uM'fno ko» mied, lep, inteligenten gledališki človek, ki se mu je na mnh peznalo. da je domi nn odru. sai ie sin 7,none prb~'"p gVdePšlre družine. NfeTov oče je bil revnntelj Srb-skrg!» rotiiinregn gVdeli-w^ in "i ip »»Wo. bil velikih zaslne' prvof.ro j" bil THiv* v Ljubljani dramski igralec; njegovi prijate-
lji, zlasti pa ravnatelj Kubad, so odkrili v n,:em pevski / klad. Začel se je učiti pri Hubadu soIop:tja, nastopal ie v spevoigrah in operetah ter postal 1'nibljenec ljubljanskega in pozneje tuii lržaške?a občinstva, ker je ne!rai časa sodeloval tudi v tržaškem Narodnem gledališču. Pozneie je še! v svet ter dosogel lep sloves in ve-iko pri-liubljenost. kjerkoli je nestooal. Stalno je bil angažiran v Pragi, gostoval pa ie v Drrždrnih, Lipskem in drugih nemških mestib. Minulo sezono 5e bil nngežiran kot operni pevec beograjskega Narečnega po-zorišta, a je odšel zopet v Prago. Ljubljanska uprava i.e že večkrat botela izvesti njegova gostovanja, a posrečilo se ji je šele sedfii'. Gostoval bo v operah: «Carmen», -Tosen» in «Manen». Gostovanja se začno v sredo, dne 13. t. m.
50-letnica DaumijeTjeve smrti
Daumier? Kdo ie ta Francoz?
Pri nas je njegovo ime znano najožjemu kir.jru, tolri v drugi'- deže'ah te skoro rnv nularno: Daumier je merda nnigenijalne-ši evropski karikaturist, vsekakor pa nima enakega med Francozi. Umrl je 11. februarja 1. 1879. v Va'mondo'su skoro slep, zi-nuščen in nepriznan, kot se že snodobi zi "inetniki, ki rezg^lia in biča smfšnost svojih sedobnil ov. Toda no smrti 'e njegov М1Ш"П silno zrasel: nihče mu ni več zavi-'"1 in ni' fO cp pi ve" bnl
Рп"ш!рг in'"1 пг)?1т»1рп пя?;п prikazovanja človeških lipov, slabosti iu smeš-
nih lastnosti; ni bil nikdar preveč u'edljiv, tad je celo iskal v smešnosti — tragično noto. Bil je tudi do.ber slikar in fin, za vse odtenke dojemljiv risar.
Nemci pravkar izdajajo serijo njegovih risb in karikatur; v prvem zvezku -Daumier und Justiz» so izšle njegove bridke in vesele karikature o sodnikih, v drugem o ljubezni in zakenu. Daumier je imel — kakor vsak pravi umetnik — pri smešenju svojo filozofijo: kakor pred niim Gova, je bil tudi on nasprotnik reakcije, iubilja — političnega in duševnega — in obtoževnlec vseb, ki zlorabljajo v svoje sebične namene omejenost in neumnost drugih ljudi.
Zato ie umrl pošten in pravičen, zato živi v svojih delih prav kakor Flaubert in drugi realistični me stri njegovega časa.
Bližnje koncertne napovedi za Ljubljano. V drugi polovici februarja in v prvi polovici marca bemo imeli v Ljubljani n.isled-n:e znamenite koncerte: 16. februarja kon-certirajo v Ljubljani zopet Zikovci, 4. mar-СД bo no daljšem presledku violinski ken-cert češkega virtuoza Kociana. 15. marca pa koncertira edne najboljših čeških komornih kvartetov: ševčikov kvartet, ki praz-nu'e pravkar 25 letnico svojega obstoja, presenetljive uspehe. Prvi njegov nastop v LjuHieni bo v soboto, dne 16. t. m.
^-■-oert Artnra Rnbmsteina v Liublja-ni. r Rubinctein je eden največlih so-dr' ' ''ivirskih virtiiozov, Poljak po rodu. -i-i mojs'er Jos'n Jonl-im pa je. 14 letnega dečka, priporočil slavnemu rojaku
Faderewskemu, ki ga je takoj sprejel v svojo zaščito in mu že lela 1906 kot ]6 letnemu dečku pripravil koncertno turnejo v Ameriko. Za Ameriko ie pozneje koneerti-ral v prvi vrsti v Angliji, Franciji, Španiji iu Italiji, ker je bil ljubljenec koncertne publike. Lela 1923 ie bil v Parizu proglašen za najvrednejšega naslednika velikega Rusa Antona Rubinsteina. V zadnjih dveh letih je koncertiral tudi v Jugoslavi.ii, predvsem tudi v Zagrebu, kier je imel uprav
Janačkov «Taras Bul ha» v tujini. Simfonična pesnitev Leoša Janačka «Taras Bul-ba» je letes na repertoarju v Londonu, Frankfurtu, Dunaju, Haagu in Parizu.
Makedonski rarodni naperi so izšli v znani zbirki «Slovanstvo v svojih spevih», ki jo izdaja češki skladatelj in slikar Ludvik Kuba.
Literarne nagrade poli keg;a PEN kluba. Poljski PEN klub ]e sklenil, da bo vsa ko leto podelil nagrado v znesku 2000 zlotov natbol šemu prevodu iz poljske literature v kak tuj jezik.
Mdenarodni kongres bibliotekarjev. Koncem iunija bo v Rimu mednarodni kongres bibliotekarjev in bibliografov. Kou-gTes bo združen s strokovno razstavo.
S'avistika v Chicagu. Češki profesor dr. Vočadlo, ki potu e po Ameriki, je imel v Cb icaiu serijo predavani v angleščini. Met drugim je predaval o slovanski in anglešk kulturi. Cbicrco kaže toliko zanimanja z slovarske kulturne zadeve, da utogne pr stati žarišče slavistike med ameriškimi A» glosaksonci.
Domače vesti
*	Odlikovanje oficirja - avija ika. Avija-tik kapetan Gustav Koračin, rodom Celjan, ki je izvršil že več rekordnih poletov, je odi.kovan z zlato svetinja za vestno službovanje.
*	Izpremembe v šolski službi. V osnovno, šolski službi so premeščene naslednje učiteljice: Angela Blatnik iz Šmihela pri No-vem mestu v Toplice pri Zagorju, Jelica Čopič - Broman iz Pišec v Šmartno pod Šmarno goro, Darinka Čebul iz Dclža na Dolenjskem v Mokronog in Marija Hovič iz Tržiča v Moravče, Terezija Pirnat- učiteljica na Blanci. je dodeljena na službovanje pisarni okrajnega nadzornika v Šmarju pri Jelšah.
*	Statistika naših vlsokošolcev. Ministrstvo prosvete je od vseh naš h univerz zahtevalo podatke o številu slušateljev in slu-iateljic na posameznih fakultetah v tekočem študijskem letu. Statistika bo v kratkem objavljena. Kar se tiče gojencev v inozemstvu, ie ministrstvo letos podelilo samo dve štipendiji, wo za glasbo, drugo pa za slikarstvo.
*	Sprejem v naše državljanstvo. V naše državljanstvo je sprejet g. Anton Goruip, supient gimnazije v Čelu.
*	Češkoslovaške in pol'ske štipendije 7.4 naše študente. Češkoslovaška in poljska vlada podelita letos po dve stipend'ji našim študentom Natečaj za te štiri štipendije bo rozpisan porom našh univerz in Št:pendistt-bodo izbrali profesorski svet- filozofskih fa kultet Izbrani štipendisti bodi Študirali пз Češkoslovaškem odnosnn na nvl sk°m pnr leto ter bodo ta čas izkoristili za prouča-vanje jezika, književnosti in kulturnih razmer teh držav.
*	Udruženje jugoslovenskih Inženterjev In arhitektov bo imelo dne 24. t. m. svojo redno letno skupščino v Beogradu. Vsi inženirji - državni uslužbenci, ki- so člani tega udniženra. dobe dopust, da se lahko udeleže te skupščine.
*	Zdravstveni dom v Mariboru. Na predlog Higijenskega zavoda v Ljubljani ie odredil minister narodnega zdravja, da se ustanovi in o tvori Zdravstveni dom v Mariboru za teritorij: Maribor mesto, srez Maribor levi breg. srez Maribor desni breg, mesto in srez Ptuj. srezi Ljutomer. Murska Sobota, Dolnia Ler.dava, Čakovec in Pre-log. Zdravstveni dom bo imel sledeče oddelke- 1.) Bakteriološko - serološko diagnostični oddelek. 2) Higijemsko - epidemiološki oddelek. 3.) Antirabični oddelek. 4.) Šolska poliklinika in 5.) Dečii dispanzer. Začasno bodo nameščeni oddelki Zdravstvenega doma v prostorih Dečjega d'span-zerja in prostorih, katere bo določil oblastni komisar. Za v. d. upravnika Zdravstvenega doma je imenovan dr. Josip Vr-tovec, zdravnik Higijenskega zavoda v LjubFam.
*	Za svetovno razstavo v Barceloni. Da
bo naše gospodarstvo čim bolj reprezentativno zastopano na mednarodni razstavi v Barceloni, ki se otvori meseca maia, so odd e liki ministrstva za poljedelstvo in vode pripravili načrte za razstavni materija! Tudi podrejeni organi so pozvani, da pripravijo potrebno gradivo.
*	Vsem obrtnim zadrugam v mariborski oblasti. Splošna zveza obrtnih zadrug v Marborn naznanja vsem zadrugam, da se bodo za vse obrtnike izpolnile davčne pole v Zvezni pisarni, kjer bo na razpolago obrtnikom strokovni uradnik. Za mariborske zadruge je sledeči vrstni red: 15. februarja ob 14. skuipna obrtna zadruga, ob 16. slaščičarska zadruga. ob 18. urarska zadruga.; 16. februarja ob 14. zadruga izvoščkov, ob 16. mesarska, ob IS. dimnikarska zadruga: 17. februarja ob 8. mizarska, ob 10.kovaška zadruga: 18 februaria ob 14. ključavničarska in 19. februarja pekovska zadruga, ob 16. zadruga tesarskih in zidarsih nrvstrov. ob 18. zadruga stavbenikov: 20. februaria ob 14. brivska zadruga, ob 16. zadruga čevljarskih mojstrov; 21. februaria ob 14 zadruga krojaških mojstrov in 22. februaria skupna zadruga za okolico. Splošna zvaza obrtn:h zadrug v Mariboru ie odposlala na zadruge navodila, v katerih ie razvidno, kaj je vse treba navesii v naoovedi Navodila dobi vsak član pri svoji zadrugi. Splošna zveza vabi zadružne načelnike, da dajo svojim članom potrebne nasvete. Vse za-druge v mariborski oblasti pa opozarjamo, nai se ravnajo po navodilih, kamere je zveza te dni razposlala.
*	Reduciranje potniških vlakov. Pričenši s 15. februarjem 1929 izostanejo sledeči potniški vlaki. 1.) Na progi Ljubljana - Kranj vlak št. 922. odhod Lubl'ana gl kol ob 8.10 in 923. odhod Kranj ob 9 30. — 2.) Na prosi Jesenice - Planica vlak št. 8617. odhod Ph-rt'ca ob 18.10 in 8618 odfaod Jesen'ce ob 21.22 — 3.) Na progi Kranj - Tržič vlak št. S535, odhod Tržič ob 14.33 in 8538. odhod Kranj ob 15.55 — 4.) Na progi Maribor gl. kol. - Fala vlak št 9°22 odhod Maribor gl kol. ob 10.30 in 9023 odhod Fala ob 11.20. — 5.) Na progi Slovenska Bistrica - Slovenska Bistrica mesto vlaki št 8331. 8335 in 8343 odhod b Slovenske Bistrice mesta ob 5.42 ob 8.30 iti ob 17.41
KINO IDFAt
Dane«!
Zadnjikrat!
Dane«!
Orient -Ek s n res
V glavni vlogi HEINRICH GEORGE
Krasna vsebina in nepozabne slike. Predstave ob 4.. pol 6.. pol 8. in 9.
j ter vlaki št. 8332. 8336 in 8344. odhod iz . Slovenske Bistrice ob 6.07, ob 9.03 in ob 18 20. — 6) Na progi Novo mesto - Straža -Toplice vlak št. 954U, odhod Novo mesto ob 21.38 .n vlak 9539, odhod tz Straža -Toplice ob 22.06. — 7.) Na progi Maribor gl kol - Pragersko - Kotoriba vlak štev. I 1119/112Э. odhod Maribor gl. kcl. oto 21.06 j ter vlak št. 1121/1122 odhod Čakovec oto 4.C6 Ta redukcija se ie izvršila v smislu svoječasnih konferenc, o katerih smo že poročali, in ostala bo odslej v veljavi.
*	Smrtna kosa. Na Golniku ie umrla 81 letna gospa Uršula Čeplnk. na Vranskem pa je ugrabila smrt gostilničarja in posestnika Ivana Blatnika, starega 43 let — V Veli-kovcu ie preminul po kratki težki bolezni 44 letni deželnosodni nad>komisar g Robert pl. Hollegha Pokojnim bla~ spomin, rodbi-п?гтт mša skreno sožaliie!
*	Naši Izseljenci se vračajo Iz Avstralije. V Split je te dni preko Trsta prispelo sedemnajst dalmatnskih izseljencev, ki se iz Avstralije vrača!o v domovino Kakor pripovedujejo, je v Avstraliji zelo slabo za naše izseljence, ker ni zaslužka. Velik del na-ših izseljencev bi se rad vrnil, če bi imel denarna sredstva vsaj za pot.
*	Zanimiva arheološka najdba. V slavonski vasi M»d'nci je nedavno seljak Djoko Dokič izkopal na svo:i njivi, njegova soseda Ana Smalič pa na svojem dvorišču več komadom/ starinskega denarja, o katerem so domnevali da je bakren Profesor Adam Marin je kupil nekoliko komadov tega denarja Ugotovil je da je denar iz rimske dobe. kovan iz z'aa O zanimivi najdbi ie 'bveščen zagrebški arheološki muzej.
*	Po amnestiji us'avl'en' tiskovni procesi. Ljubljansko deželno sodišče je po »Službenih Novinah«. v katerih je objavljen kraljev ,r*'az o amuestri ugotovilo da ni naveden § 93 s. kaz. zakona, kakor so to prvotno avile novine. Kakor smo informirani, bodo aboliran' nekateri tiskovni procesi, ki jih je uvedlo državno pravdništvo proti novinarjem na temelu § 52 in 54 tiskovnega zakona. Kdaj bedo izpuščeni nekateri politični kaznenci. ki so bili obsojeni radi ža. Ijenja Veličanstva, še ni znano. Pričakuje se. da v najkrajšem času.
*	Naš bazen v reškem pristanišču. Po vesteh iz Sušaka so v soboto popoldne odpotovali iz Reke člani komisije iz drekcije državnih železnic v Zagrebu ter delegati prometnega ministrstva, ki so pregledali pristaniško in železniško ureditev na Su-šaku ter naš bazen Thaon de Revel v reškem pristanišču. Kakor se sliši, bo naša država v najkrajšem času prevzela v eks-pioatacijo omenjeni bazen.
*	V SIsku razstrel'avajo led na Kolpi. Gradbena direkcija v Zagrebu ie izdala razglas na meščanstvo v Sisku, da bo ob pri-1 ki južnega vremena in topljen.ia ledu na Kolpi nastala nevarnost za leseni most v Sisku. Zaradi tega je bilo sklenieno, da se bodo ogromne plošče ledu z dinamitom razstrelile, da se odvrne nevarnost za most. Ker pa bi se lahko zgodilo, da bi vsled razstrelievanja popokale šipe na hišah v bližini Kolpe, se meščanstvo opozarja, da ob času razstrelievanja odipre okna. Miniranje se bo pričelo te dni.
*	Požar v tovarni »Danica«. Kakor poro-čajo iz Koprivnice, je v nedeljo v tamkajšnji tovarni »Dan'ica« in sicer v poslopju, v katerem stanujejo tovarniški nameščenci, izbruhnil požar na podstrešju Ker so vsled silnega mraza zamrznili hidrarcti. ie bila ogrožena tudi tovarna. Vendar se ie name-ščencem in gaslnemu društvu končno posrečilo omejiti ogenj, da se ni razširil na stanovanjsko poslopje.
*	Usoda nepoboljšljive alkoholičarke. Pred cerkvo sv. Fetra v Zagrebu je našla policija slabo oblečeno neznano žensko, ki je ležala v snegu. Iz ust ie močno dišala po alkoholu Spravili so jo na polic'jo kjer pa je kmalu nato umrla vsled srčne kapi Ugotovilo se je. da je neznanka znana alkoholi-čarka Pavla Barič, rodom iz Zagreba, stara 30 let.
ITO — zobna pasta najboljša!
*	Obleke kemični» čisti harva. plisira in "кя «ovarna IOS RFICH
*	Zimski šport krepi telo. toda izpostavlja nevarnosti obcutljiyi teint posebno pri damah. Pred vetrom in mrazom varujeta najbolje: Elida Creme de chaque in Coldcream
328
*	»MOUL1N ROUGE. Rakek - pustnt
torek.
Iz Ljubljane
26 b
u— Poziv davčnim zavezancem. Mestni magistrat ljubljanski poživlja vse stranke (hišne lastnike, najemnike in podnajemnike) ki so r?re'ele popisne pole B. da iih vrnejo zanesljivo do vštetega 16. t. m. ob uradnih uu ah cd 8 do 14 v mestni posvetovaln ti na magistratu Da se prepreči naval strank raj po možnosti vsakdo opravi svojo dolžnost že začetkom tedna Pole тогзјо vrnit' tudi one stranke, ki ne spadajo med davčne zavezance. Pripomniti pa morajo to izrecno v popisni poli.
u— Predavanje o plinski vojni priredi prosvetni odsek Del. zbornice v petek. 15 tm. ob 8 uri zvečer v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti. Predaval bo g dr Zivko Topa-Icvič. tajnik sekretarijata Dei. zbornic Vstopn-ne ni!
u— Koncert v novi dvorani Delavske zbornice priredi prosvetni odsek Del. zbornice v čast gostom, ki se udeleže slovesne otvoritve palače Del zbornice, v nedeljo 17. t. m. ob 8. uri zvečer. Vstopnine ni nobene. Vstopnice dele delavske strokovne in kulturne organ zaci'e in Del zbornica Spored koncert? ie sledeč 1 Pre'o.
vec Slava delu! poje »Grafika«; 2 a) La-jcvic Zacvela je roža, poje gdč Majdič. c) Dvofak: Arija iz »Rusalke«; 3 a) Adamič Serenada. poje »Grafika« b) Adamič Franica poje »Grafika«, c) Rosenberg.'San. poje »Grafika«; 4 a) Dr I Ipavec: Pomladna noč- poie g Betetto b) dr I Ipavic V jutro, poje g Betetto. c) Adanrč: Noč je tužna kakor moM sni: 5. a) Jereb Pelin roža. poje »Gtafka« b) Mirk Jutro poj* »Grafika«, c) Ravnik: Kam s šla. poje »Grafika«; 6. NedvaL Poljska kri. valček rgra orkester Grafike: 7. Gneg: Nova zemlja, izvaja mošk- zbor z biriton-solo in spreml'evan-it-m orkestra »Crrsfke«
u— Klub Pilmo"k vabi vse svoje članice, da se udeleže pogreba svoje ustanoviteljice in prve predsednice, poko'ne ge Mare De-belakove. Zbirališče Kolodvorska ul 34 danes ob 16.
u— Fiagajna poštne hrrnilnice. podružnice v Ljubljani bo vsled razpisa nadrejene generalne dir ck ti je otvoriena za občinstvo od vštetega 13. februarja 1929 dalie vsak po-slovn dan od 8 do pol 12 in od 15. do 17. r^zen ob sobotah, ko bo poslovala samo od 8 do 12 ure.
u— Smrt gospe MarFe Dobelakove. Včeraj dop 1 din e je po daifšem trpljenju izčrpana po mučni holezni, izdihnila svo;o dušo ga Mari'a Debr-'akova agilna narodna delavka vsestranska agilr.a članica ;n orcan'-zatorica v naših društvih Pokoinica je bila doma iz Ro:ana pri Trstu. k:er se je kot hčerka zavednega slovenskega trgovca že v zgodnt'h dekliških letih udeleževala v javnem življenju 2e takrat zavedno narodno delavko ie poroči poznem prvi direktor pošte in telegrafa v Liubliani eden naj-zas4ižneTših vodilnih uradnikov po prevratu. tudi že pokorni g Janko Debelak V Ljmbl!ani se je velezaslužna pokoinica posvetila delu v vseh mogočih narodnih društvih. pisala je tud: v razne liste, zlasti zaslužna in agilna odtoormica pa ie bila pri Jadranski straži ter v klubu Primork Pogreb velesprštovane pokojnice bo danes ob 16. iz hiše žalosti v Kolodvorski ul'ci št. 34 Ohranimo ji časten spomin! Hudo prizadeti družini naše iskreno sožalje!
u— Blaznlk na cesti. V nedeljo okrog 17 se je pojavila v Komenskega ulici čudma prikazen. Po ulici ie prihitel neznan, pol nag mošiki. ki ie uganjal razne nerodnosti. Stražmk Jakob 2 i ako je takoj polrtel za neznancem ter ga prijel. Medtem ie prihitel na ulico že tudi strežaj hiralnice sv. Jožefa, ki je pojasnil stražniku, da gre za blazneža Jožefa Remca, ki je pravkar pobegnil iz hiralnice. Rcimca sta spravila oba zopet nazaj v zavod.
u— Pogreb pokojne ge. Terezije Turšič, rojene Pire. se bo vršil danes dne 12. februarja iz mrtvašnice deželne bolnice :n ne dne 13. t. т.. kakor je bilo v oznanilu po-motoma iavljeno.
u— V po'asnllo. Začetkom januarja smo priobčili kratko not co o poskušenem samomoru državnega nameščenca Ivana K., ki je izipil nekaj lizola zaradi družinskih razmer in bede. Kakor smo sedai točno informirani, se stvar ni tako god la. Dotični dr-
Maškarada Ljubljanskega SOKOLA
V NARODNEM DOMU
se vršj danes zvečer
pod dtvizo
»V deželi Mavrov«
Vhod Iz Blelwelsove ceste.
Oenes zmr osi ro ТјГог
k]er se Izvrši svečana histiilkaciia pusta po taktih Izborne godbe na XIV. olesu mesar-lev. Maske dobrodošle. Začetek ob 8. uri zvečer.	2633
Sokol«« «•.
PLES U fflflSHSH
KAZINA
Ribie olje. sveže, norveško, v dro merili A KANC sinova. Ljubljana. Židovska ul I	ISJs^-a
I arrnmal ugurno sredstvo p/o/» ku-'-»aCIUUICI nju kbtHtiu nrehliijenju tnfluenLi. kroničnemu гнрапе'-\и brnnhitidi itd Dohi «e v vseh te--kamt,h Proi7\e.it. 1екагпь -iRKO IL Zagreb Ihca St 12
brina'
La ojitjujt rrkuiivairMcu to» ie i t ho' ne «г»>Ыт'
INFLUENCA Le iterrin*
1797 1
Vi.rn*i<ji< Mlmvn>k» u кии
<)uhiT.
-iiitit
Najboljše, najtrajnejše, zato najcenejše!
žavni nameščenec Ivan K. je po pomoti iz-pil nekaj lizola Toliko v pojasnilo.
u— Zanimiva reminiscenca na mraz. Nedavno smo priobčili kratko poročilo o hudem mrazu, ki je besnel v nas li krajih leta 1893 Tudi Ljubljančani so taikrat hudo zm>r-zcvali- ker jm je primanjkovalo kurjave Na sej: občinskega sveta 24. ianuarja 1893 so občinski očetje zelo tožili in so v fcejni dvorani 7>irrzi7vali. ker je primanjkovalo kurjave Takratni obč inski svetovalec in pozneiši župan g. Ivan Hribar »e zahteval naj se sknbi v mestni dvorani za boljšo kurjavo, da ne bodo občinski svetovalci tako zmrzovali in da se ne bodo prehladil To se je tudi vpoštevalo.
u— Lep uspeh Slavčeve maškarade. Kakor že vsa lc<ta sem. ;e tudi Ijtos tradicijo-nalna prireditev pevskega druš;va »Sfc-vec«. ki se je to pot v;šila pod devizo »V Japanu«. uspela kar najsijameiše. Velika unionska dvorana kakor tudi vsi stranski piost<~ri. so bili okrašeni zelo okusno in na ogromnih Ips encih ter ua drug'h dekoracijah so bili originalni japonski napisi ki jih ie oskrbela ga Skuškova. ro:ena Japon-ka Prired tev je poselilo poleg velikega števila zelo lepih trr.sk tudi ogromno ostalega občinstva Na prireditvi so posebno zabavale prelepe geiše in 'aponskj muzikan-ti Izvoljena je bila tudi kralfca cvetlic- ki ie pre'ela okrog 70 nageljnov.
u— Smrt slovenske kuharice. V ljubljanski javni bolnici je v nedelo umrla tašča g inž. Marka K anjca ga Terezija Turšič na posledicah tež>ke bolezni Pokojnica je živela dolgo let v Ameriki kjer ie uživala sltrves ene najbol:ših kuharic. Svo;ečasno je pre;e!a na kuharski razstavi v Saint -Louisu prvo odlikovanje za svoio kuharsko umetnost Pokojnica je v Ameriki zbolela, a ameriški zdravniki so n:eno bolezen še poslabšali Vrni'a se je v domovino, da bi v svoii rodni grudi našla zadnji počitek. Blag ii spomin!
u— Pr|?et prodrjalec utlhotapljenega saharina Pol'crski agent je predsnočnjim zalotil v mestu nekega moža, ki ie obiskoval razne stranke ter ponujal v nakup očividno utihotapljen saharin. Detektiv je odpeljal moža na pol cijo. k^er so mu saharin zaplenili ter uvedli proti njemu preiskavo.
u— Tatvina suknje. V noči na nedeljo okrog pol 4 zjutraj je neznan tat ukradel mitn'škemu prejemniku Ivanu Benediku na veselični prireditvi v gostilni Rozman na Sv. Petra cesti novo črno suknio. vredno 19CO Din Suknja ie visela v salonu in jo ie tat odnesel med tem. ko se ie lastnik mudil pri eni sosednjih miz. Okradenec ie tatvino sicer takoj pri:avil, a je le malo upanja, da pride zopet v posest ukradene suknje.
u— Domača zabava s plesom v hotelu »Lloydu« na pustni torek.	338
u— Drobna policijska kronika. Pustna nedelia, oziroma noč po njej ie minula brez vsa.k h večjih ekscesov. Policija je bila prisiljena aretirati samo enega edinega pijanca, ki bi skorai obiežal v snegu, ker se je preveč nabral dnlmatinca. Aretirana je bila dalje še neka ženska zaradi izvrševanja tajne prostitucije ter neki Fr.-.nce T. zarad: prepovedanega povrat'ka. V ostalem so bili prijavljeni policiji naslednji dogodki' Najdba brusa na dvorišču neke h'še v Rožni dolini, za katerega ie menil brusač Jurij Lavrič. da mu je bil dne 5. t. m. ukraden. 1 pobeg iz umobolnice. 1 primer nedostojnega vedenja. 2 primera prekoračenja poFcijiske ure, 2 prestopka predpisov o zapiranju trgovin, 3 prestopki cestnega policijskega reda.
Iz Maribora
a— Mala Miss Maribor. Včeraj je Prvi slovenski športni klub Maribor prired 1 rajanje malčkov, na katerem so se zabavali odrasli in otroci. Zlasti so ugajale skupine, prirejene pod vodstvom ge. dr. Ravnikove, načelnice hazenskega odseka SK. Maribor. Plese kresn:c in sojenic pa je priredila ritmična šola gdč. Pečnikove. Izvoljena je bila tudi mala Miss Maribor v osebi Zdenke Gin-čeve, hčerke g. ravnatelja Ginca. Razsodišče pri volitvi najmlajše mariborske lepotice so tvorili domači umetniki in novinarji.
a— Renoviranje unlonske dvorane. Delniška družba, ki je lastnica unionske dvorane v Mariboru, čije lastnik je bil preie g. Götz, je sklenila renovirati to dvorano, ki je zadnje čase služila za vse večje prireditve tako nemških kakor slovenskih društev. Dvorana in msl -r-'e :e bilo sezidano tik Po vojni, vendar je notranjost dvorane trpela zaradi dekoracij ob raznih prilikah. Družba Union bo po renovaciji prepovedala dekoracije dvorane, letos smo ir.eli torej zadnič veselice in zabave v de'koriram unionski dvorani. Pri tej priliki opozarjamo na pomanjkanje telefona v dvorani. Tudi telefonska celica nai bi se ured'la ob prilki renovirania.
a— Sporolnitev avtobusnega prometa. Kl.inb slab m cestam je mestno avtobusno p-dfL-fe podaljšalo svoio progo skozi Po-brežje do Marije Brezje. Prebivalci novih kolonij želijo da bi se avtebrsma proga podaljšala od vojašnice kralja Petra v Magda-' en як o ulico Prometnega reda zaradi tega ne bi bilo treba dos,< izpremin'at. Tzikazala pa bi se podjetnost avtobusnega podijetja in e iv Vvu h' hih zelo ustreženo, a— Eelektrif'kocija državnega mosin. V javnosti se je večkrat čulo pritožbe zaradi nezadostne razsvetljave državnega mostu čez Dravo, ker je tu izredno živahen promet ziasti cb večemh urah. Pa tudi iz lepotnega stališča bi bilo želeti večie razsvet-l:ave miostoi. ker je najleipša razgledna in promeuadna točka Mar bora. Kakor dozna-vamo, se ie mestrn« električno pod:etje odločilo. da razsvetljavo na državnem mostu izbo\iša in je že poverilo nekemu arhitektu, naj narrdi tozadevne načrte.
a— T hottipcl. T hotrpstvo cvete zhsti na severni meji vedno boli in postaia tudi vedno Ь">Г rnma.nitično Včerai so finančni straž-
Veliki jugoslovenski umetnik
Svetislav Petrovič
popularni ljubljenec publike celega s<veta igra danes v njegovem najnovejšem ruskem velefHimu:
„Carevič
9»
(«Rapsodija strasti») Sodeluje rusk: pevski «bor in bahiajke Danes ob 4.. У\ 7., lA S in 9.
releton >730.	Kino Dvor!
niki ustavili pri Št И ju tr. sumljive moške, ka '.ere so hJteli legitimirati. Mesto legitimacij pa je eden t hotapcev potegnil samokres n us.rciil na finančnega stražnika. V rerni k sreči ni pogodil, zato ie pa napadel finančnega organa z nožem. Nato ca so se tihotapci spust li v beg O napadu ie bila ob-veš-en a mariborska p licra. ki ie mela srečo in je že včera: vutraj aretirala nr:ega Alojza P. ki je osumljen soudeležbe pri napadu Pri zrslišanju se je izgovarjal in tajil na vse riačme in pri tem večkrat zašel v protislovja Rekel je. da ie sicer informiran o napadu na finančne organe, da pa so napad izvršili njemu neznani tihotaoci Pridržali so ga v zaporu v svrho nadaline preiskave.
Naircčena oolenovka
odslej stalno v zalo-gi pri tvrd-ki
ANTON FAZARINC. CELJE
Iz Kranja
r— Pojasnjen vlom. Tukajšnje orožništvo pod vodstvom narednika g. Mandeljea, je po temeljiti preiskavi izsledilo in ugjto* vilo vlomilce, ki so izvršili vlom preteklo sredo ponoči pri gostilničarju in trgovcu z vinom g. Finku v kc-krskem predmestju. Vlom je izvršil poznani profesijonalni v Io« mileč Lojze Oman, doma iz Tcnetič pri Gol niku, ki je bil zaradi tatvin neštetokrat kaz* novan iu zaprt. Naslednji dan po vlomu se je Oman odpeljal iz Kranja v Radovljico, kjer jc še isti dan s tovarišema poskusil izvršiti vlom v gostilni Kunstelj in kier jc bil na licu mesta zapažen in aretiran. Da je izvršil vlom v Kranju, se je dokazalo s tem, ker je v Radovljici plačeval po go* stilnah z cigaretami, ki jih je ukradel pri Finku. Sedaj se Oman nahaja v sodnih za-> porih radovljiškega sodišča.
DANES GLEDALIŠKA REDUTA
KRASJ
na-;0)ni dom
JAZ ВАМ» M RKUR
r— Sobotna Sokolove mušket uda v Na» rodnem domu je uspela pač najlepše ter po« novnu dokazala, da je največja prirditev te vrste na Gorenjskem. Učinkovita je bila dekoracija dvoran, i'osetilo je maškerado nad 900 oseb. Izmed 220 mask si pri pro« ilHji listkov dobile največ glasov jp lepe na= grade za svoje maske gdč. Anka Linharto« va, gospa Likarjev a in gdč. Vika Andra= šičeva. V vseh prostorih se je razvila naj« prisrčnejša zabava. Za ples sta skrbela godba Dravske divizije in znam Nagodetov jazzsband iz Ljubljane. Najbolj veselo in prijetno pa jc bilo v baru.
г— Gledališka reduta — nocoj. Gleda« iiški oder priredi nocoj v Narodnem domu svojo gledališko reduto, ki se je izredno priljubila. Zanje vlada zanimanje zlasti tli» di v Ljubljani. Igra priznani Merkurjev jazzband iz Ljubljane. Konkurenca mask. Ugodne železniške zveze na vse strani.
Z Jesenic
—s Dramatični odfek «Sokola» uprizori danes 12. t. m. veseloigro «S: ari grehi». — Vsebina je zajeta iz življenja treb starih samcev. Zabave in smeha dovolj. — Pred« prodaja vstopnic pri br. Mežiku. — Dvo> rana zakurjena.
Iz Litije
i— Zaradi mraza odpovedan pustni kor« zo. Litija je doslej imela še vsako leto tTa« dicijonalni pustni korzo. Tudi za letos so se pripravljali litijski obrtniki, ki iim gre običajna pravica že od nekdaj, da se pove« seliio na korzu. Toda zaradi mraza bo ob« hod letos odpadel. To je pač redek primer, da bodo na pustni torek naše ulice brez maškar. Kaj takega ni bilo niti med vojno, ko so si Litijani privoščili javno «aprovi« zaeijow, kjer so deliil maškaram razne do* brate.
i— Posipajte hodnike pred hiSami! Та umestni nasvet bo gotovo vsakdo pozdra« vil, ki noče, da se mu primeri tako kakor gospej M. s Frtice. Gredoč na vlak ji je pred neko hišo na Glavnem trgu sp-odrsn:lo in si je pri padcu izvinila nogo. Z name« ravano vožnjo v Ljubljano pa ni bilo po« tem seveda nič. ker so gospo morali pre« nesti domov.
i— Miss Litija. Na sobotni litiiski ma« škerad' se ie vršila volitev miss Litije za leto 1929. Konkurenca je bila precej huda, pasivno volilno pravico so imele samo mask i rane dame. Volitve pa so se vršile s kroglicami, ker je imela vsaka kandidatinja svojo skrinjico ter krdelo čuvarjev in aci« tatorjev»kaval*rjev. Sfrutini 1 ie našel nai« več glasov v skrinjici št. 17 S tem ie ro« stala ga. Tončka .Telnikar'eva. soproga nrc» dilniškega uradnika iz Gradca pri Litiji miss Litija. Dobila ie 173 glasov. Dcu<jo mesto ie dobila gdč. Mari Strossova. h "er. ka pred:!niškega nadmoistra, istotako 'z Gradca pri Litiji, tretie mesto pa je bilo odločeno za gdč. Marto Berdaisovo, poštno upravitel jico na Savi pri Litiji.
i— Mraz pa tak! Včeraj, v ponedeljek je vlekla no vsej tukai?nji pokrajini strupena burja. Posebno na Dobravi je šlo kar do kosti. Mlekarji iz Šmartna so pripeljali v Litiio mesto tekočega mleka — led.
I! Žena, ki doj
bo imela dovolj mleka in bo zasigrrala svojemu d jerčkr кгбрак in zdrav razvoj, ako bo jemala za do-I poldne in za južino 2—3 žličice Ovomaltine v skodelici mleka.
Zrebanie v drž. razr. loterri
Dne 5. februarja so bile slecbče pri nas kupljene srečke iz-ŽrebdtlC *
Din 30000 je zadela št 115.630
D n З.С0Э je zadela št. 5767
Po Din 1000.— številke: 20.061. 75.770, 84.664.
Po Din 300.— številke: 5727. 5743, 17.914. 17.961, 30.965, 40 52S, 53.433, 53.457, 53.472. 66.632, 66.653, 66.661, 66.667, 91.783, 91.796, 7.613. 20.0SS, 20.116, 20.128. 46.009. 70.221. 70.258, 70.298. 84.590, 84.658, 84.693, 97.316, 97.353, 97.377 97.410, 97.440, 109.742, 1C9.836. 123.807, 123.81h 103.157, 103.164, 34.756, 34.765 5S.296, 58.304. 58.307, 74.697. 96.852, 99.759, 107.952, 123.529, 123.555.
Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
Duhovniki, vrnimo se k svojemu vzvišenemu poklicu!
(nteresanten in pomemben spel uglednega duhovnika z dežele.
Ugleden duhovnik z dežele nam piše: Po razpustu političnih strank sem napisal priložene vrstice kot nekak apel na svoje duhovne sobrate ter iih poslal v naše (menda: klerikalne op. ur.) liste. Zaman sem čakal na objavo: Pošiljam sedaj prepis Vam ter Vas prosim, da ga ne zavrže-te. »Jutro< se mnogo čita tudi v duhovniških krogih in moi apel bo gotovo prišel na pravo adreso. Imam samo eno željo: da bi se duhovščina sedaj, ko more vsled razpusta SLS vreči raz sebe te-roristični strankarski jarem, vrnila k svojemu pravemu misijonskemu poklicu. To bi bila največja sreča za naš narod in državo! Vem, da mi bodo mnogi duhovni-ki pritrdili.
(Zeli g. pisca radi ustrežemo ter objavljamo njegov članek. — Op. ur).
Medvojna dba je na-ode demoralizirala. Razši-ila se je sebičnost, v katero so se vplele še razne komplikaci:e. ki so postale nevarna rak-rana na telesih narodov. Uver-jeni smo b li, da bodo po vojni mcrodajni faktorji zastavili vse sile, da spravijo človeštvo nazaj na pravo pot bratstva A žal ni bilo tako. Čim dalje tem bolj smo lahko opažali, da se v prvi vrsti vsi krščanski naredi oddaljujejo od končnega cilja — ljubezni in da je, kakor vse. tudi nas obiel^ strankarska strast, ki s: je prisvojila še MacniavelMjev izrek, da odločuje v politiki edino ie uspeh, ter pokopala s tem še zsd-nio iskrico iskrenosti. Machiavelizem ie da! povsod, da se je perzrl m arsikak greh in posledice tega niso izostale. Samoliublje, lakornips! š'rokoustmst, brezvestnost, opravljivosf, nehvaležnost brezsrčnost, obrekljivost. nezmernost, surovost in pijanstvo so postale med nami skoro-da čednosti. In glej. danes malokdo sliši klic iz puščave, k; povprašuje: »Ali smo še kristani? . . . Malokdo več se zaveda, da smo to !e ob nedeljah in da se v ostalih dneh prav nič ne ločimo od poganov in ateistov. Vsak površen opazovalec je že majal z glavo, kajti ni se mogel otresti shitnie. da bo prišlo prej ko slej do tega, da bo čolnič naroda zašel v še hujiše vrtince in da bo tedaj njegova useda, enaka itsodi u'taplja:oee se barke, ki goji še zadn'i up. da bo morda le kdo .še ujel zadnji klic SOS.
Ali nismo lahko hvaležni Rogu, da je ohranil zvestega krmarja našega čolniča 'ln ga razsvetlil v zadnjem trenutku, da je usmeril naš čoln preti zavetišču? Kam bi bili prišli brez njega, ko nismo mtshli »• nevarnosti na drrgo, kakor na uspeh pri medsebojnem prepiru, ko je prišlo že tako daleč. da je brat moril brata, in sta Li'i ie še laž in korupera edini lučki v temi. ki je med viharjem zavladalo?!
Kaj sedaj, ko se nahajamo v mirnejšem pristanišču? Ali naj se na tihem medsebojna borba nadaljuje? Ne! Še danes snnimo vse sile !n jih posvetimo blagru naroda! Zato na delo vsi, ki ljubite svoi narod in svojega zvestega krmarja. Na delo posebno duhovniki, ki pasete čredo in jo vzgajate! Zavedajte se, da je rekel veliki uč^nu 1 u-bezni, Jezus Kristus: »Vi ste sol zemlje« in pris'-vil k temu še mile besede: »Vi ste luč svet' . Tako naj sveti vaša luč pred !ii:<«rri- da vidijo vaša dobra dela.« (Mat. 5. 13. 14.) Ti:di danes vas poživile: »-Pojdite .. . .!« a ne v tuje dežele med p gane, temvfc" k srcem našega naroda, da sc izločijo ik. telesa njegovega vsi že emu..eni grehi, ki ustvarjaio veliko brezdno med Iludm: in Bogom, ki je ljubezen. Med naio-dom, kamor je	greh. ie najlepše in
najplemeniteje n: 'Ionsko polj? Zgodovina nas bo sod'la po sadovih, к i i n ve.ki uče-rik je rekel: »Po njih sadovih ih spoznate. Dobro drevo ne nore roditi slabega sadu « (Mat. 7. 16. IS.) Duhovni sob-atje!
Naloga naša je tedaj, da opustimo vse delo, ki ni v skladu z našim poslanstvom, kaja »nihče ne more dvema gospodarjema služiti : ker ali bo enega .urzil m drugega ljubil, ali bo enemu vdan in bc drugega zaničeval«. (Mat. 6, 24.) Zastavimo teda; vse svoje sile duha in ljubezni, da /zgojimo samo doDre ljudi, kajti dobre odnošaje na svetu bode ustvarili .--dino le dobri ljudje Da bomo pa dobri je no:reb:>o, (kakor pravi Kristus) da se prerodimo in da v naših srcih zaplapola trobojni^a ijubez.ii. Kjer ljubezen — tam Bog, pr-rvi pregovor. Ali se zavedamo sedaj vsi, odk >d naša ža'ostna polpreteklost? Od nas. pastirji je odvisno, da ne bo narod podoben farizejem, ki so čistili kozarec ln skledo od zunaj, zr.otraj pa sta ostafl posodi polni ropa ;n nezmernosti Od nas je odvisno, da ne bo narod podoben pobeljenim grobovom, ki se >d zuna. zde lepi, znotraj pa so polni mrtvaških kosti in vse nesnage. Od nas je odvisno, da ne bo Bog ponovil besed: »To ljudstvo me z ustnami spoštuje, njih srce pa je daleč od mene«. (Mark. 7, 6.) Od nas je odvisno da postane narod »Božja n;iva« in da bo na n;ej lahko vsklilo seme ij"bez ti Božje, ki ga bodo sejah' oni. ki živijo tako, »kakor je on živel« (1. Jan. .'*, 6.)
Kristus na Ciolgoti naj so ne oznanja -»iz strankarstva« temveč iz »c'stega namena«. (Fil. 1, 15—17.) Iz istih ust naj ne prhnia »b!?gos'ov in kletev«, kajti »studenec jz iste votline ne bruha sladke in grenke vode«. (Jak. 3, 10, 11.) Svetilnica tinšega poslanstva bodi: »Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe. in kakor hočete da bi ljudi-vam storiM. prav tako štor'.« tudi vi njin*. (Luk. 6, 31.)
Nihče naj ne od'aša. кег pozna je ura in v zvoniku bo odbilo vst'i čas dvanajst...!
Pretresljiva socijalna slika iz prestolnice
Beograjska občinska uprava ie sestavila posebno komisijo, da pre šče in po potrebi tudi zapre nehigijenlčna stanovanja v starem delu mesta. Že prv: dan pregledovanja nezdravih stanovanj ie komisija Pod vodstvom občinskega zdravnika dr. Joksi-mov ča odkrila prave grozote.
V Ratarski ulloi št. 52. je velika stara hiša upokojenega uradnika državne razredne loterije. Stanovanja, ki imaio okna na i ulico, so primerna, dvoriščna stanovanja pa so pravi br og. Do njih prideš po ozkih temnih hodnikih, ki ne zaslužijo tega imena in bi se morali imenovati rovi,	j
Clan komsiie opisuje ogled takole: j
Odipro se neka vrata. Nasproti nam uda- | ri vzduh vlao-e in gnMobe. Ko se navadimo na mrak, vidimo, da je soba dolga blizu ■ trj metre, 2 m oa široka »Kdo stanuje tu?« vpraša zdravnik. — »JaiZ in moja dva tovariša z ženam in otroki,« odgovarja nek: majlien č ovčk. »Najemnina je draga; za to sobo plačamo skupaj 300 D:n.« — »Soba je nezdrava,« meni zdravnik, »ugonobili se boste.«
»E. gospod, če bi v deli moi- br'og.« se oglasi neka mlajša žena. ki se ie pojav la pred vrati. »V njej se ne moremo niti obračati. Ponoči ne moremo ležati. Z otrokom v naročju čopim vso noč.«
Iz hodnika gremo po dolgem dvorišču, odkoder vodijo na vse strani rovi in nizka vrata.
Tu stanujejo testemnarji. V vsaki sobj jih je pet do sedem, da zložijo skupaj najemnino 300 D'in.
Iz nekega ma'ega okna bruha gost dim. Ta soba je široka komaj dober meter. Pri vrath ob steni je postelja in na njej sedi četvero stanovalcev. Vse drugo se v sobi ne vidi zaradi goste pare. Kdo biva tu?
»Tu stanuje perica Mileva Petrovič, ona pere. mi se pa grejemo,« odgovarja nekdo iz sobe V sosednji sobi je troje otrok. Najstarejša je deklica 12 let. najmlajše dete pa še ti' niti shodilo.
»Kje je mama?« — »Ves dan šiva vreče.« — »Kje ie tata?« — »Nimam ga. Ko sem Ma še čisto mala. je odšel n nj se več vrnil.«
Podobmh stanovanj in stanovalcev je še več. Večina stanovanj je zaprtih Prebivalci so ves dan po mestu na delu. ter se vračajo šele zvečer, da prebjejo ncč. ležeč drug poleg drugega na tleh En,0 sta-
VREMENSKO POROČIIO
Meteorološki zavod v Ljubljani. 11. februarja 1929
Višina barometra 30S.8 m.

- - .
Kraj
Ca*
opazovanja
Ljubljana
M ar bor
Zagreb
Beograd
Sarajevo
Dubrovnik
Sknplle
Split
Barom.
767	6 76>-5
768	6 768 8
1-2*1
764" t 751 7
Tem per
17-7 -22*0 -190 -220 -11 0 ()•() -13-0
4-1-0
42
3' 60 «O 80
Smer vetra in brzina v m in «ek
ESE 4 WSW 1 S2 N1 NE I
Palavint-
90 SI 45 NE4
2 I •e a O
10
я 10 9 10
10
10
Vr?t,
snee snee
sneg sneg sneg
v mm do 7 ure
0 1 10
21 10
Solnce vzhaja ob 7.7, zahaja ob 17.21. lu»na vzhaja ob 8.29, zahaja ob 19.8. najvišja —15.6, najnižja —18.6, v Ma-'*- -'inajnižja —24.0, v Zagrebu najnižja —20.0, v Beogradu najnižja 26 0, v Saraje-• '- žja —14.0, v Skoplju najnižja —13.0, v Splitu najnižja —1.0.
Dunajska vremenska napoved za ti г i z šp ne bo popustil. Morda bo snežilo,
posebno v južnih Alpah.
novanje je hkrati čevljarska delavnica. V
njej dela mojster in par po nočn lkov. Zvečer spravijo orodje v kot ter ležejo s svo-jijmj družinami r.a tla, pokrita s cunjami. V sobi je samo ena postelja. Na njej leži bolna mojstrova žema ter stoče od boleč n. Zdravnika n/j klxala. Nima denarja. Da občinski zdravnik brezplačno zdravi, tega ne ve.
V	veliki hiši so samo Štiri skrajno primitivna stranišča. Na zdravnikovo vprašanje, kje je smetišče, so ljudje odgovarjal": Povsod so smeti !,n nesnaga ... Res strašna sika tik tolikih raizkošnih palač!
'
Sport
Zadnje športne vesti
Naši vojaki»smučarji so dosegli v Zako» panih časten uspeh. V nedeljo so se poleg tekmovanja v smuških skokih vršile vo* jaške tekme. Zmagali so seveda Finci, ki so v času 3:11 : 44 prišli kot prvi na cilj. Sledili so Poljaki 3 : 16 : 13, Rumuni 3 : 19 : 18, ČehosJovaki 3 : 22 : 24.4, Jugosloven i 3 : 34 : 225 in Francozi 3 : 52 : 50.6. — V skokih so zmagali Norvežani, ki so zasedli prva štiri mesta. Najdaljši skok je dosegel zmagovalec Kieppen z 58.5. Iz» ven konkurence эо se dosegli skoki 71, 63 in 59. — Vesti o poteku nedeljskih tekmo» vanj so se razširjala po radiju. Prenos je bil zelo dober. Na koncu prenosa je pred» sednik mednarodnega smuške^a saveza po» zdravil svetovno občinstvo. Po njegovem govoru je govoril po en zastopnik tekmu» jočih narodov, med njimi tndi Jugosloven, ki je govoril v našem jeziku. Prireditev je trajala od opoldne do 14.30.
O prireditvah v Sloveniji treba omeniti propagandne drsalne tekme, ki jih je pri» redilo SPD v Bohinju. Startalo se je v treh skupinah. Pri novincih je zmagal Nace Ko» šak (Ilirija), pri damah ga. Kadrnka. ki je nastopila sama, pri gospodih pa P. Schwab (Ilirija). Predpisane vaje niso bile z ozi» rom na propagandni značaj pretežke.
Mnogo zanimanja so vzh Jili tudi smu» ški skoki na novozgrajeni smuški skakal» niči v Bohinju, ki je naša najboljša skaka!» niča, enakovredna inozemskim skakalni» cam. Velik napredek v smuških skok h je pokazal učenec inž. Hanssenove šole Šra» melj (Ljubljanski smučarski klub), ki obe* ta, da bo postal n^š prvi mternacijonalec. Skočil je 37 m. Drugo mesto je zasedel naš stari znanec Joža Pngačar, tretje pa Zupan. Izven konkurence je predvajal krasne skoke inž. Hanssen.
V	nogometu ni bilo nič posebnega. Hud mraz in zasnežena igris-'a so ukradla nogr>» metašem v marsikaterem kraju en termin. Omeniti bi bilo treba meo '.rživno tekmo Nemčija : Švica, ki se je vršMa v M чип» heimu. Zmagali so Nemci s 7 : 1 (3 : 0).
Občni zbt>r motekluba »LjuVjana«
Nedavno se je vršil tretji redni občni zbor Motokluba Ljubljana. Kot predsednik Motokluba Ljubljana je g. prof. dr. Alojzij Zalokar pozdravil navzoče člane, ki so se v velikem številu udeležili občnega zboui ter jim v kratkih bc&odal razložil delovanje kluba, ki je bilo v pretečenem letu zgolj športno. Udeležba mu je dok:.z. da bo v prihodnje boljše, t. j. da se bodo člani udejstvovali športno in stanovsko.
Iz tajniškega kakor tudi iz poročila na» čelnika športne komisije izha ia, da se je v klubu v pretečenem letu zelo veliko de» lalo. Klub je zgradil veliko mode-no dirka» lišče, priredi'1 dve veliki motocvklistični dir» ki, ki so zelo lepo uspele, le žal, da je bilo od strani občinstva premalo zanimanja. Klub je napravil več izletov doma ter ene» ga v inozemstvo, in sicer na Koroško.
Na občnem zboru je bil izvoljen nov od» bor, ki se je na prvi odb-ervi seji konstitu» iral nastopno: Predsednik: Dt. prof. A Za» Iokar, podpredsednik: Mr. Ph. Milivoj Leus stek, tajnika: L. Zwolinski, Štefan Krhne, blagajnik: Fr. Kham, gospodar: Josi-p Ve» sel, odborniki: E. Čeh, E. Ro-ча, Fr. Batjel. Načelnik športne komisije Alojzij Cirman, člana športne komisije: Gol' b in Rozman, revizorja: Emil Kroužek iu Stanislav Hlu* žička.
Razpis tekme za državno prvenstvo v smuških skokih
Jusos lov en ski zimsko-sportni savez razpisuje tekmo za državno prvenstvo v smušfch skokih. Tekma se vrši na skakalnici v Mojstrani dne 17. t. m. Tekmuje se po tekmovalnem pravilniku Ju jos lo venske? a ziimskosportuega saveza Start ob pol U. uri dopoMne po pribodu jutranjega vlaka. Startati smejo vsi verificirani tekmovalci JZSS. — Prijavnima Din 10.— za osebo. Prijave sprejema do 16. t. m. tajnik smuško tehničnega o-dbora F. Koipriva, Ljuibljana, Aleksandroma 14.
Prvi trije zmagovalci prejmejo plakete in pri-znanice Tekmovalci tekmujejo na lastno cd.go-vornost. — Jug. zimskosportui sav-ег.
Primorje v Splitu. Slovenski prvak Pri» morje g./stuje v soboto in v nedeljo v Spi i» tu proti tamošnjemu Hajduku.
ASK Primorje (nogometna sekcija). Danes ob 17.30 važen tretring I. skuipine v telovadnici šo.Ie na Ledini. — Načelmik.
Osnanüo
S tem osnanilam svojim podhx-hnim so» seskmim vikshim ino nishim na snanje da» mo in ukashemo obenem nashimu skriv» j nostniku ino drugim oprav lin ik am sa dne ! 12. svezhana eno lushnost perskerbeti.
Ta dan b.-i v Areni Narodni d a Doma eni veliki ozhltni hausbal ali inusika s plesum ino mashkorada se vershila.
Nasbe ino nashih opraviloikov pervo per» sadevanie bo. kolikor bo v nashi mozhi stalo, obzhe sadovolstvo perpravit.
Na ta hausbal ali musika s plešam niso samo moshje ino shene vfehiga stanu po» vabi ene, temozh vsi mestni ino dezheini mozhje, kateri sa perstop 10.— Dinarjev u dobrim dnarju plazhajo.
Kdor ima perpraven oblizhej naj ma-sh« кого na sebe natakne.
Musiko sa ples bodo godzi ali shkripazhi Nagodeta delali. Sa poshteno sadershanje bo persk erbij eno, zhe se na napzhnosti per» gode jih nashi opravilniki videt ne smejo.
Dano v Nashim velikim mestu ino selu Ljubljani osmi ga dne m es? a svezhana v le» tu po Kristusovim rojstvu tavshent devet stod,_";eet ino devetim.	•
ILIRIJA klub 7.n rho^oberz, drizhkanje in ^ h tem an je.
Gosoodarstvo
= «Narodno blagostanje». Pod gornjim naslovom je izšla v Beogradu prva številka ^jospedarske tedenske revije, ki jo izdaja dr. Velimir Bajkid, bivši profesor za narodno ekonomijo na beograjski univerzi. Revija «te bo pečala z denar^tvom, finančnimi vprašanji, z gospodarsko in socijalno politiko, z gospodarsko - pravnimi vprašanji in s socijolcgijo. Kakor je iz uvodnega flanka razvidno, bo revija propatrirala gosjwdnrsko politiko, ki vodi do viüjega življe-nskogn standarda, do narodnega blagostanja (pro-sj>eritij). Taka politika pa mora postati imperativ naše državne s°l'like. — V prvi S!e-vilki je med drugim obiavil ljubljanski vse-učiliški profesor dr. Bilimovič daljši planek o možnosti proučevanja konjunkture v i:a5i državi; dr. Janko Kacin pa o informnei ekih kreditnih odsekih pri Narodni banki. Revija bo redno objavljala statistične poditke o razvoju narodnega blagostanja in indeks narodnega blagostanja.
= Ccsija reklainarijskn pravice na ž?lez-niei. Dne 17. januarja je bila v ^Službenih Kovinah» objavljena nardo'oa prometnega ministra (bivšega), po kateri se pri oesijah reklamacijske pravic? glede vn/nine in primanjkljaja zahteva, da se podpis v poobla stilu legalizira. Ker se v praksi pogosto reklamirajo tudi manjši zneski, bo ta uredba v bodoče v mnogih takih primerih zaradi slroškov legalizacije oležkečila reklamacije. Zaradi tega bi bilo na me=tu, da bi novi prometni minister to naredbo ukinil vsaj za maniš- reklamarijske zn^sl.-f. Ker se mora pri takih reklamacijah predložiti originalni tovorni list. je zloraba, vsaj pri običajni1.: zneskih, povsem izključena.
= Velika insolvenca v Zagreb«. Zagrebška le'nifna tvrdka Inž. R. & A. Gorjan ie te dni ustavila plačila ter je sodišče že izdalo odsvojno prepovpd. Kakor se zatrjuje, znašajo pasive 8 milijonov Din, katerim stojijo nr.sproli aktive v približno enaki višini.
= Nemški provenijeneni zakon za hmelj,
o katerem razpravlja sedal zakonodajni odbor nemške državne» zbornice, predvideva, da se onih vrst hmelja, ki so jiodvrže.n» sig-liiran u, ne sme mešati, razen če je hmelj iz istega okoliša in od islega letnika. Označba so ne bo omejila samo na plombiranje in pečatenje: izdajali se bodo polog tega spremni certifikati glodo produkcijske d*-žetle. okoliša, -Specialnega produkcijskega okraia in letnika. Mešanje in prebasanje nemškega signiranega hmelja se bo moralo vršiti nod uradnim nadzorstvom, poleg pro veniienčnega zakona in povišanja carinske zaščite zahtevajo nemški hmeljarji tud? rve<lbo uradne notaci e cen. ker notacije numberškega tržišča niso zanesljive in zadostna.
—	RaFnrav.jp « parami oovzroča zlasti v naši admin'slraciii тчото nepotrebnega dela nri se3t?vanjo, odšfevanju, množenju in doljeniu. Ker predstavlja ena para po zlati pariteti komaj enaVti del predvojne pare ali vinaria, po pariteti kut ne moči pa colo petnajsti del. bi bilo umestno, da bi sp tudi pri nas uvedlo zaokroženje vsot na 10 par, «aij 10 pnr ne predstavlja niti i predvojno pare. Češkoslovaška je prav dni uvedla obvezno zaokroženje na 5 češkoslo-v^St-ih vinarjev in bi b;lo koristno, da bi temu ^-zErle^u sledili tudi mi.
-- 12 dr?ar ho sodelovalo pri emisiji ro-mnns' e?a stabilizacijskega posojila. Kakor poročijo iz Bukarešte, bo nominalni iznos romunskega sfabilizacüskega posojila, ki je bilo te c'ni sklenjeno in bo v kratkem emitirano, z.našal 101 milijona dolarjev (5(>70 mili'oncv Dir). Od le svote bo. kakor smo že poročali, prevzel 30 miliior.ov dolarjev (al pari) švedski vžigalični frust "roti odstopu vžigaličnega monopola za 30 let. Emisi.'a ostalih 71 miliionov bo razdeljena med ostalimi člani mednarodnega bančnega konzorcija, in sicer bo emitiranih v Franciji 22 milijonov dolarjev, v Ze-dinionih državah 12 milijonov, v Angliji 10 milijonov, v Italiji 8 miliVnov, v Nemčiji 5 milijorov. v S vir-i 4 milijone, v Nizozemski 3 miliione, v Beloni 3 milijone, v Romuniji 2 milijona in v Češkoslovaški ter v Avstriji po 1 milijon dolarjev. Za posojilo bo Romuniia zastavila dohodke monopola (tobak, vžigalice, sol), sredstva r>a se bodo morala porabiti predvsem za stabilizacijo le'a, za uravnoteženje proračuna in za izgraditev ž?lezniškeca omrežja. Za izvedbo stabilizacijskega in konsolidacinskega načrta bo Romunija dobila poleg posveto-valca pri rum. Narodni banki v osebi dosedanjega vireguvernorja Francoske banke prof. Rista, še drugega posvetovalca za železnice.
=Valorizacija glavnice. Osiješka paro-mlinrka družba «Union» je v zvezi z valorizacijo investicij povišala delniško glavnico M 7.5 na 12 milijonov Din. Na 5 starih delnic (po 200 Din) bo delničarjem razdelila brezplačno 3 nove.
= Za IX. Ljubljanski mednarodni viorč-ni rclcsciem, ki se bo vršil od 30. ma.'a do 9. juni'a t. 1. je uprava veleseima ž? razposlala interesentom nrijavnice za udeležbo v izpolnitev. Če kdo izmed interesentov tiskovine ne bi bil dobi! dostavljene, naj io takoj zr.hteva od urada velesejma v L.iubl Sani.
—	Ogromne izgube angleške težke industrije. Kakor poročajo iz Londona, nameravajo c'avnieo velikega angleškega koncer-пя Arms!rong-\Vithworth. ki obsega ogromna г o- 'jo I л železarske, strojne, oborrževal-ne ?n Ipd'.- 'olniš-'е industriie, zniž°ti za 14 milijonov f«ntov (3S70 milijonov Din), kar znaša vpč kakor vplačani kapital. Konrern je utn>el ogromne izgube in je moral že pred 2 Irloma zaprositi uonike za moratorij. V zvezi z redukciio glavnice se bo tudi ves obrat reorganiziral.
-- Naraüevanio produkcijo tobaka v Bol-ear'ji. Produkcija tobaka kaže v Bolgariji vsako leto nazadovcr.ie, кг.г .V» v zvezi z of.jstvrm. da druge kulture (med drugimi bombaž) spo^rivajo tobak. Od 1. 1924. do 1?>28. je produkcija tobaka nozndovala od 492.000' stotov na 400.000, 272.(УХ). _>17.000 in 204 ООО stotov. V zvezi 7 nazadovaniom i:iodukci> nazaduje seveda tu<li izvoz toba-kn, ki gre največ v Nemčijo.
—	Dohavp. Direkeijn državnega rudnika v Velenju snrojmea do 18. t. m. ponudbe glede dobave 50 kg angleškega kositra. 3') komadov krtač in 10 komadov omel. do 25. t. m, pa pledo d"-brve 1 motorne briigalno. 1000 kg tračnih žobljev. 1 motorii za vrtilni lok. 1 Iropolnega sklenala in 1 nami-ščnlca. \'r<ili se bosta naslednii ofo-talni licitaciji: 28. t. m. pri direkciji državnih žfleznic v Zagrebu gled? dr4>ave 17.5^0 komadov ' rns'ovlh nr,"gov. ori upravi državnih monopolov, ekonomski oddelek v Beo-
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, prehladu kakov tudi gripi.
Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
gradu pa glede dobave raznega maziva, bencina, petroleja in nafte. (predmetr; pogoji so na vpogled v Zbornici za TOI.)
Borze
11. februarja.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zelo velik, zlasti v deviz-ah na Trst (preko 1 in četrt milijona Din). Dunaj (preko 1 milijona), Curih, Berlin in Prago. Privatna ponudba je krila le majhen dtd potrebe v devizi ra Trst. vso ostalo potrebo pa ie krila Narodna banka. Deviza na Dunaj je nekoliko popustila.
Na zagr?bškem efektem tržišču so *eeaji Vojne škode ostali v glavnem nespremenjeni. Za aranžma se je Vojna škoda trgovala po 4Ч2.5. kasa po 434. za februar po 432.5 do 433. Investicijsko je netiralo S7.7S - S9 brez prometa. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki v Praštedioni pr 930, v Jugo-banki po 90.5 — 91, v Ljubljanski kreditni po 125 in v Unionbanki po 55. Tržišče in-industrijsfcih vrednot .Se bilo bolj zanemarjeno. Zaključki so bili v Slaveksu po 103. v Slavoniji po 5.50 in v pivovarni Sarajevo po 225. Trboveljska je notirala 472.5 — 490 brez prometa.
Devize in valute.
LhihPara. Amsterdam 0-22.82. Borlin 13.505-13.535 (H.52). Bruselj 0—7.0232. Bmi;mpešta 0— 9.9305. Curih 1094.4 - 1097.4 (1095 9). Dunai 7.9S75 - 8.0175 (S.0025). London 276 18 — 276.9Я (276.58), Newyork 0—56.86. Pari« 221 58 - 223.58 (222.58), Praga 168.2 - 169 (16S.6), Trst 297 2 - 299.2 (29S.2)
Dunai. Beosrad 12.47G25 _ 12.51625. Berlin 163.63-1(59.13, London 34.4975—34.59-5. Milan 37.1q—37.29, Newvork 710.45—712.95. Praga 21.0155 — 21.0955, Curih 136.64 do 137.14; dinarji 12.4325 — 12.4925.
Za exe b. Amsterdam 22.79 — 22.85. Dunai 7.9375 — 8.0175, Berlin 13.505 — 13.535. London 276.18 — 276.9$, Milan 297-^846 do 209.0846. Newvork ček 56.76 56.96. Pariz 221.58 — 223 58, Praga 168.2 _ 169, Curih J0O4.4 — 1097.4.
Curih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.305. London 25.23875. Newyork 519.95, Milan 27.20.",. Praga 13.385, Dunaj 73.05, Budimpešta 90.615. Berlin 123.40. Bruselj 72.30, Varšava 58.30- Bukarešta 3.]05, Sofija 3.755.
Efekti.
Ljiildjana. Celiska 158 deti., Ljublj. kredit. 125 den.. Praäted:ona 930 den.. Kreditni zavd 175 den.. Vevče 120 den.. Rjše 260—2S0, Stavbna 56 den.. Šešir 105 den.
Za«rel» Državne vrednote. Voina škoda aranžma 433 — 434, kasa 433.5 — 434. г я februar 433 — 433.5, za april 439.5 — 441, za december 467 — 469.5, investicijsko S7.;5 do 89, agrarne 53 — 54; bančne vrednate: Praštediona 930 — 932.5, Srpska 153 — 154, Jogo 90.5 — 91, Poljo stara emisija 17.5 do 18. ljubljanska kreditna 15 _ 126, Kre-nitna 93 den., Narodna 7400 — 7500. Union 55 - 55.25; industrijske vrednot?: Našitka 1800 den.. Gutmann 200—210, Slaveks 102.5 do 103, Slavonija 5.50 — 5.75, Drava 460 do 465. Isis 20 — 25. Vevče 125 — 130. Dubrovačka 480 — 490. Jadranska plovidba 590 den., šečerana 475 — 480, Narodna mlinska 20 den., Trbovlje 472.5 — 490, Brod vagon 315 — 350.
Beograd. Vojna škoda 429.5 — 430. za februar 430 — 430.5, investicijsko 8S.5 — 59
Blagovna tržišča
Na žafeškem liireljskem trgu je razpol^ ženje dalje mirno. Cene so ponovno nekoliko popustile. Srednji žnteški hmelj se v Ž.it-cu trguje po 1400 — 1500 Kč. na deželi pa se je slabše srednje blago kupovalo tuli že po 1300 Kč. Cene kažejo dalje tendenco za popuščanje.
— Na niirnberškem hmeljskem trsu se je razpolženje ponovno poslabšalo. Prodanih je bilo le 80 bal po nazaduočih cenah. Hallertauski (Siegel) prvovrstni hmelj se je prodajal po 140—160, srednji po 110— 130, tržni in srorski hmelj prvovrstni po 110 — 130, srednji ga po 80 — 100 mark. V tranzitnem prometu .je bil prodanih nekaj partij jugoslovenskega hmelja po tlačenih cenah.
Ljubljanska blagovna borza (11. t. m.) Los: Tendenca nespremenjena Zaključeni so bili 3 vageni, in sicer 2 vagona orehovih plohov in 1 vagon orehovih hlodov. Deželni pridelki: Tendrnca za žito nespremenjena. Zatdjučen je bil 1 vag. pšenice. Nudi se pšenica (si. post., mlev. tir., 80 kg. 2% primesi plač. 30 dni): baška. promptna po 287.5 do 290. za februar po 292.5 — 295 za marc po 300 _ 302.5. za april po305.5 — 307: moka cOg». fco Liobljana. plač. po prejemo blrga po 420 _ 425: koniza: laplatska. promptna, postaja Domžale po 345. baška, časo primerno suha. promptna slov. postaja po 295 do 297 5; ječmen: baranjski. pivovarniški, 68'i"9 kg 345 — 347.5; baški, ozimni, 67/68 kg 330 do 332.5.
Žitni trg (11. f. m.) Poročila iz Noverra Sada jo danes zaradi pretrganih telefonskih prog izostala. V inozemstvu se tečaji niso bistveno spremenili in tudi na našem !rcu ni bilo ojjmžati spremembe v .losedann mirni tendenci Ker mrzlo vreme traja dalje, ni računati, da bi cene popustile.
NoTosadska blagovna bom (11. 1. тЛ Tendenca nespremenjena, promet: 8 nagonov pi niče. 14 vagonov koruze. 15 vasronnv moke in 3 vagone ovsa. Pšenica: baška in sremska 244 — 245: banaška. pariteta Vršac 235 — 237.5. Ječmen: baški 252.5 do 257.5: baški nomladni 270 — 280. Oves: baški 245 — 250; banaški 240 _ 245. Koruza: baška in sremska 257.5 — 260; za marčni,-ii 277.5 — 280. Moka: baška «0g> in 0<Tsr-340 — 350; "2» 320 — 330; <-5-- »*} 310; <tb 270 — 280; <7> 260 — 265. Otrobi: baški 180 — 185.
»Zlata dvorana« Francoske banke v Parizu,
ki služI reparacijskim Izvedencem kot sejna dvorana.
■уеш
stekleno okence. Komornik, ki čuva ponoči pred spalnico kraljeve družine, je moral priseči, da je truplo res trup« lo kraljice»matcre. Nato so položili krsto na katafalk v samostansV cerkvi, kjer se je pričela svečana žalna maša
Španska kraljica - mati Marija Kristina
z muziko in petjem. Po maši so spre« mili menihi s prijorjem krsto v grobni« со, a tu so jo odnesli menihi sami v tako imenovano «dvorano trohnenja», kjer ostane 30 do 40 let, dokler se- ne spremeni truplo popolnoma v okost« njak. Šele potem se izvrši pravi pokop v grobnici. Tu, v eseorialski grobnici, ležijo vsi španski kralji in kraljice od Karla V. dalje. Grobnica ima 26 oddel» kov. ki so zasedeni že vsi razen treh. Ljudstvo pravi, da bo konec španskih kraljev, ko bo grobnica napolnjena do zadnjega oddelka.
Danski kralj in kraljica
sta prišla na obiske v Pariz.
Želje Miss Evrops
Gospodična Erzsy Simonova, kralji» ca ženske lepote v Evropi za leto lc29. ima, odkar je zasedi: pn stol krasotic, jako nemirne ure. Od vseh stranj jo oblegajo oboževalci in občudovalci, ki jim poprej ni bilo niti najmanj do 19= ietne madžarske provincijalke. Njeni nasprotniki pa širijo o njej vsakovrst« ne vesti; ženske nasprotnice ji v prvi vrsti očitajo njeno židovsko porek'o.
Baje se je že v Budimpešti vodi'a sr« dita polemika o vprašanju ali sme ma« džarska država, ki je v svojem jedru katoliška, predstaviti mednarodnemu forumu za lepotno konkurenco lepos tico, ki se po njenih žilah pretaka ži= dovska kri. Toda že na domač:h tleh je med židovsko in protižidovsko s'ru= jo zmagalo židovstvo. ki se je po svo* jih dobrih zvezah obneslo tudi v zu« nanjem svetu.
V pariškem hotelu, kjer stanuje Miss Evropa, se javj vsak dan mnogo ljudi, kj prinašajo darove madžarski lepotici. Pravijo, da izgledajo apartementi, kjer
stanuje gospodična Simonova, kakor KaKsna trgovska h.ša. Neka turška princesa, ki stanuje pod isto streho kakor Miss Evropa, je pos ala kraso« tiči krasno starinsko kaseto z uhani. Avtomobilska tvornica Renault ji je poklonila krasen avtomobil svojega iz« dclka. Razume se, da so evropske eks» poziture ameriških filmskih tvornic nas pravile Miss Evropi najlaskavejše po» nudbe. Posneli so tudi kratek film, ki predstavlja Miss Evropo in so zraven napravili gramofonsko ploščo z gQvo» rom, ki ga je govorila dama nai v angleščini, nato pa v madžarsk/m je« ziku.
Na vprašanje, črsa si najbolj želi, je gospodična Simonova odgovorila, da bi rada dobila lepega, mladega, zalega in seveda bogatega moža, ki ji bo nu» dil pogoje za brezskrbno življenje. Iz tega razloga je tudi odklonila ponudbo ameriške filmske družbe Paramount, ki ji je ponudila mesto stara in temu primerno gažo. Koncem tega tedna bo Miss Evropa sprejeta v avdijenci od predsednika francoske republike, po» tem pa se odpelje za kratek čas na obisk v Budimpešto.
Ne mučite sveje dece z ribjim oljem.
Namesto ribjega olja dajte,svoji deci
ki poseduje zelo prijeten okus m vonj. a deea ga jemlje z največjim užitkom kot kako slaščico. Dob va se v vseh lekarnah \ mal.h omotih po Din 25,— in velikih omotih po Din <2.—.
Sneg v Jeruzalemu
Povsod v Levantu divjaj zadnje tedne močni viharji s snežnimi meteži.
V	Aleksandriji je v petek orvič po 30 letih zapadel sneg Snežilo je več ur.
V	Libanonu imajo 4 metre snega. Res ka Jordan jn naras'a in preplavil? most pr Allenbvju, ki tvori zvco med vzhodno in zapadno Palestino. rromet med mesti Beirut in Damask ter med Haifo :n Beiritom je pcno'noma pre» kinjen. Tud' Jeruzalem pokriva debe,-la snežna plast in pravijo, da še ni :z» gledov, da bi se vremenske prilike omilile.
Tragika igralskega življenja
Življenje nas postavlja včasi v polo* žaje. čijih tragiko ni prekosMa še no* bena pesniška fantazija. Miss Gregs son, s pravim imenom Goodfellow, je znana igralka manhesterskega gleda* 1'šča. V zadnjh časih se ie odlikova» la v veseli spevoigri «O Lettv». Neke» ga večera so jo pozvali telegrafično k njenemu sinu. ki je ležal za vnetjem r>b'uč v bolnišnici Uboga mati je pri» šla ravno prav, da je prečula njegovo 'ndn;o noč ob njegovi postelii. Že drugi večer je bila spet v Manchestru, kjer je morala nastopiti v omenjeni 'gri. Z ničemur ni pokazala strašne žalosti, ki jo je imela v svojem srcu. В:'я je na videz vesela in raznosaiena kakor po navadi. Ko je pa občinstvo zahtevalo, naj zapoje staro škotsko pesem, ki jo je prepeval včasi nje mrt» vi sin, se ni mogla več obvladati. Bruh» nila re v krčevit jok in so jo morali tovariši napol nezavestno odnesti z odra.
Drama sred! zamrzlega Dunava
Zimski športniki na dunavskem po'ia, voda narašča, ljudje se r gum drsalcev prepre
V Regensburgu na Nemškem, neda= leč od avstrijske meje. je letos zamrz« nil Dunav. Takega mrazu ne pomnijo ondotni prebivalci že celih trideset let. Zato so se tega dejstva posebno raz* voseTli športniki, ki so brez dolgega pcmis'janja sklenili prenesti radosti drsa'sk ga športa na zamrznjeno reko.
Število rlrsa'cev je naraščalo od ure do ure in popoldne, ko je posijalo sla» botno, polunjeno solnce na reko. je bis lo sredi Dunava več sto ljudi. Naen» krat nekaj zahrešči in poči. Iz stotih grl se je utrgal krik groze . . . Lede* na skorja se je preklala baš tam, kjer so se tega najmanj nadejali in skozi odprtino, ki je zijala sredi reke, je vre* la voda z nepopisno naglico na dan, na ledu pa se je napravila zmrzlina, ki je zalivalo staro in mlado.
Športnikov se je polastila velika pas nika. Mlajši drsalci, posebno otroci med šestim in devetim letom, katerih je bilo skoraj več kakor odraslih oseb, so vpili, da bodo utonili. Položaj se je še poslabšal, ko se je odtrgal velik kos ledu in so ga gna4 ledenomrzlj valovi več sto metrov naprej ter jeli z njim butati ob zaledeneli breg.
K sreči je bilo med drsalci nekaj po» gumnih športnikov, ki so si bili svesti nevarnosti. Spravili so na varno najs prej ljudi, ki so se drsali na reki, po= tem pa so šli pomagat deci, kj se je potapljala že do vratu v vodi in je obs upno klicala na pomoč.
Komaj je bilo to pri kraju, ie nastal močan trušč. Led se je začel lomiti kar po sredi, voda je odnašala ledene plos šče in jih drobila ob bregovih, iz dolge
ledu pri Regensburgu — Led ešujejo iz mrzlega groba — Požrl veliko katastrofo
razpoke sredi Dunava pa je kipela vo» da, ki je kmalu narasla za dva metra.
Nastala je strašna naravna drama, ki je tembo'j s strahom navdajala lju« di, ker so pravkar ušli smrti. A da ni bilo nekaj pogumnh športnikov, bi bi« la imela smrt bogato žetev; razen par utrjenih plavačev bi bilo nad 150 oseb končalo v mrzlem ledenem grobu.
Ceremonijel do groba
Iz Španije poročajo o raznih cere« monijah, ki so bile v zvezi s pogre« bom pokojne kraljice«matere. Ves pro« šli četrtek je ležalo truplo na mrtva» škem odru v dvorni kapeli. Dopoldne so neprenehoma brali maše, a ljudstvo je imelo pristop v kapelo do pozne no« či. Kralj je bil prepovedal vsakršno fo« tografiranje trupla, istotako ni dovolil njegove balzamacije. V petek zjutraj je šel pogrebni sprevod med vojaškim špalirjem do severne postaje v Mad» ridu. V sprevodu ni bilo nobenega čla« na kraljevske družine ali vlade, ker ce» remonijel kaj takšnega prepoveduje. Šele na postaji je bila zbrana vlada s Primo de Riverom na čelu, diplomat« ski zbor in številne španske korpora* cije. Mrtvaški voz so naložili na od= prt vagon, ki so ga priklopili k poseb» nemu vlaku, in vlak ga je odpeljal do Escoriala. Tu so prenesli španski ve« leplemenitaši krsto na svojih lastnih ramenih do avguštinskega samostana, kjer so jo oddali prijorju. Ta krsta je prav za prav dvojna krsta. Po različ* nih ceremonijah so gornjo odprli, tako da je videti obraz mrtvakinje skozi
Jezik mu je zmrznil
V Welisu na avstrijskem ozemlju ži» vj 8 letni učenec A. L., ki se mu je prošle dni v velikem mrazu pripetila prav originalna nezgoda. Nespameten, kakor je, jc lizal led. ki se je napravil na ograji cerkve Sv. Mihaela. Nekaj ča» sa se mu je to zdelo zelo pr;jetno, kmaUi pa mu je jezik primrznil in se oprijel ledu Fant ga ni več mogel od« trfati. Začel je tiditi Liudje. ki so vi» deli. dn sc je jezik prijel leda ir da ga ofrok ne m^re več potegniti v ujta, so ga začeli ribati s snegom in c ga po» časi toPko ogreli, da fia ie otrok lahko snravil na^aj v ust,a. Potem so peljali fan'-a k zdravmku. ki je ugotovil, da ie iezik težko poškodovan in da bo tre» ba precej časa, da popolnoma ozdravi.
Dva boljševiška voditelja:
Zinovjev (zgoraj) in Katnenov sta bila po nekih vesteh ponovno aretirana na Stalinov ukaz, češ da sta vršila propagando za opozicijonalno strujo Trockega.
Obregonov morilec ustreljen
V soboto zjutraj so v Mehiki usmr» tili na smrt obsojenega morilca držav« nega prezidenta Obregona. risarja Le» ona Torala. Izdihnil je z besedami: «Naj živi Kristus, naš kralj!» Hoteli so mu za» vezati oči, a on je odklonil ruto. Ta» koj po salvi je izdihnil.
Umor kot posledica bračne pogodbe
Pob'cija v San Franciscu je aretirala nekega trgovca, ki je urno il svojo ženo Pred sodniki je morilec izjavil, da mu daje do čina, katerega je zagrešil, pra* vico njegova bračna pogodba. Pred n sta se trgovec in njegova žrtev vzela, sta namreč podpisala sporazum, v kate» rem je drug drugemu dovolil umoriti tistega, ki prelomi zakon z nezvestobo. Trgovec se brani, da se je z umorom svoje žene samo nos'uzil pravice, ki mu je pristojala. Vendar pa je i?sno, da sodišče, ki ima opraviti z zločincem, ne bo rrizna'o ne pogodbe, ne njenih posebnih «pravic».
«Tango plešem bolje toda pri char-lestonu delam veliko lepšo figuro.»
»Srečencsni o^al«
Neka londonska dragutiarna je pre» jela te dni iz Avstralije krasen črn opal, ki ga smatrajo za najlepšega in naivečjega med vsemi Dolg je sest in četrt centimetra širok pet centimetrov in tehta čez 232 karatov. Na zunaj na» likuje obliki pasje glave, ^daj so ta drartocrni kamen izkopali — vreden je 10.000 funtov — ni znano, vse1 akor pa pred več leti, ker edini rudnik v A v» straliji in na svetu sploh, ki daje pra» ve črne opale, je že f-ako izčman. da so najdbe tako velik;h in lep;h kamnov dandanes izključene. V Avstra'iii pre govorica, da prinašajo črni opali srečo.
Rimski sporazum podpisan
Kakor so poročali včerajšnji Usti, sta Mussolini im kardinal Ga-sparri podpisala v ia-teranskii palači pogodbo o spravi med Vatikanom in Kvirinalom. Na sliki sta oba kontrahenta. papež Pij XI. m kralj Viktor Emanuel. Zgoraj del Vatikana s cerkvijo sv. Petra v ozadju.
J. Župančič:
Cirkus Mamolata
Bilo je točno opoldne začetkom predpusta leta 194% ko je odbor ljubljanskega »Zoa« zapuščal svojo reprezentančno palačo v Tivoliju, kjer je bila tudi ena izmed največjih dvoran velike Ljubljane. Gospodje odborniki so se še na stopnišču živahno razgo-varjali, si prijateljsko segali v roke nato pa so sedli v avte. ki so jih razpeljali na vse strani.
Ljubljanska pcpoldmevnik »Slovenski Narod« pa je o dopoldanski seji že poročal pod naslove«!:
Novosti iz našega »Zoa«
ZVERINE V MASKAH
— in to z uvodom:
Današnji sklep ljubljanskega Z a je nekaj nad vse zanimivega Prirediti hočejo maškara 'o. na kateri na^tc -paio samo maskiranc živali vseh -°r< lov in kategorij.
Itd. . . . itd- . . .
★
To je bi'o med IjuMjainsko publik-rvenia in drv. г j? odkar ie ča-opisji pričelo servirati podrobnosti o žival-k: maškaradi. Zt ug'ed je zahteval da ne ostane izmed reprezentativnih
krogov nihče doma, veseljaki pa so si obetali, da bodo prišli, kar se tiče zabave. na svoj račun. Ta si je pripravljal masko kamele, oni ie bil dal v delo obleko za mačka, njegova milost-iiva ra je hotela biti fletkana maicika.
»Ali ste že slišali? Gospod ravnatelj
ije naročil »krokarja« .... tako so čebljale Ljubljančanke pri čaju.
Zadnie dneve je vse samo tuhtalo kako bi se dalo sestaviti čim bolj originalno masko ali pa skupino.
Tudi slavni odbor »Zoa« je sklenil, la na topi sam v posebni skupini: «k džungle«.
Ma karadnemu odboju so pričele deževati prijave za skupine. Priglasil -e je tu H cirkus »Mamolata«. ki ho natopil .z dresiranim medvedom in posebnim spremstvom *
Narxto pr:ča\"o\aiv večer je prišel. "i pri v topu v raz. vetl.ieno poslcipje e ie pokazala živahna šarrnost. ki je objemala vse prostore Bili so node!je-ii na pO'"pirrezne oddelke do'očene za najraz!ičn i?» vrste živali V kotički'
-i nr.vr.dne ?ival; ie bii har Stranska
orann IS'n spremenjena v nrn-i o-zd — tam ie bi!a kavarna, i ■( .i a je o.la vsa \ ptičjih kostumih ' dirigent v obleki črnega in vitkega ko-
a. Številna publika »v civilu«, ki je zasedla galerije, se je divila originalnem zverem, prihajajočim v dvorano ..D Pol devetih je udarila godba svečan tuš in v dvorano je vkc-rakala džungla: odbor »Zoa«. Predsednik je bil oblečen v kralja živali in je tičal v krasnem levjem kožuhu.
Nato Pa se je tako razvilo kurentov-sko rajanje. Zverine so bile radostne in tako prijateljsko razpoložene, kot samo nekdaj v paradižu. Povsod je vladala najčistejša * ljubezen. Poleg ljubke zakljice je stopical prekanjen lisjak, štorklja je dvorila žabi . . . Flirt in veseljačenje v vseh kotih in paviljonih. Ptičji orkester pa je igral tako navdušeno, kot bi bila čukova go-tija.
Med tem pa so se v- stranskem po-looju zbirali člani skupine potujočega cirkusa >Mamola'ta«. Vsi «o bili že лЬгат. manjkalo ie le še glavnega Tredstavitelja — dresirani medved Tedai pa p'ane v garderobo rediteli ilrar.ko in zakliče: Stanko vas na je menitno potegnil. Kujcn je že v dvorani in kaj veličastno dvori zali vo'-' n' ;i
■Ta medved;. Sbnc! -To n> j 'a-god::mu zdija u!« io se -Umi) va ' v soglasno obsodbo.
»Kar nanj navalimo!« predlaga nekdo izmed krotilcev, ,pa ga zajamemo redi dvorane, bo rcas še večji!« Seveda je vsa mlada družba — maturantje V. dr/avne gimnazije — njegov predlog takoj .prejela.
Trenutek kasneje se je pomikal prevod v dvorano. Štirje krotilci, nekaj piskačev in bobnarjev — cirkuška iraiizika— nekaj Ijui kili opic, na čelu vsem Pa cir-.uški ravnatelj z dolgim ičem in pištolo.
»Na tep cirkusa Maimo!ata!« se je iizaslišal glas reditelja Branka. Dvorana se je na sredi spraznila, kjer so napravili prostor nastopajoči družbi.
S strelom iz pištole in glasnim krikom je zdevila cirkuška družba na medveda, ki se je hotel tisti hip s svo-io volkuljo pcmiešati v gnečo. Pa že ni utegnil pobegniti. Obs topili so ga krotilci, eden izmed njih mu je po bli-коло vrgel cikrog vratu jermen. Medved je bil ujet Usnjati ovratn.k je imel štiri povodce, vsakega je pograbil Po en krotilec. Postavili so se navzkriž in so nategnili vrvi. da se ni rrog'a zver nikamor več ganiti. Cir-'\u3ka <rod'a ;e zalgraV uda'ili «r s' -n. n Č neb za.)i ka'e so	za-
л1 se jc ra\natcljev ukazujoči glas: »Ajde, igraj! . . .« Cirkuško osobje in
živali so prešle v figuriran ples. le medved se ni premaknil Tedajci pa .-o pograbilj krotilci za palice ir. biče.
»Igraj, medo!« se je začulo ravna-teljevo rezko povelje. Pod palieami krotilcev se je težka žival le premaknila.
Cirkuška muzika je prešla v hitrei-Ji tempo, medved pa se ni zmeni] za živahnejši ritem. Krotilci so ga zato še močneje pobožali s svojimi drogovi po lenem vampu Zverino je to seveda razkačilo. da je votlo zabrundal. Cirkuškemu osobiu pa medVedox Protest ni šel seveda nič do živega še dobro se jim je zdelo, da ga tako ime nitno — markira. Ples bi mora! oči-vidno preiti v še hitrejši tempo, saj ostalo osobje se ie z električno naglico vrtilo okrog medveda, ki pa ie brezbrižno in uporno prestopal le vsled ronovnih udarcev, s katerimi ga ni^o njegovi krotilci prav nič štedili
Ko so piščalkarji in bobnarji preha-lali v ritem Ijudožrske narodne himne. =e je glasilo ravnateljevo povelje: »Na roke!« Kosmatinec pa se n.i «pomni! svoje dolžnosti, in se ni prav tiič zme-41 za gew na skušniah »B'ama'a ie leizog'bna« si mMijo krotilci in r:r -natelj. zato uc'arajo še bolj brez usmiljenja po uporniku. Udarci so ga oči-
Pred sodniki
Krvave, svatba
Lam 30 septembra je bila svatba pri posestniku Tonetu P v Črnem grobu Tone ie povabil tudi svojega sorodnika Lujzeta. kateri se je odzval in priše! na svatov алк ропой okoK,21 irre Lojze ie pripeljal s seboj prijatelja rran-ceta Ko sta prišla bl.zu ženinove hiše, sta naletela na večjo družbo fantov in opazila, da ima Berčičev Ton* nekaj blestečega v svoji desnici. Lojze si ie ta.ko.j mislil, da ima fant odprt nož. ukazal mu je. naj pokaže, kaj ima v roki. fant pa n: hotel Gruča fantov je leta pritiskati na oba. obkolila ju k Nekdo je vrgel proti njima porcelanasto skledico za kavo. ki pa ni nikogar zadela Že naslednji trenutek je začutil Lojze, da k zatoo-den Sle'el je suknjič, da bi Francs pogledal kakšno rano ima. med tem pa je dobil še en sunek г nožem
Tone В bo zda.i pač miroval Moral se je zagovarjati pred kazenskim senato.in. obsojen ie bil na 6 mesecev težke ječe. Ta ječa bo poostrena s posti in trd^m ležiščem
Premetena krovca
Predsednik: .No Tone in Stane, vidva sta
kleparja kajne?«
Tone: »Seveda sva. zato sva pa tako nesreč-aa. da naju dolže. da sva kradla pločevino.«
Predsednik r .Leta 1927 je napravil vaš mojster France ia Tržiča pogodbo z bohinjskim župnikom. da bo pokril podružno cerkev sv Neže. Vidva sta zahtevala višjo plačo. Ker nista plače dobila, sta pa kar sama vzela pločevinaste plošče, kareire so bik cerkvena last f*
Oba obtoženca: »Mojster nama ie tako svetova!.«
Predsednik: »Ta je pa iz trte zvita Bosta pa vsak b tednov pri nas ostala in mato pregledala strehe in žlebe, če dr.br o vedo drže!«
Najstarejša parketarska tvrdka
FERDO PRIMOŽIČ. LJUBLJANA
Trnovski pristan 4
se priporoča za dobavo in polaganje vsakovrstnih parket-deščic. kakor tudi za popravila in struženje starih podov.	2728
Velika maškarada
na pustni torek
v vseh prostorih restavracije LJUBLJANSKI DVOR. — Vstop prost. 2731
ökäj s<? zadovo ^ Ijitfe 5 drugimi izdelki Ki so baj<2,
ravno tako dobri»
MAKULATURNEGA
РДРПМД
i tu uwil
a. n;

Za trgovce, za ob-tnike, za oeke. za mesarje, za ' ^ustrijo
veaa množina
na	по o^o^n? ceüi
Naslov oove uprava »Jntra«.
ako mož de vendar pogodi dobili nravi original-
1ШЖИШ
niLO
(Hüftform)
vseh vrst po meri priporoča A HUTTER Liubljana. Tavčarjeva ulita lili poieu -.odnije	2fi04-a
iščem za teboj
snažen, opremljen
kabinet.
Ponudbe na oglasni od 'elek Jutra pod „Kabinet"	749 a
Prdite
25-9-г
na
pcmlaJni
veiesejem 1929
Pričet t k 3. m srca
inlošn /.oičn vel. sejem . . .	cd3 do	9 тяга vel ki lehn eni in s avb n vele
se en .......od i. dn	I л. тягса
tekstil,и v. (esejem.....od 3. do	/ тжеа
Ctvi-fl'Ski in uSitar<ki veleseiem	nd Ido	marci
Vsa uoiasnna do ute pri:
asnern zastopstvu ?a ljubi janstt k'aj
STEGU, Ljubljani, Gledališka ul.8/11. tel 2323
č s'nem ia iops4u /.a na ob rski okr« dr L o ScMei tiennauer, Marib r Trg Svobode 3
Zahvala.
Vsem, ki so izkazali zadnjo čast naši nadvse ljubljeni mamici, stari mamici tašči im teti, gospe
Frančiški Novak
pocestnici
na njeni zadnji poti. se prisrčno zahvaljujemo.
Zlasti se čutimo dolžne zahvaliti se preč. duhovščini, cenjenemu učiteljstvu, učenkam 11. dekl. meščanske šole, uradibštvu OUZD, zastopnikom Gasilnega društva ter vsem darovalcem vencev in cvetja
Iskrena zalivala vsem sosedom, znancem in prijateljem za njih požrtvovalnost in ljubezen do rajmice.
V Ljubljani, dne 11. februarja 1929.
2736
Občina Ljubljana Mfstn (»ОЈГГИт' r.avod
Žalujoči ostali.
FEBEUAR
15
mwmrm
novih tečajev francoščine, italijanščine. nemščine, angleščine in za sebne lekcije Šola za lezike po
METODI BERLITZ
Kralja Petra trg 8
Dr*a
7.a kurjavo (0'lpa'lki od žage) v v«iki množini se dobe pr>
IVAN ŠIŠKA
parna ia;ra in tovarna par-kftov, Ljubljana. Metelkova ulica 4.	i.737-a
Wall iijlasl so najboljša reklama!
Za informacije in pretlbiležbe prostorov яс trboa obrniti na Centralo na Reki, ali pa na Agoncijo »Lloyd Triestino« in na A-gen-cijo »Cosulieh« ter na katerisikoli bodi potniški urad	4в-а .
UO J« o t
qjcin* i*Joža
eZ jd. та..и и K cuf* st n
dobi mesto
ki je zmožen slovensk.-ua n мет ke a ezika, v veliki m.i 'infakturn tr o- ii ii. P m db- na upravo „Jutra" Maribn od I' ežbnn 'nannfak" ris,u	2692;:
vidno boleli Zvijal se ie in tulil na vse pretege pa se ni smenil nihče za to.
»Na roke« se je zaslišalo med udarci ponovno povelje . . . tedajci pa! — i Tedajci pa se ie zverina unrla: »Pustite me! Kaj hočeta od mene?!? Ne bij-te me vendar! . . .«
Medved ie z obema šapama zgrabil za svojo debelo glavo iz papir-mašeja in si jo potegnil z vratu.	i
Tedajci! . .	i
Tedajci pa se je ustavil ves cirkus, kakor bi ga zavrla •levidna sila. Pred zaprepadenimi cirkuzarji se je penil od leze v vlogi skalpiranega medveda ?am katehet V. državne gimnazije, dr. Kljukec . .
»Mamolata« pa se je razletela na vse strani kakor d aje treščilo vanjo ^Mamolatarji so zdevili proti izhodu kjer se je ti-ti hip prikazal ves npehan — dezerterski, a pravi medved-Stan-ko.
*
— »Gospodinja me ni pustila na ma-ška-ado in me ie celo doma zaklenila Popoldne se je oglasil pri njei dr. Kljukec. ki jo ie prepričal, da se dijaku nikakor ne spodobi kazanje v — medvedji koži « se je kasneje OTavičeva1 Starko zaprepaščenim »Mamo! a ta r /em«.

V globok: neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas ie naš iskreno ljubi., eni soprog, predobri oče, brat, svak in stric, gospod
v&n Blatnik
gostilničar in posestnik
v sobeto. dre 9. februarja 1929 ob 3. uri zjutraj v 43. letu starosti, po do'gi mučni bolezni za vedno zapusti.
Pogreb dragega pokojnika se vrši v ponedeljek, dne 11. februarja ob 10. uri pred poldne na farno pokopališče na Vranskem. Dragega pökojniika priporočamo v blag spomin.
Ločica - Vransko, dne 9. februarja 1929.
REZIKA BLATNIK, soproga. IVANKA, hčerka. Ostali sorodniki
'732
Zahvala.
Ob prezgodnji in bridlii izgubi našega dobrega, skrbnega soproga, očeta, starega očeta in brata
V
Jožeta Ceča
izrekamo tem potom naj-iskrenejšo zahvalo vsem, ki so nam na katerikoli načm lajšali našo neizmerno bol Zahva Ijajemo se rudniškemu ravnatelju gosp. Drolcts za i zk Etz a no naklonjenost, gosip. zd-ravn.ku dr. Arnšeku, gosp župniku iz Dola. gosp. Di.rmayerju, rudniški godbi, kakor tudi gesip. Kozmttsu za njegov lep poslovilni nagrobni govor
Zahvaljujemo se tudi vsem darovalcem vencev in šopkov, vsem, ki so z nami sočustvovali kot tudi vsem, ki so pokojnika v twko lepem številu spremili na njegovi zadnji poti.
Hrastnik, dr.e II. februarja 1929.
ŽALUJOČI OSTALI.
Zahvala.
27; 4 a
Za premnoge dokaze odkritosrčnega sočutja, kakor tudi za prelepe zadnje pozdrave, izražene v ljubkem cvetju, ob izgubi našega nepozabnega soproga, papana, starega papana in deda, gospoda
Johanna grofa Paamgarten Hohenschwangau Erbach
se vsi tem potom najglobje zahvaljujemo.
Dcvžnost nas veže. zahvaliti se predvsem g. zdravniku dr. Lud-vigu Zalarju za mnogoleten požrtvovalen trud blagcpokojnemu podaljšati življenje in gremju trgovcev za izredne izraze sočustvovanja.
Svete maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah. V Ljubljani, dr.г S. februarja 1929.
Mary grofica Paurrgarten Hohenschwangau Erbach roj. Valenta pl. Marchthurn
Potrti najgVAlje žalosti naznanjamo, da je naš iskreno ljubljeni, srčno dobri soprog in oče, oz. brat, zet in s>vak, gospod
Robert v. Hollegha
ne:nško-avstrijski dsželnovladnl nadkomlsar v Velikovca
bil včeraj, v petek 8. februarja 1929, v 44. letu svoje starosti, o>b 6. uri zvečer po kratki, mučni bolezni odpoklican v boljše življenje.
Zem>skt ostamke predragega pokojnika smo spremili v nedeljo 10. februarja t. I. ob 4. uri pcpoldne iz hiše žalosti, Kirchgasse 53, na mestno pokopališče in jih položili k večnemu počitku.
Velikovec (Völkermarkt), 11. februanja 1929.
Lina pl. Hollegha roj. Wranitzky, soproga. Traute pl. Hollegha, hčerka. Dr. Hans pl. Hollegha, Dr. Kari pl. Hollegha. Walter pl. Hollegha, bratje. Mici Khistlcr, Marta Krisper, Ani Hudovernig, sestre. Vsi ostali sorodniki.
V imenu svoje sestre Franč:ške poročene Rückauf in brata Dragotina Čeplaka naznanjajm vsem sorodnikom, prijateljzm in znancem žalostno vest, da je naša nepozabna mama, stara mama ozi-r. tašča itd. gospa
Uršula
danes ponoči, previden s tolažili sv. vere, v 81. letu boguuadno preminila.
Pogreb blagopokojne se vrši v Gornjem Gradu v torek, dne 12. februar 1929 ob 15 uri
Na Golniku, dne 11. februarja 1929.
FRANC ČEPLAK.
Umrla nam je po daljšem trpljenju naša nadvse ljubljena, predobra татг.са, stara marrr.ca, sestra, teta, tašča in svakinja, gospa
Marija Debelak
vdova po direktorju pošte telegrafa, imejiteljica reda sv. Save
IV. stopnje itd.
Pogreb drage pokojnice bo v torek, dne 12. t. m. ob 4. uri popoldne »zpred hiše žaiosai, Kolodvorska ulica 34 na pokopališče k Sv. Kr žu.
Prosi se tihega sožalja!
V Ljubljani, dne 11. februarja 1929.
Žalujoči otroci: JANKO, MILUTIN, DARINKA in MIROSLAVA
obAin.i LjnMjana	ter ostali sorodniki.	2735
Mi'stti1 »oer^bni /.avod
S"4
л-1
Nüchel Zčvaco:
49
U krem

ziciie
Zgodovinski roman.
Nato je pomolil pe^gatr en Favsti in rekel, ne da bi jo pogledal:
»Evo listine, gospa. Oprostite mi nepremišljenost, zaradi katere bi jo bili skoro izgubili.«
»Kaj, gospod vitez!« je vzkliknila Favsta. »Mar je ne mislite ohraniti zase?... Ta listina ima za vas prav toliko vrednosti kakor za nas. Vso Francijo in Span.jo ste preromali, da se je polastite. Ali se vam ne zdi, da je prilika edinstvena in da se lahko okoristite z njo, ne da bi se pregrešili zo-por zakone viteštva, ki so tako sveti?«
»Listino sem zahteval za vas, gospa,« se je naježil Pardaillan. >Moja dolžnost je, da io predani v vaše roke. Ako me smatrate za zmožnega, da storim, kar ste pravkar naznačili, je to neza-služena žalitev.«
»Ne daj Bog « je rekla Favsta, »da bi žalila poslednjega pala-dina, ki živi na svetu!... Hotela sem vas le opozoriti, da ne bo take prilike nikoli več. Kako msiite potlej izpolniti obljubo, ki ste io dali Henriku Navarskemu?«
»Gospa,« je preprosto odvrnil Pardaillan, »povedal sem vam že, da bom čakal, dokler mi svojevoljno ne daste pergamena.«
Favsta ni rekla ničesar. Vzela je listino in se zamislila.
»Gospa.« se je zdajc; oglasi! Espinosa. »porok sem vam, da lahko s spremstvom vred svobodno odidete iz Aicazarja.«
»Gospod veliki inkvizitor,« je resnobno rekel PardaiHan, »pridobili ste si pravico do moje hvaležnosti. Verujte mi, da to ni prazna beseda.«
»Vem,« je odvrnil Espinosa enako resnobno. »In to mi je tem dražje, ker bi vas tudi sam rad nekaj prosil.«
»Aha!« je pcnrisH Pardaillan. »Odtod velikodušje! Nu, ljubše mi je; nerad bi ostal dolžnik tega mrkega, skrivnostnega človeka ... Če je izpolnitev vaše želje samo na meni,« je nadaljeval na glas, »tedaj vam ustrežem enako drage volje, kakor ste vi ugodili mojim željam.«
Espinosa je potoma] z glavo:
»Pred vsem bi vam rad dokazal, gospod vitez, da sem izpolnil vaši želji samo iz spoštovanja do vas, nikakor pa ne iz strahu, kakor bi utegnili misliti.«
»IzvoKte,« je vljudno dejal Pardaillan.
Ne da bi se gan 1 z mesta, je Espinosa s stopalom sprožil nevidno vzmet — in glej, knjižnica se je zavrtila okoli svoje osi ter odkrila pogled v prostorno dvorano, kjer je nepremično stala vrsta vojnikov, oboroženih s pištolama in arkebuzarni ter pripravljenih, da sprožijo na prvo povelje.
»Dvajset mož in en oficir!« je pomembno rekel Espinosa.
»Brr!« je pomislil Pardaillan. »In meni bedaku se je že zdelo, da se je t ger izpremenil v nedolžno jagnje!«
»To ni veliko.« je resno dejal Espinosa, »a pokazati vam hočem nekaj boljšega.«
Na njegovo znamenje so se vojniki razstopili na desno in levo, tako da je nastal v sredi prazen prostor. Oficir je stopil k vratom r.a koncu te иГсе in jih odprl na stežaj. Vitez je zagledal širok hodnik, ki je bil ves zaseden po oborožencih.
»Sto mož!« je rekel Espinosa.
»Joj meni!« je pomislil vitez, čeprav je ostal njegov obraz brezčuten.
»Spremstvo gospe princese Favste!« je rezko ukazal Espinosa.
Favsta, mirna kakor zmerom, je samo gledala in poslušala.
PardaHan se je malomarno naslonil na vrata, skozi katera je bil vstopil. Obraz mu je sijal od ponosa spričo teh silnih priprav, ukrenjenih zoper njega edinega...
»Nisem še mrtev!« je dejal sam pri sebi, »in tudi ne prviikrat v takem položaju!«
Espinosa je menda napak razumel smehljaj, ki je ob te>j misli zaigral na Pardaillanovih ustnicah.
»Ali bi hoteli odpreti vrata, ki slonite na njih, gospod de PardaiHan?« je rekel s pohlevnim glasom.
Pardaillan mu je molče ustregel. Za vrati je bila železna stena! Vsak umik je bil ted nemogoč.
»Da-bi jih kuga!« je zamrmral PardaiHan.
Nehote se je ozrl proti oknu. A komaj je okrenšl glavo, je nökaj zaropotalo in sobo je napolnila poltema.
Espinosa je mignil z roko. Eden rzmed menihov je odprl okno: tudi ta izhod je bil zagrajen z železno zaveso!
»Vraga!« se je na tihem ujezil PardaiHan. »Najrajši bč ga pri tej priči zadavil.«
A tedajci so se pojavMi na hodniku Chalabre, Montsery in Sainte-Maline.
»Gospa,« je dejal Espinosa, »evo vašega spremstva. Svobodni ste.«
»Do svidenja, vitez,« je rekla Favsta brez vidnega razburjenja.
»Do svidenja, gospa.« je odvrnil Pardaillan, gledaje ji v obraz.
Naročilo, t/i» ure- cUyp-uca. Ьл/>СА>4Ъ ШхЬЛ. O-ZflOrSsyis ja- poštah, lux. Ogla.jru> od, dxlck -Južm.' hubltfisux, PnufisiuyiHbf. T.1 št	WlfsJ^^Wil Pfqffi	Vit pruft&jbum /a opcuia, tt, oba/ыип £ nxvroci Jr>rr>s so oy ru, oylasi, 1* ргитЬсысг СгЈгхњги rcuujjx pošl/ы im rulrUsCO (juhlfčUUl, št n S4 2
Ačlu, ^ jijxi^o o posr-TuicnjoJsi*. tri. rocx^aL buusUuL^ б.о-р^г-сњам^а ul, o^J^ur^ b~-rfcnjsk<uf<x ah ' гиь пхи/щлс, obcuuLua, vsahjx ЬыаА+ъ par - Na/ >~иЫсигиъ<ьд*з мљса+а, vjobjj. beja-dsi/ Dui. - Neu nbcuyst, zsuuraJ?. диь 5 - P't^lcybuia, ьа. ftfro Vul j - m^ui^/i. глллвЈг Visl ro - Vrui trribt^a, их iufrr> J)ul 5 -		
Za pošLjanfe oonudb in dajanje naslovom je plačati ooseuno pristojbino Din 2.
kh'cite te'ef. Stev. 3402, 240? to-	v	......—
Za naslove
Kot hišnika
ki bi za stanovanje in raz-tvttljavu opravljal hišna riela,	uit-mo starčki
zakonski par brez otrok. Vpoštevajo sr le trezni m zanesljivi reile-ktanti. Vtč ustineno P<»nu>lbe na ogl. o i- elek «Jutra* poti sit ro «liisuiK».	6Ш
Zobotebrrško
praktikantinio
iščem z:. Logatec. Ponudbe I & 1-rt'p ičeval je lakoi | I>o lat. пч naslov Albina i For-ter, zobai atelje v Lo-I galcu.	2860
Preddelavka
inteligentna. -tarejša, dobro izurjena v tehtanju ia pakovanju kemičnih speci-alitet. dobi takoj mesto. — Nasov > cglasn m oddetku «Jutra» po.i «üexläna to varna».	2916
Koresponder.te (inje)
z znanj m Stenograf.je. slovenskega. -jrbohrv. in nem-škega jezika. z daljšo prakso, išče indu-trijeko poljitje v Ljubliani. Ponudbe pod «Kore^pondent» na og'asni oddelek «Jutra»;
30S8 '
Kot gospodinjo
išče het- 1-pension «Royal» v Opatiji (ЛЫшгг.а> izobraženo gdč., zdravo, za-ne-ljivc in zelo strogo. ki fe popolnoma razume v vodstvu ^enslona. — Vešča Biora biti perfektno nem-šk»ga jezika in koresjion-ilence. Prednost ima o ta-k"»' ki *naio več jezikov. 1'onitiibe poslati na gornji naslov.	3..92
Kuharica in sluga
za obitelj v P,.- ,;.-a ;u sv j zakonca brez otrok, hi sta j vešča .1 o m a č i h de!, na.) i pošljeta svjje ponudbe naj 11'"lov: Münch Beosrr"', |
lopl.čni venас 4	3U94..
Pozor, brezposeln?!
Jnre'iirentniga d e 1 a v r a. skrajno zane-liiv-gs treznega. lepega vedenja pis-Ш -nega. nad 24 let strre-a iz Ljubljane al predmestja, ki	v,-a; dflcma tu ii
Jiemški jezik sprejmem za Btaino specij.iln,i> deio — La-tnorc"no pisane prijave z navedbo osebnih podat kov, dosedanjega zapo ie-11 a m uaslcva je nu.-no vložiti na oglasni oddelek «Jutrp» pod značko «Mir Ijiv monter»	2S71
Vajenca
za trgovino z mefanim blagom. s primemo šo:sko izobrazbo sprejme Anton Cvenkel, Sv. Petsr v Sav. dolini.	3091
Kroj, vajenca
sprejmem takoj. Na lov v ■jglasiieai oddelku sjutra» 3(170
Kroj. pomočnik
dobro izurjen v velikih ko-■ili. dob; službo.. Rozman, spodnja Šiška, Slovnsl-a cesta.	3060
Trgovski pomočnik
kolonialst. ne čez 30 lit -tar. kate-i hi v začetku bil kot pomoč šefu ter potem kot vodja podružnice, se s 1 ali 15 f< hruarj-m -prejme. — Kavcije zmožni imajo prednost. Ponudbe z navedbo razpoložljivega kapitala in dosedanjega delovanja nai «e pos'jeio pod značke «Dobra eksi.-tenca» na апогбю ekspediei:o Hinko Sax. Maribor. 3fi86
Kuharico
samostojno, pridno, {»dno. sprejme takoj franeo-ki konzula' v Ljubljani Re "thovnov» 4 /TU	->82S
Mesar, vajenca
poštenih staršev sprejmem Nas-ov v oglasnem oddei ku «Jntra»	2S0S
Pletiljko
dobro moč. ki je vajena na žakar.1 motorni stroi. takoi proti dobr* nlači sprejmem za »talno Po nn lbe na unr ,Jutra, no i •Izurjena t=ko'«	ЗП77
Gospodinjo
ki zna kuhati in š;va'i ra bim k bolni ženi Vdove brez otrok niso izk'jučene Naslov v ojjia nem oddelku -J.itra»	3013
Služkinjo
pridno snažno «tare 2lt— 30 e; z dobrimi spričevali -prejir.hm /.nati mora ku natj in opravljat v-a go spoiiinj-ka dela K Iruži-ni z dvema otrokoma ki '.Tla poleg -ud- postrežnn-o Naslov v ogl uri»! Iku Ju '■ra	-2999
Trgovskega učenca
- primerno šolsko izobraz bo sprejm- manufakturna trgovina Jos. Ogoreutz. S' o vo mesto.	29SÖ
Večja trgovina
t ntcBuilMi o.a^jin na leže-ii sprejme učenca s primerno preilizobiazoo iz voljše hiše Ponudbe pod »Učenec i7 «na ugu.-,ni oddelek Ju tra	ü9öö
Trgovski pomočnik
vojaščine pro-t. agileu, vesc knjlguvoilstva ČP Ino-goče tud: strojepisja, ioni takoj službo v trgovini mešanega blaga v večjem iue.-tи Siov« nije. Ponudbe pod šliro »Dobra moč 15(1« na ogla^ui oiiiieiek Jutra
i9M'l
Učenko za štepanje
v fieiljai-k obrti pridno,
Metoda Berlitz
Pouk francoščine, anilešči-ni. italijanščine, nemščine i itd. po p. ofesorjih doiičniii dežel Vsak profe^r po učuje en nole v svoji ma-term.-8ini. Prijave samo na Kralja Petra trgu št. 8/1 iOl
teiPf чет 3203. I Boljše dekle
do 10 let staro solsko izobrazbo s stanovanjem in hiši. — Na.s!ov v oddelku «Jutra»
z dobro sprejmem hrano v oglasnem 29 П
Mesarskega vajenca
poštenega. sprejme takoj Maks Rjjt.. mear in pre-kajevalec. Kamnik, Sutna št. 12.	3119
VRI ^
псек iicsK
Piše in rše Ksenija Prunkova.
Blagajničarko
energično, za radio trgovino sprejmemo One s primerno kavcijo imajo pred-no t. Ponudbe pod značko «Stalna» na ogiasni odde-ek «Jutra».	3121
Šivilj. pomnčn'co
sprejme takoj Marija Kr-melj. Kodeljevo št. 18 (pri Mladinskem domu). 3113
Opekarskega
akordanta
za izdelovanje trojne zid-nP opeke potrebuje srednjeveška opekarna. Potrej,no nekaj kavcije Ponudbe s ceno za zidno in strešno opeko na oglasni oddelek -Jutra, pod š fro «Akor-dant».	3134

Stopil je dn mežnarije, г1еге1 čez pra^ in je га?!е<Ја1 strica. Sedel je za mizo pred poiiio skledo češpljeve kaše in se kislo držal. Kar je Miček pomnil, se je stric Matije kislo držal. Kajti gospodinjila mu je mila »Tera. Mieek ie stopil do strica — tri ure ie hodi! od praga do mize — in ga je poklical. A elaselt je bil ves šibak od utrujenosti.
Potnika
maiiufakturiie «troke. za jhisk privatnih strank za Mar bor in okolico išče lobru vpeljana tvrdka — Do bel za-lužek zasiguran Pismene ponudb,, na upravo c.luira» v Mariboru pol ;U'ro «Potnik»	2fii7
Trgovski potnik
lobro vpdjan v Posavju — želi k svoji agentun še druga zastop-tva — Interesenti nai pošljejo i>onudhe yod š:l"ro «Zvišan promet» na oglasni oddelek ;Jutra»
2923
Mesto trg. potnika
ali zastopnika katerekoli stroke prevzame dobro vpeljan mlad trgovec, ki je že potoval Ponudbe na ogla«, odde'ek «Jutra» pod šifro «Agilen in soliden». 3122
Steklar, pomočnik
dosedaj nameščen kot skladiščnik in steklorezcc jiri večji tvrdki. želi službo. Doriisp na ogla n' oddelek Jutra» pod «Steklurt zec».
3105
Trgovec
v naaginijsih letih. prvovrsten prodajalec v ma uuiaktiirtil ali špecer.j^ki stroki želi ntesta do prvega marc» Prevzame rne-.-to notnlka poslovodje ali skladiščnika Ponudbi na oglasni oddelek «Jutra» pod «Pošten. trezen m agilen».	2596
Katera gospa
bi vzela boljše dekle (siroto) kot pomoč v gospodinjstvu Vajena je vs<iga go-podmj.-!v4 ter šivanja Rpllektira na lep postopek in stalno me4o Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra pod značko «Pridna
ЗШ
Absolvent
tphn srednie šole. z nekai mesecev prakse, »riden in zanesljiv išče nrimerno -inžho Cenjene dop se na og'as oddelek .Jutra» pod «Dober konstruktor». 2749
Trg. pomočnik
vsestransko verz<ran mann taktnrlsi In galanterl4i —
-|ireten prodajale« voja ŠČIlle prost Želi oreinelliti -lužbo V Ljubljano al- kam Irngam Cenj ponudbe na oglas oddelek .Jutra, pod «Štajerska metoda IfiiHl» 2524
Potnike
prvovrstne in zanesljive, za obi^k privatnih strank v Liuhüani sprejmemo Provizija in fiksum Prednost ima;o iivplpn! manufaktu-risti. Ohširnp ponudbe na o^-las. oddelek «Jutra» pod «Manufaktura na obrok"».
3124
Izurjena š vilja
gre na dom po 25 Din dnevno. Šiva obleka in perilo. Ponudbe na ogla-ni oddelek «Jutra» pod šifro «Izurjena».	30C9
Šoferska šola
.»hlast ven, tcone^ijonirafij, Camernili Ljubljana Du naj-ka 36 Гв|е(пп 22MH l'eimanentm tečaii Џ1 ff,»-•!5»
Kontoristinja
г večVtnc prakso, izurjena v knjigovodstvu tn v vseh pisarniških delih, iierf'ktna v n-mščini. želi premeniti -lužbo Cenj ponudbe pod «Predvojna šola» na og'as oddelek «Jutra». *2903
Dekle z dežele
ki se žel, izuč ti kuhanj*. Se Sprejme kot uč-nka v veflo in debro gn.-tilno г Ljubljani - Pi-m-n» копи Ibp na Ogla-'П' oddelek «Jutra« pod šifro «Dob.-, kuharica».	30:16
Pis^r^'ska moč
vsestransko verzrana — z večletno praksr, in znanjem doven-kega hrvatskega in nemškcTn jezika, -amo-toi nega knjigovod.-tva in trg kores-pondpnee. želi nrimer пета mesta v kakem 00.) ietju v Liubli.mi Pont lb» na og'asni oddelelt «Jutra» ood šifro «Izvežbana troč» 3129
Trgovčev sin
iz nglerlne hiše. mlad. vo-iaščine pro-t izeč n mešane stroke. iSče mesta v me. -•tli ali vnpji trgovini na deželi Naslov :wve ogla ri oddelek Jutra	2974
Prodajalka
z dežele, vaiena v trgovini z mešanim blagom že'ezni-no želj spremeniti siu*bo s 1 marcem nrej Cenj. nonu lbe na ogla ni oddeV-k Jutra pod »prodajalka z dP. •žele«.	2922
Pocno^čna
dohra š vilja. '?č° me^ta v boliši Vši k otrokom 'n za drucra h;šn,i d'la Gre v
vo?;; 1-гя; n, Gor"n;sko ali _ _____ ._____
štas^rsko Pnnu'bp na ogl prodam ali po o'im. n i '"'..v «.Тч'га» pod	lov nove oglasni odd
«Dobra šivilja».	8031
želj mesta k otrokom ali obenem kot pomoč pri go--podinj:-'vu Ponudbe na ogla.-ni oddelek pod «Nemka».	3117
Dekle
z letnimi spričevali že i službe Razume vsa gospodinjska dela Na lov pove oglasili oddelek «Jutra».
3108
Šivi!
da
pridna .n poštena — išče službo. Cenjene ponu !he na ogla-ni odd -lek «Jutra > pod «Vestna 700». 3125
I epa hišna vrata
iz trdega 'esa. ugodno p-odam. Na ogled med 12.! in 14 uro na Poljan l-"1' ■'. št. 7/1.	3059
Puhasto perje
razpošiljam po povzet j и najmanj 5 kg po [1;n 3S kg - lzknri"tite oriliko. dokler traj-i zaloga - L Bropovič Zagreb Uic» Я2. Kemična ?,istdn;ca perja 189
Zvočnike 575
slušalka 96 retordetektor je 59 Din predamo z garancijo Tehua Ljubljana. Mestni trg 25/1.	2827
Osebno pravico
ia go.-tiluo oii'.aiu po dogo voru Na-lov: postno leitče .Šmartno pri Litiji št zl7 2869
Izložbo
v sredini me..-t£i oddam. — Naelov v oglasnem oddelku »Jutra».	3116
Kdor prodaja ali kupuje
AUTO
naj se obrne na пн-lov Kami Ca in e ml k Ljubljana, Dunajska cesta 36 Jugo Auto telelon 2236! щ v po -Ije |Hi|ii> voza kakršn-L»a želi prodati ali kupil. Pri tem posredovanju -e najbolj varujejo interesi prodajale., 'U ku,>ca	22
Motorno kolo '
• prikolico kupim Natan čne ponudbe s ceno na Zv Podgornik. Metlika
3063
Poročne prstane
tar la zj nev,.<ti in ženine nudi F Си len. Prešernova 36
Vsakovrstno zlato
s upu Je PO Iiaivišiit. -eiiali
Č e r n e — iuvelii
i.luhljana Woltnva -llica i «
/. i: r , w f t r,
Kožuh, plašč
ž-'nski in razac čevlje poceni prodam Naslov pove oglasni oddelek «Jutra»
3098
Več različnih mask
potrebujem na posodo. Po-liudbf, s ceno in opisom na oglas oddelek «Jutra» pod «Maska».	3,99
Svilene maske
•legantne kostumP in dorn n- pogodim Bohorič'vi št- 13	3010
10.000 dam
tistemu, ki mi dobi o prevede (prepiše) -lovensko knjigo v nemščino Ponudbe nu oglas, oddelek «Jutra» pol
«Slovensko-ncnišku» J) 11
Državni dnevničar
z družino, trezen ,n posten pro j za po oj Io 20'"' D n iroti primernemu jamstvu Vrnitev V manjših rednih, mesečnih obrokih — Cenj. ponudbe na ogla-ni oddele; pod značko »Usoda ž.v ie-"J3 *	2979
n
4 4 'A f;
Hišo
z najmanj -i .obami in pri-tikliuami vzamem v na^tm v bliž aj Vodniata — proti zmerni najemnini. Naslov v- oglasnem oddelku Jutra.
3058
Hiša s trgovino
na prometnem Kraju na-pro la . Naslov v oglasnem oddelku «Jutra». 3057
Parcelo
kupim ob L'uiiajsKi ce.-ti do stadiona Pismen,, iwiiulbe 7. navedbo ceUr lii veliko-ti ua ogla. n oddelek «Jutra» pod šilro «Parcela 98»
2898
Hišo
v sredini mesta prodam Na slov pove ogla ni oddelek .1 utra.	29Ö2
Lepo trgovsko hišo
/. lokalom in i*-itar.jo na prometnem kraju prietam ali oddam v najem — i'onu lb- |к>м » irguvn» 103« na oglasni oddelek J 2981
Maihno posestvo
v bližini Šoštanj ke po taj» prodam. Novo go-polar-ko poslopij, zemljišča okroglo 2 orala Pripravno za t--govino ali v-a o obrt Cena po dogovoru Pojasni a daje Galof, Šoštanj. 3090
Lep bukov gozd
4 orale velik. 3 km oddaljen od železniške postale prodam Pojasnita daie Stöhr. Varažlio. Franko-panska ulica 1.	3133
ъшшя
Steklenice (balone)
od 31 dalje kup m v«ako množino Na lov v ogla-, oddelku «Jutra».	2S.13
Orehe
či-ta jedi rca lušč ne ku nuj> m v vsak množini [io najvišji dnevni ceni lllte resent je ki jih imaio na prodaj na pošljejo takoj vzorec in namembno ceno na tvritko / Cvllak Slov Bistrica Sloveniia 2942
Špecerijo
t zalogo in inventarjem — radi bol-zni lakoj oddam. Potreben kapital 15—20 000 Din - Na-lov v oglasnem oddelku «Jutra».	2774
Trgovino
z mešanim blagom na prometnem kraju staro in do b'o vpeljano z zalogo in inventarjem prodam Naslov v ogl odd »Jutra« 30P2
Komfort, stanovanje
za Ive odrasli osebi, v vili biizu Vrtačp oddam spomladi. Poiiu.be po i zuač-o «1250 mesečno» na ogla ni oddelek «Jutra».	3061
Dvoje stanovanj
eno obno ter dvo ali trisobno. suho. zračno, m.r-no. od'lam V-elitiv takoj ad |4)7.neje Au'obus hlizu Ponudbe pol «Glince» na og asni oddelek «Jutra» 3080
Stanovanje
sobe in kuhinje oddam v Zg. Slški št. 152. 3110
Stanovanje
sobe in kuhinje s prtikli-nami takoj oddam Naslov v ogla-nem oddelku Jutra. I 3120
Ajdovo moko
|ю 5 D n garantirano prist no od 25 kg naprej razpošilja Pavel Sedej. umetni mlin. Javornik. Gorenj.-ko 251
Mehka drv
nad 20il metrov po 25 D n na mestu v gozdu. 1 uro nad Jesenicami naprodaj. Poja-n.la daje A Gosar, Plavšk; rovt nad Jesenica-иь. Gorenjsko.	3076
Drva
tiukov, ni tira.-1'ive o<ii*d'l-ke o,t Mtrketov to-tjvli» pO lllzk Celi na lollt ,1,1 rua /.aga V Si-agliett, Ljubi a а и gorenjskim kolo Ivo 'om	3«
Drva
suha in zdrava — lanjske sečnje kupimo 4—5 vagonov. Ponudb*- pol «Drva» na oglasni oddelek «Ju-ra» 3112
>j!
2 žand. podofjcirja
izvi.u äioveuije, гв iet »ta ra, e iOU.OOO Diu gotovme, bi želela zu.nji. z dve-ша boljšima gerpo l.čnania — Ctuj pouu ibe po niožno-•-ti s oliko na ogia nj oddelek «Jutra» pod značko «Leon ш Mirko». 3093
Starejša gdč.
želi 'lopi. ovuti z intu.igent-n.m go po lom, starim o i 39-45 let Ri-ag.ra -a.T,0 ua iiea t: и ii-Шеи dopis na oglas, ouuelek «Jutra» po 1 «Ljubljana 19i9». — Lahko tuoi v nemškem jeziku
3097
Solnčno stanovanie
3 sob in pritiklin. elektrika m plin nasproti op re oddam z majem Ponudbe na oglasni o ;dele.k «Ju ra» pod «Din 1600».	3114
Stanovanje
sclnčno tri ali štiri-obno, s kopalnico in vsemi priti-k'inaini, v sredini mesta išče s I majem zakon ki par bre» otrok — Сеп'епе ponudb- na ogla-ni oddelek «Jutra» pod «Velike sobe».	3123
4 K
Opremljeno sobo
odtlsm takoj solidnemu gospo lu ali .-oiidni gospo-'iičuj v Florijanski u. 31.
311Ю
Kot sostanovalca
sprejmem dijaka na -tano-vanje z vse oskrbo, v bližini realke .n obrtne šoie. Na-ov v oglasnem oddelku «Jutra».	:633
Sostanovalca
sprejmem na Star'm trgu št 3/II, desno.	3095
Prazno sobo
z elektiični, raz-vetljavo. v centru mesta išč go-pa, ki je ves dan odsotna — Ponudbe na o «Jutra» pod šilro
'»s oddelek Gospa». 3054
Stanovanje
3—4 «ob. r vsemi prltikli-nami, po možno-ti v «re-d ni me-ta i š ё e bo' jša -tranka hre7. olrok za 1 mai. Poru-'be na og'a^ni o 'delek «Jutra» pod «Br—• otrok 13».	3128
Sobo
z 2 posteljama oddam 2 gospodoma ali go podična-ma s 1 marcem, event. tudi s hrano Naslov riove oglasni oddelek «Jutra».
3075
Dijaka
sprejmem v Miž ni obr'ne šole na stanovanie z v-o • oskrbo Na lov v oglasnem oddelku «Jutra».	ЗЮЗ
Dnaka
n.1'raje iz obrt. šole sprejme m takoj na hrano in stanovanje. Nas'ov in ce. nn nove oglasni odd-1»-^ «Jutra».	3071
Slavonsko seno
prvovrstno De? Jaša zu k ve i korova te panične zo bene slame n kompl-in ra vagomma prodaje Jo-ip Weiss Zagret, velet rgo vi na sjena i slame Dvorničj čeva ulica 6 Telefon 67 — •">3. naslov za brzojave Weise	2790
Prazno sobo
s posebnim vhodom takoj oddam sredi mesta (Filipov dvorec). Naslov v ogla . oddelku «Jutra».	3109
Sostanovalko
boljšo gr^iHele'no sprejmem s 15 ali 1 Naslov v ogl. oddelku «Jutra». 3126
Sobo
oddam 2 go podičnaira. Cena 250 Din. Na lov pove oglasni oddelek «Jutra-
3127
Opremljeno sobo
elegantno s strogo SApar-ranim vhodom. centralna kurjava, elektr razsvetljava. dvigalo etc., z razgledom na Miklošičevo cesto o leam. Naslov v oglasnem oddelku «Jutra».	3131
Sostanovalca
takoj sprejmem. Na 'ov v ogla.-nem oddelku «Jutra-.
3132
Brinetka
temperamentna — pogreša dušo, ki stra tno l.ulv! — Dopise v nemškem in slovanskem jez.ku na ogla.-ni oddelek -Jutra» pod šilro «zigeunerblut»	3087
Mladenič
trgovec obrtnik in po est-nik želi znanja z gospodično — njemu sl.čno. radi ženitve. Samo re ne ponudbe na oglasni oddelek «Ju ra» oo.l silro «Trgovec-obrtuik».	ЗЮ7
Seka
pozdravi ena. Pripeljem se v sredo v Lj. kjer o-ta-nem sam 1 par ur. Pr: 'i ob ob V.b, uri v kavarno Uniou Zamurček. 3129
Klavir
prodam Maribui Krekova ul 14-111 Schouhert 2958
Pes volčje pasme
ki sliši iia ime «Mi.o-», z znamko 2.9 -e je zgubil. Oddati ga je proti nagradi v škrabčevj ulici štev 5.
3096
Lokomob'Io
30 HP «L terer» s stopni-ča-t,m kuriščem v ako dobrem stanju kompletno i radi nabave močnejšega j -troja Ponudbe (Ю'1 «Ta, \ koj dobavljiva» na ogla-ni oddelek «Jutra» Ljub ja na.
28ÖS
■JkJJM,
Tapetn?ška dela
izvršuje t>o zmernih cenah točno in solidno Avgust Pavle. Vegov3 niica 10.
2164
Slike za fesdtimac'ie
izdelire na'I:t-eje fotograf Hugon Ilibš r Linh-liana Sv Petra cesta 53
Psa volčje pasme
dobrega čuvaja do 1 leta -tarega kup m Ponudbe in
■Jim
Na Giincah. v Rosliinl «Amerika»
danes v torek 12. t. m. koncert s plesom
brez vstopnine.
Svira gotib. dr. «Gradišča»
Ker burja, sneg in mraz motil je predpu-tni čas so tnaškat' vse .-klenile da v Ameriki na Gl.i.eah se bodo danes ves lile 3115
Na pustni večer
bo v gostilni Türk izborna zabava.	3118
Vesalica
na pustni torek v go-ti!nl Reininghaus šiška Začetek ob 18. uri	3065
Preklic
Podpisani preklicu f m vse žalitve, katere sem govori' o gdč z Impolce. t' r ?e ji
ceno na Anton Polanc. Ra- , zahvaljujem iia ie ed-to drče pri Zid. mostu 2977 p la o f tožbe. — Marija ' Smole-Zopan.	3084
Loren/.-prevajrlec
toka za TOlnjenje auto in rado baterij, 220 Volt, vrtilni to!;. 0 8 Amt) r. ."•O Period. 18 Voli enosmerni tok, 10 Amper skoraj nov, je počen naprodaj v C»\i-ski чиЮ in strojni delavnici. Celje	2216
Vsakovrstne
tiskovine
izvršuje najhitreje, solidne in poceni
tiskarna «Jadran»
Sloven gradeč.
Danes veii^a ms-š rac a s pl3Som
<i o -riird -OKOL SiSKA * ihim R STA\ RAC! JE GO ( KO LODVOR ^a k «o 8. u,i l etet — ла1<- š?
■ jüo br, о-- яг' n •
Direkcija drž. rudnika Velenje raz» pisuj^ na dan 25. februarja t. 1. ob 11. uri nabavo
Dva gospoda
sprejmem na stanovanje. — Vprašati v trafiki na ?.ab-jaku št. 1.	3130
Prazno sobico
iščem Ponudbe na ogla-ni o '»'elek «Jutra» pod šifro «Navedba cene».	3135
Pogoji se dobe pri podpisani.
Iz pisarne Direkcije drž. rudnika Vele: nje, br. 1288 II. 2695*a
Več mask
posodi Lin» K udar ška ce-ta 11/П
Trži-2726
Svileno pierotko
Na-
_________ ..'»Ic
Jutra». "	sili
Samo iz originalne
шуоЪапсй^ paten^moh
Sc dobiva najboljše pecivo!
Ureiuji Üttvuriu Kavfjt n liJaja i» «.uiuoruj «Jetra» AJuii Rihiiikai Zu Ntruüao usk
arnc, d d itut tiskaiüatia ttum Jc/cršck Zr iti-icratui del je -idguvutcu \iojiij N'jvaL Vsi v Ljubljant