Glasnik S.E.D. 42/1, 2 2002, stran 91
poročila OBZORJA STROKE
S.E.D.
Objavljeni so bili v Idrijskih razgledih (XLVI 2), zborniku Traditio-nes (30/2), Glasniku SED (41/3, 4), zborniku o Gori, Gorjankah in Gorjanih Mati Gora (izdanem ob 400-letnici naselitve Gore) in v Primorskih srečanjih.
Mojca Tercelj Otorepec
Drugi članki ali sestavki / 1.25
OBMOČNA ENOJA KRANJ
1.	Evidentiranje dediščine in priprava predlogov za vpis v register
Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območni enoti Kranj, smo se poleg s posegi v prostor ukvarjali večinoma z izdelavo strokovnih podlag za varstvo kulturne dediščine na območju devetih občin. Hkrati je nastajala evidenca kulturne - stavbne - dediščine in območij, potekal pa je tudi njihov vpis v zbirni register dediščine.
Lani sem pregledala območja naslednjih občin: Cerklje. Šenčur, Žirovnica, Jesenice, Mengeš, Jezersko, delno Radovljico, Bohinj {za avtomobile prcccj nedostopno območje) in Moravče. Zanje sem tudi odgovorna konservatorka1 za prostorske akte. Po 133 terenskih dneh sem za vpis v zbirni register dediščine predlagala 593 stavb, domačij in območij, izmed 271 prispelih vlog za soglasja in mnenja ter prošenj za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega ali državnega pomena pa sem odgovorila na 204.
2.	Priprava strokovnih podlag za razglasitev kulturnih spomenikov lokalnega in državnega pomena
*	Občina Kranjska Gora: Podkoren - kmečka hiša, Podkoren 64 (EŠD 14206); začasna odločba o kulturnem spomeniku lokalnega pomena, odlok je v pripravi.
*	Občina Lukovica: Lukovica - Šterova gostilna, Lukovica 58 (EŠD 419); odlok o razglasitvi za kulturni spomenik lokalnega pomena, na občini zavrnjen.
*	Občina Lukovica: Videm pri Lukovici - Mahkotov toplar, Videm pri Lukovici 2 (predlog EŠD 991); odlok o razglasitvi za kulturni spomenik lokalnega pomena, razglašen septembra 2001,
*	Občina Kamnik: Velika planina - Prcskarjcva bajta (EŠD 12033): odlok o razglasitvi za kulturni spomenik državnega pomena pripravljen, čakamo na zemljiškoknjižni izpisek.
3.	Spomeniško varstven i projekti
Vsakoletno kandidiranje lastnikov spomenikov na javnem razpisu niinistrstva za kulturo lahko uspe ali pa tudi nc. Predlani smo skuPaj z lastniki Načelnikove hiše v Podkorenu 64 pripravili vse potrebne predračune in kulturnovarstvenc pogoje za izdelavo lokacijske dokumentacije za obnovo hiše. Lastniki se z obnovo strinjajo. hišo pa želijo ohraniti tako, kakršna je bila od 19. stoletja, čeprav so vidni tudi arhitekturni in stavbni elementi iz časov nastanka, to je iz 16. stoletja. Žal je vlogo - kot mnogo drugih - ministrstvo za kulturo zavrnilo. Tudi lani smo pripravili vse kullurno-varstvene pogoje in soglasja, ki so jih zahlevali razpisni pogoji, z 'nkacijsko in PGD-dokumcntaeijo. Lastniki znova poskušajo srečo. Upam, da jim oziroma nam bo lokrat uspelo - ali pa sem morda spet preveč naivna.
Lani nam je uspelo pridobiti sredstva predvsem za spomeniškovars-tvene akcije, ki jih vodi konservatorski svetovalec Vladimir Knilic. To so:
*	Občina Jesenice: Jesenice - delavska kasarna
Nadaljevala se je sanacija stavbe v skladu s konservalorskim programom in PGD-načrlom. V dogovorjeno število oken (44) so vgradili okvirje iz umetnega lula s kovanimi mrežami, nadaljevala so se zidarska dela v notranjosti stavbe, odstranjen je bil ves star fasadni omet. fasada pa ometana z grobim ometom. Delno je bil opravljen izkop v nivoju dvorišča okoli stavbe.
*	Občina Jesenice: Jesenice - Pudlovka na Stari Savi
V skladu s konservatorski m programom in PGD-načrtom je bila opravljena zaščita objekta in ohranjeni obodni zidovi. Lani so se nadaljevala dela iz leta 2000: porušili so stare prislonjene lope in barake, tako da se je ohranil le obodni zid, dozidali pa so porušene parapete pod okni, sanirali oboke, omete, okenske okvirje in utrdili vrh kamnitega zidu, ki so ga prekrili z novo dvokapno streho, V okna so vgradili kovane mreže po starem, ohranjenem vzorcu. Dela bodo dokončana predvidoma prihodnje leto.
*	Občina Jezersko; Zgornje Jezersko - Jenkova domačija, obnova kovačuice
Prekrili so streho in uredili notranjščino kovačnice, ki je bila nekoč sestavni del Jenkove kasarne. Gre za delno zidano, delno leseno stavbo, kjer so nekoč podkovali konje ali popravljali vozove popotnikov na poti čez jezerski prehod na Koroško. Streho so na novo prekrili s prvotno leseno kritino, pred tem je bil opravljen popis notranje opreme. Dosežen je bil osnovni preventivni konservatorski program vzdrževalnih del na objektu,
*	Občina Kranjska Gora: Zgornja Radovna - domačija Zgornja Radovna 25
Lani se je urejala sprejemna pisarna v nekdanji vozarnici - lopi za vozove pri cesti, tako da je omogočen dostop ter ponujeno turistično in promocijsko gradivo. Hkrati s tem je bi! postavljen tudi alarmni sistem za razstavljene predmete v stavbi.
*	Občina Radovljica: Kropa - trško jedro - bajer
Gre za obnovo bajerja, »rak« na spodnjem koncu naselja. Na podlagi projekta sanacije bajerja in začetih del v letu 2000 smo nadaljevali gradbena dela za vnovično ureditev kamnitega oboda bajerja na koncu «rak« in okolice. Konservatorski in projektantski cilji sanacije so bili doseženi. Spodnji bajer v Kropi je urejen, tako da je naselje spet pridobilo živ vodni element.
4. Posegi na drugih objektih in območjih kulturne dediščine
Tovrstne posege najpogosteje rešujemo hkrati z vlogami, ki nam jih pošiljajo lokacijske službe in tudi lastniki, kadar gre za predhodne kulturnovarstvene pogoje ali priglasitve del. Načelno menim, da je mnogo bolje sočasno dobiti v roke vlogo s prošnjo za seznanitev s predhodnimi kulturnovarstvenimi pogoji, na podlagi katerih lahko pristojne službe pripravijo lokacijsko dokumentacijo. Pogosto se zgodi, da je prispela vloga za lokacijsko dokumentacijo v nasprotju s pogoji, velikokrat je izdelana že vsa projektno-gradhe-na dokumentacija, kar lastnikom zelo oteži pridobivanje dokumentov za gradnjo, saj jim moramo konservatorji vloge pogosto
1 Na Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije, območni enoti Kranj, imamo več konservatorjev In konservatork, ki odgovarjajo za prostorske akte v zvezi z določeno občino. L.etos sem postala odgovorna konservatorka tudi za občino Naklo. To pomeni, da spremljamo dogodke v zvezi s prostorskimi dokumenti za vse Izbrane oziroma določene občine, velja tudi za ureditvene in zazidalne načrte Kot odgovorni konservator zbereš pri določenih posegih ustrezno skupino, ki rešuje prispele vloge.
S.LD.
OBZORJA STROKE ocene knjig
Glasnik S.E.D. 42/1, 2 2002, stran 104
tako popraviti, da jili morajo spet vložiti, S predhodnimi pogoji se temu izognemo, dogovor z lastnikom je mnogo lažji, boljše pa je tudi sodelovanje z lokacijsko službo.
Lani mi je uspelo prepričali nekaj lastnikov stavbne dediščine, naj jo raje obnovijo kot podrejo. Največkrat gre za spremembe namembnosti hiše ali gospodarskega poslopja v stavbe za turistično dejavnost, kar dodatno oteži delo vsem nam, kajti gradbeni zakon ne loči med novogradnjami in stavbami, ki so evidentirane kot dediščina ali celo spomenik.
5.	Strokovno usposabljanje in udeležba na strokovnih srečanjih doma in v tujini
Kot konservatorka sem bila članica odbora za kulturno dediščino na območju občine Komenda, kjer so se krajani odločili, da bodo tudi sami nekaj prispevali za boljše poznavanje in ohranjanje kulturne dediščine. Junija smo se udeležili simpozija hrvaških in slovenskih etnologov v Paklenici, bila sem na mednarodnem simpoziju o vemakularni arhitekturi v Gozdu - Martuljku, sodelovala na rednih mesečnih sestankih etnologov konservatorjev na različnih območjih Slovenije, obiskala Toskano. njeno kulturno in naravno dediščino, s kolegico krajinarko Natašo Koruza pa sva avgusta prehodili 18 bohinjskih planin, od Vogla do Vodnikove koče. Občasno sodelujem pri različnih delavnicah, na primer Ragorjevi (Razvojna agencija za Gorenjsko) za območje Triglavskega narodnega parka, in sicer o razvoju podeželja in kmetijstva, za območje Regijske razvojne družbe Litija pa, kako promovirati naravno in kulturno dediščino na vzhodnem koncu gorenjske regije. Udeležila sem se tudi Šole obnove, ki je potekala aprila na gradu nad Škofjo I,oko, tema pa je bila Načini varovanja stavbne dediščine v mestnih jedrih in trgih.
6.	Popularizacija dediščine in konservatorskcga dela
Občasno tudi pišem poljudne prispevke o okolju in prostoru. Tako obveščam ljudi, ki živijo v neki lokalni skupnosti, o njihovi dediščini in njeni pomembnosti ter jih poskušam spodbuditi, da bi sami zaceli razmišljali, kaj bomo skupaj lahko ohranili, naredili ... Leta 2001 so nastali naslednji prispevki:
•	SUBIC, Tadeja, Mojca Tcrcelj Olorepec 2001: Kremenov konglomerat in življenje na njem. Zloženka o naravni in kulturni dediščini v Dovžanovi soteski. Občina Tržič in Phare, april.
•	TERCELJ OTOREPEC, Mojca 2001: »Kdor hoče videti, mora gledati s srccm«. Moja dolina na dlani. V: Novicc iz Moravske doline letnik II, št. 6, Moravče, junij/julij, 22.
■ TERCELJ OTOREPEC, Mojca 2001: Skrivnost čarovniške akademije, kjer imajo posamezni čarovniki (beri konservatorji) v rokah različno močne čarovniške palice, I. del. V: GSED letnik 41/3, 4, Ljubljana, 19.
•	TERCELJ OTOREPEC, Mojca 2001: Trnovski tičarji in solalar-ce. Besedilo in fotografija za napoved monografije. V: Kronika, Književni listi, Delo. Ljubljana 14. novembra.
•	TERCELJ OTOREPEC, Mojca 2001: Trnovski tičarji in solalar-ce. Monografija, 106. str., Ljubljana, Prešernova družba.
•	TERCELJ OTOREPEC, Mojca 2001: Budnarjeva hiša, Pr Matjaž, Zgornje Palovče št. 5. Pregled konservatorskih posegov na objektu ob njegovi novi namembnosti ■ etnološki vidik. V: Varstvo spomenikov št. 39. Ljubljana, Ministrstvo RS za kulturo. Uprava RS za kulturno dediščino, 157.
Drugi članki ali sestavki / 1.25 Suzana Vešligaj
OBMOČNA ENOTA MARIBOR
1.	Lani sta v naši območni enoti (takratnem Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor) v okviru prostorskih planov potekala evidentiranje dediščine in priprava za vpis v zbirni register dediščine za vsako občino. Tako je bilo evidentiranih 86 objektov kulturne dediščine za občine Ormož, Canko-va. Hoče - Slivnica in Starše.
2.	V okviru projekta muzej na prostem Račji dvor sem prejšnje leto začela evidentirati in dokumentirati vinogradniško stavbno dediščino na območju občine Križevci, v vasi Zasadi. Vse do odprave viničarstva so bili Zasadi izrazito želarsko naselje.
3.	Za Čusekovo domačijo, Dornava28. sem pripravila strokovne podlage za razglasitev za spomenik lokalnega pomena.
4.	Za Pušenjakovo domačijo v Stročji vasi na območju občine Ljutomer sem pripravila konservatorski program in njeno obnovo prijavila kot kulturnovarstveni projekt za spomeniškovarstveni projektni razpis za obdobje 2002-2003.
Na pobudo mestne četrti Studenci mariborske občine je stekla pripravljalna akcija za obnovo Jožefovega studenca in nekdanje pralnice v Ulici ob izvirkih na Studencih. V ta namen sem izdelala konservatorski program, kije bil del projekta, s katerim je mestna občina Maribor kandidirala na razpisu Heiiosovega sklada za ohranjanje slovenskih voda. Projekt se je uvrstil med izbrane in tako pridobil nekaj finančnih sredstev za obnovo.
5.	.leseni 2001 so se začela obnovitvena dela na Jožefovem studencu in v nekdanji pralnici v Ulici ob izvirkih na Studencih.
6.	Septembra sem se udeležila posveta v Rogatcu o mreži slovenskih regionalnih muzejev na prostem. S kolegico Jelko Skalicky sva predstavili projekt muzeja na prostem Račji dvor. Septembra je bil objavljen članek o Jožefovem studencu in pralnici v Ulici ob izvirkih.
Spomladi 2001 sva s kolegico Lilijano Medved sodelovali v okviru ocenjevalne komisije za področje etnologije na srečanju mladih raziskovalcev, ki ga je organizirala Zveza za tehnično in kulturno dediščino Slovenije na območju regionalnega centra s sedežem v Mariboru.
7.
Drugi članki ali sestavki / 1.25
Jelka Skalicky
OBMOČNA ENOTA MARIBOR
Za etnološke spomenike in etnološko dediščino v upravnih enotah Lenart, Ljutomer, Maribor, Ormož. Pesnica. Ptuj, Ravne in Slovenska Bistrica je bilo izdelanih:
-	52 kulturnovarstveni h pogojev,
-	21 kuliurnovarstvenih soglasij,
-	21 kulturnovarstvenih mnenj.
Na novo je bilo evidentiranih 157 objektov, domačij in ambientov etnološke dediščine v občinah Markovci, Dornava, Juršinci. Žetale. Črna na Koroškem, Slovenska Bistrica, Oplotnica, Ljutomer, Križevci, Veržej, Ormož, Sv. Ana v Slovenskih goricah in Lenartu. Vsi imajo EŠD in so vključeni v prostorske plane.