Poštnina plačana v gotovini.
Leto XVIII., št. 47
u pniviusivo. cjuDijaiia. Hnalljcva ~ tiuica 0 — leiefon St. 8122, 8123,
3125. 3126. inseratni oddelek: Ljubljana, Selen« Durgova ul 6 — Tei	»492.
podružnica Maribor: Gosposka ulica
3t. il — Telefon št. 2455. podružnica Celje: Kocenova m. St, 2
Telefon št. 190. ftačiini pri poŠt. ček. za voditi: Ljubljana št. 11.842, Praga Clslo 78.180, Wlen št. 105.241.
Neurath na Dunaju
V svojem velikem govoru v Milanu ie Mussolini s posebnim poudarkom opozoril na to, da je Italija vedela za določbe sporazuma, sklenjenega med Avstrijo in Nemčijo dne 11. julija, že v juniju istega leta. S tem je nedvomno hotel dati vodja Italije prav poseben naglas na dejstvo, da je ta sporazum stvar, ki jo je morala najprej aprobirati rimska Diplomacija, ali z drugimi besedami, da se bo na Dunaju ter med Dunajem in Berlinom zgodilo samo to, za kar bo poprej vedel Rim in na kar bo dal svoj pristanek.
Ta Mussohnijev poudarek se takrat iz razumljivih razlogov ni dosti komentiral. Toda zato je ostal tem tehtne j ši, saj priča, da je stvar taka še dandanes. Ob posetu nemškega zunanjega ministra Neuratha se politična javnost prav posebno spominja nanj.
Šest let je že, odkar ni bilo diplomatskega predstavitelja rajna na Dunaju. Neurath je pričel sedaj, da vrne v formalnem pogledu obisk, ki ga je pred nekaj tedni naredil v Berlinu avstrijski zunanji minister Schmidt. Ali dočim je bil avstrijski poset predvsem izraz poskusa stopiti zopet v normalne odnošaje z Berlinom, pomeni Neurathova pot bržčas precej več
Avstrija je pokazala ob raznih prilikah, da želi ostati nemška država, da želi imeti z Nemčijo čim najboljše zveze, pri čemer seveda gospodarski nagibi nikakor niso med zadnjimi, niti ne med najmanj učinkovitimi. Toda pri vseir. tem je v notranji politiki kazala ves čas trdno voljo, ne odstopiti od stare linije, to se pravi zlasti, ne popustiti napram nacionalnosocialistični propagandi. Hitlerjevci se komaj morejo kai bistveno drugače gibati po 11. juliju, kakor so se mogli poprej, dasi je bilo -zvedene tudi nekaj amnestije Na Dunaju se pač zavedajo, da tu ni kompromisa. Njihov režim stoji na jako slabih nogah, saj ga ogražajo od leve marksistične srruje, ki premorejo med delavstvom pač še vedno zelo mnogo, dočim na v nacionalnem meščanstvu in do znatne mere na kmetih pritiska hitleri-ze:u. Ni bilo treba opozoritve v obliki budnih demonstracij, ki so se izvršile o priliki Neurathovega prihoda; tudi brez jih vedo v Berlinu, da so močne unožice. ki bi s klici Heil Hitler_ rajši danes kakor jutri podrle režim, ki nosi sedaj oznako voditelja Schuschnigga. Da pa se kljub temu Berlin ne more lotiti nove ofenzive, da je ne pripusti svojim pristašem, temu se ima sedanji avstrijski režim zahvaliti pred vsem svojemu apeninskemu protektorju.
Toda na Dunaju bi radi svojo pozicijo utrdili, jo zavarovali bolj za trajno in ji dali, če le mogoče, celo še neko posebno dinamiko. Zato se je v ospredje potisnilo zopet stremljenje, da s habsburško restavracijo kronajo prizadevanja sedanjih gospcdovalcev v Avstriji. Nedvomno ima pri tem svoje roke vmes danes prav tako kakor nekdaj kratkovidna in reakcionarna avstrijska aristokracija, ki ji desničarski režim še ni dovolj desničarski, pa bi ga rada potisnila še bolj v reakcionarne tokove, računajoč pri tem tudi na osebne kariere, ki jim je bil eldorado ravno stari habsburški sistem. Vse se je tu združilo v isto vrsto v nadi, da se zgodovina še bolj zaokrene in da se še bolj utrdi reakcija. Da pa postane podjetje čim bolj utemeljeno v celoti političnih konceptov, se skuša izrabiti dejansko obstoječe ter tudi utemeljeno nezaupanje do hitlerjevske Nemčije ter prikazati stvar, kakor da gre za neko garancijo zooer hitlerizem.
Da so te avstrijske teze zgrajene na pesku, je znano tudi površnemu poznavalcu razmer. Restavracija bi mogla povzročiti samo še večje zmede v Podunavju, še stopnjevati napetosti ter jih obnoviti celo še tam, kjer so se že polegle. Ne bila pa bi dovolj jak jez za poglavitno, to je za obrambo Avstrije zoper Nemčijo. More se postaviti celo zaključek, da bi restavracija v Avstriji dala novo dinamiko priključitvenemu gibanju.
Kako je Neurath to dopovedoval na Dunaju, je stvar zase. Podoba je, da je pri tem važnejše, kako bo na vse to reagiral Rim. Kaj misli Rim o restavraciji kako jo tehta on, kako ocenjuje, to se v dani situaciji mora smatrati za izhodišče vseh prernotrivanj. Rim se čuti močnega po abesinski zmagi. Mogel bi podcenjevati nemški odpor. Resnica pa je končno vendarle ta, da dejansko še vedno bolj Nemčija potrebuje Italijo nego obratno, da bolj Rim izkorišča berlinska negativna razpoloženja nego obratno. Saj je že sporazum z dne 11. julija v glavnem vendarle popustitev Berlina za ceno sodelovanja z Rimom, ne da bi pri tem apeninska sila sama kaj žrtvovala. Vedno je koristno, da imamo pri presoji situacije, ki se razpleta in zapleta okrog avstrijskega problema, pred očmi ta osnovno važna dejstva.
Potemtakem je Neurath našel na Dunaju situacijo, v kateri bo hitlerjevski vpliv razmeroma malo odločal, toda vsekakor še največ s težo svojih gospodarskih argumentov. Napoveduje se že Schuschniggov obisk v Rimu. s trditvijo, da bo pri tem šlo povsem konkretno
rinfifia«'! fetotefc K frfiruarla ftCT
Cena 2 Din
YVON DELBOS NAPOVEDUJE
MIBOVNO INICIATIVO
Zanimiva zunanjepolitična razprava v francoskem senatu
Pariz, 24. febr. d. Prvič od junija preteklega leta je bila včeraj v senatu velika zunanje-politična debata, ki sta jo povzročili dve interpelaciji o položaju v sredozemskem bazenu.
Interpelacija o zunanjepolitičnem položaju Francije
Prvi interpelant senator Armbrustčr je v utemeljevanju svoje interpelacije med drugim izjavil: Belgija namerava postati politično popolnoma neodvisna. Mala an-tanta je razcepljena. Dočim se Jugoslavija približuje Italiji, se Rumunija oddaljuje od politike bivšega zunanjega ministra Titulesca. češkoslovaška ostane sicer zvesta svojemu dosedanjemu kurzu, vendar je v velikih skrbeh, ali bo mogla v danem trenutku računati na uspešno pomoč Francije. Poljska omahuje med Nemčijo in Francijo. Odnošaji med Francijo in Italijo so zaradi Abesinije skaljeni. Francc&ka pogodba s Sovjetsko unijo je postala predmet srdite nemšike kampanje proti Franciji. Ako ministrski predsednik zatrjuje, da v zunanjepolitičnih odnošajih Francije do ostalih držav ni nobenih motenj, potem je nenavaden optimist.
Senator Plaisant je v utemeljevanju svoje interpelacije podal obširen pregled posledic angleško-italijanskega sredozemskega dogovora in je poživljal vlado, naj dela na to, da se sklene splošen sredozemski dogovor. Zahteval je tudi okrepitev francoskega sredozemskega brodovja in je Izrazil bojazeu da bi kljub sporazumu med Anglijo in Italijo, čeprav ne pravno, pa vendar praktično, lahko pr:šle važne strateške točke v Sredozemskem morju v roke tretjih.
Delbosov odgovor
Francija in okupacija Abesinije
Odgovarjajoč na interpelacije je zunanji minister Yvon Delb°s, najprej izjavil, da je francoska vlada zahtevala agrement za novega francoskega poslanika v Rimu, Saint Quentina, kar je vzela italijanska vlada tudi na znanje Ko pa je bil dne 25. septembra novi veleposlanik za Rim žc imenovan, je Italija nepričakovano zahtevala, da m°ra biti poverilno pismo naslovljeno na kralja Italije in cesarja Abesinije. Italija je o tem zahtevala priznanje italijanske suverenosti nad Abesinijo.
eurathov rezultati
Kulturni odbor
Dvodnevni obisk nemškega zunanjega ministra na Dunaju ni rodil nobenih uspehov
Sodelovanje s hitlerjevci nemogoče
Dunaj, 24. februarja, o. Kljub optimističnemu pisanju dunajskega tiska, diplomatsko sestavljenemu komunikeju ter gostobesednim Neurathovim in dr. Schmidto-vim izjavam novinarjem, je danes za vse dunajske diplomatske in politične kroge javna tajnost, da je dunajski sestanek končal s popolnim fiaskom ter da je rezultat dvodnevnih razgovorov enak ničli. Kot edini uspeh postavljajo v službenih krogih v ospredje ustanovitev kulturnega odbora, ki naj proučuje vsa vprašanja, nanašajoča se na kulturno sodelovanje med obema državama. A tudi ta odbor ni uspeh dunajskega sestanka, marveč je bila njegova ustanovitev dogovorjena že o priliki obiska dr. Schmidta v Berlinu preteklo jesen. To dokazuje že samo dejstvo, da so nemški člani tega odbora že pred povrat-kom Neuratha odpotovali na Dunaj, kjer bo imel že jutri svojo prvo sejo.
Kancelar Schuschnigg, ki je bil glavni akter dunajskega sestanka, dosedaj še ni spregovoril in si njegov molk tolmačijo tako, da nima povedati ničesar pozitivnega. Nemški poslanik na Dunaju Papen je skušal preko narodno socialistične novin-ske agencije »Eichinger Zeitungsdienst« razširiti neko svojo izjavo, ki pa je ni hotel objaviti noben dunajski list. Vse to kaže, da o kakem tesnejšem zbližanju med Dunajem in Berlinom ne more biti govora.
Patriotske manifestacije ob Neurathovem odhodu
Ukrepi, ki jih je izdala policija za časa Neurathovega bivanja na Dunaju, tudi niso povzdignili razpoloženja Ob Neurathovem odhodu je vlada poslala na ulice poleg policije tudi milico v polni bojni opremi, razen tega pa so pozvali na Dunaj iz Gornje in Spodnje Avstrije na tisoče kmetov, članov Schuschniggove patriotske fronte, ki so zasedli vse ulice od hotela do kolodvora in tako onemogočili hitler-jevcem, da bi ponovili svoje demonstracije. Kljub temu je prišlo na več krajih do hudih spopadov, člani patriotske fronte so bili oboroženi z gumijevkami in bikovka-mi ter so navalili na vsakogar, ki so ga osumili za nasprotnika. Ob mimohodu Neuratha so demonstrativno vzklikali Schuschniggu in Avstriji. Niti enega klica za Nemčijo ali Hitlerja ni bilo več slišati.
Popoln neuspeh dunajskega sestanka dokazuje tudi sam način poročanja nemških radijskih postaj in pisanje nemških listov. Nemške radijske postaje so šele danes objavile dunajski komunike, ter kritizirajo in obžalujejo postopanje avstrijskih oblasti in Schuschniggov patriotske fronte proti narodno socialističnim krogom v Avstriji, katerim je bilo popolnoma onemogočeno, da bi dali izraza svojemu razpoloženju ln vsaj dostojno pozdravili predstavnika Nemčije.
za restavracijsko vprašanje. Toda tu prestopi zadeva ozko področje avstrij-sko-nemško-italijanskih odnošajev. Zakaj kakor je res, da Rim v tem pogledu dejansko po svojem vplivu več pomeni nego Berlin, je hkrati tudi res, da jako mnogo pomenita Pariz in London, ki jima ni vseeno, kaj o predmetu misli na primer Mala antanta. Pariz in London sta vendarle v tej zadevi arbitra, ki je na njiju presojo navezana tudi Avstrija sama, bodisi neposredno ali po ovinku preko Rima.
In tako se bo zgodilo tudi to pot, da bomo o učinku diplomatskega obiska Neurathovega dokončno poučeni šele pozneje, ko bo razkril nadaljnji razvoj, kje so za avstrijske gospode ostale meje med željami in realnostjo.
Francoska Vlada je odgovorila, da je v nasprotju z diplomatskim običajem, da bi se tako važno vprašanje uredilo indirekt-no in slučajno. Zaradi obveznosti napram Društvu narodov Franciji nikakor ni mogoče priznati italijanske suverenosti nad Abesinijo.
Sredozemski sporazum
Zaradi abesinske vojne je nastala potreba po sredozemskem sporazumu, vendar so* dogodki v Španiji začasno pogajanja onemogočili. Francija je popolnoma zadovoljna, da sta se Velika Britanija in Italija sporazumeli. Vsekaikor pa dvostranski dogovori ne morejo splošno zadovoljiti. Pogodba za medsebojno pomoč proti morebitnemu napadalcu mora obsegati vse obrežne države Sredozemskega morja.
Glede Španije le en
pogoj: reciprociteta
Da se uresniči ta načrt, je treba najprej likvidirati vojno v Španiji. N eda bi razpravljali o tem, kdo je povzročitelj dogovora o nevmešavanju, morem ugotoviti z zadovoljstvom, da so imeli tostvarni napori popoln uspeh, želim, da se vsi pro-
Uredništvo: Ljubljana, "inafljeva ulica 5, Telefon 8122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11, Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
etovoljOi odpokličejo iz Španije. Postavljamo zato samo en pogoj: Reciprociteto.
Vse zveze Francije krepke in trdne
Po likvidaciji državljanske vojne V Španiji bo Francija sikupno z ostalimi prijateljskimi in zaveznišlkimi državami delala na to, da se ustvari splošno pomirje-nje v Evropi. Odnošaji do Velike Britanije niso bili nikdar ugodnejši kakor sedaj. Skupen ideal združuje Francijo tudi z Zedinjenimi državami. Pogodba s Sovjetsko unijo je v polni veljavi, ravno talko zveza z Malo antanto. Pri vsaki priložnosti se manifestira globoko povezanost tako prebivalstva, kakor tudi vlad češkoslovaške, Jugoslavije in Rumunije s Francijo. Zveza s Poljsko je globoko Ukoreninjena v srcih obeh narodov.
Francija in Nemčija
Ker je Francja v prijateljskih odnošajih tudi z mnogoštevilnimi drugimi narodi, ki so zastopani v Društvu narodov, se m°re s polnem zaupanjem lotiti d®!a za sporazum z Nemčijo, in to tembolj, ker med «>bema narod°ma ne obstoja nobeno sovraštvo in tudi n»ben teritorialni spor. Javno mnenje, posebno med bivšimi front nimi bojevniki, je za to že pripravljeno. Mirovne izjave odgovornih državnikov so našle živahen odmev. Zdi se. da je napočila ura, ko bo mogoče ta čustva tudi uresničiti. Dosegli pa bomo to le tedaj, ako bosta izginila nesporazum in laž, ako bo pomnožena izmenjava blaga in ako n« bo rožljanje z orožjem prevpilo mirovnih besed.
Današnji dunajski lisci se obširno bavi-jo z rezultatom razgovorov. Najbolj zanimiv je komentar oficiozne s>Wiener Zei-tung«, ki dokazuje, da je Avstrija v teku zadnjih stoletij največ doprinesla k po-vzdigi nemške kulture _or tako zavarovala visoki nivo nemškega naroda v evropski skupnosti. Tudi vsi ostali listi podčrtavajo kulturno misijo Avstrije v Evropi, zlasti v Srednji Evropi, zaradi česar mora biti brezpogojno zavarovana samostojnost in neodvisnost Avstrije. Obenem pišejo vsi dunajski listi, da ne more biti govora o sodelovanju z nacionalističnimi elementi v Avstriji, ker ni mogoče dati nikakih koncesij ljudem, ki jim je nacionalizem samo krinka, s katero se hočejo polastiti oblasti.
S carinsko unijo ne bo nič
Rim. 24 februarja. o. Uradni komunike o dunajskem sestanku smatra italijanski trsk za kategorični in končni demanti v&eth v inozemstvu razSLrjenih vesta o tem. da je Neurath predlagal Avstriji sklenitev carinske unije med Nemčijo in Avstrijo. Prav tako opozarja (italijanski tisk na to, da v koTOinikeun ni niti z besedico omenjen kak predlo?? o eiklentitvd defenzivnega pakta med Nemčijo. Avstrijo, Italijo in Madžarsko, pač pa piricnava, da je na dunajskem sestanku bjlo govora o obnovi monarhije j.n povratku Hatsburžamov, da pa se je SehuschaHgg postavil na stališče, da je to ."»ključno notranja zadeva Avstrije, ki 6© Nemčije nič ne tiče. »Piocolo« poioča, da je Sobm&clinigg kategorično odklonil budi vsako mr;sel na sklenitev carinske tmtfje z Nemčijo ker bi bila taka unija za A vs tiri jo docela problematična. Edina posledica bi bila. da bi se morala potem tudi Avstrija borit; z enakimi gospodarskimi! težavami, kakor jih jima sedaj Neun-čija. Prav tako je Dunaj odklonil vsak sporazum, ki b", izključeval obnovo monarhije in povratek Habsburzanov. Noben sporazum, ki bi ga Avstrija sklenila z Nemčijo, n« more biti v nasprotju s tem stališčem Avstrije im s priznanjem avstrijske saimo-stojnosfii in neodvisnost.? s strani Nemčije v julijskem sporazumi« »Gazetta del Pupolo« prše. da je dunajski seetaimk priner-eil več Škode, kakor koristi avstrijsko-nemškemu zbližanju. Tudi nacionalistični pokret v Av-str'j- ni c teim obiskom pridobil. Končno piše l-jst. da ie samo od Rima odv-sno. kdaj bo v Avstriji obnovljen monarhi :a in #>-Pet vBtoSičenif Habsbirržani.
Treba bo še mnogo truda in potrpežljivosti • • •
Berlin, 24. februarja, o. Današnji nemški listi se hudo pritožujejo nad pisanjem avstrijskega tiska v zvezi z Neurathovim obiskom na Dunaju. »Berliner Borsenzei-tung« piše, da se ta dva dni avstrijski tisk ni prav nič razlikoval od znanega avstrijskega asfaltnega tiska, la mu je glavni cilj zastrupljanje dobrih odnošajev v Evropi. »Berliner Tageblatt« izraža zadovoljstvo nad odločnim nastopom avstrijskih hitlerjevcev na Dunaju, kjer so s svojimi demonstracijami dokazali, da nobena stvar na svetu ne more iztrgati iz njihovih src prepričanja, da sta Avstrija in Nemčija eno in da se bosta slej ali prej združili v znaku kljukastega križa Tudi »Volldscher Beobachter« se bavi z dogodki na Dunaju in obsoja pisanje dunajskega tiska, ki znova hujska proti pristašem narodnega socializma Treba bo sicer še mnogo truda in potrpežljivosti, predno se bo Dunaj spreobrnil, toda tudi vse te umetno ustvarjene ovire bodo padle. Se le tedaj bo prišel julijski sporazum do svojega pravega In polnega, izraza.
Tudi Pariz govori o neuspehu
Pariz, 24- februarja, o. Pariški diplomatski krogj vidijo v dunajskih dogodkih le imraz hude zakulisne borbe med Berlinom in Rimom. zlasti v vprašanjih Srednje Evrope in Balkana. V zgodovini povojne diplomacije še ni zabeležen podoben primer, da bi končal kak ob;sk zunanjega ministra tako brez vsakega uspeha kakor N eurathov obisk na Dunaju. »Oeuvre« poroča, da je Neurath etravil Sehusohniggu naslednje predloge: 1. Avstrija naj pristopi k nemško-japooski pogodbi proti komunizmu. 2. Narodno socialističnemu pokretu v Avstriji naj se puste popolnoma svobodne roke._ 3. Avstrija naj se odreče obnovj monarhije in povratku Habsburžanov. 4. Med Avstrijo m Nemčijo naj se sklene dalekosežni kulturni sporazum. ki naj tvorj uvod v čim tesnejše sodelovanje na vseh poljih. Po poročilu lista je Schuschnigg v&e te predloge odklonil in pristal samo na oživotvorjenje kulturnega odbora. čigar ustanovitev je bila sklenjena že lansko jesen v Berlinu. »Echo de Pariš« piše, da o kakem sodelovanju med vladio in narodno socialističnimi krosri po tem obisku ne more biti niti govora. Nasprotno je verjetno, da bo sedaj nastopila nova reakcija ter da bodo še zmernejši neimiSko-sooialnj krogi izgubili vsak vpliv.
Vprašanje povratka avstrijskih emigrantov
Dunaj. 24- febr. d. 0 včeraišniih političnih razgovorih dr. Schuschniaea in Neuratlha se je izvedelo, da so se v glavnem nanašali na
avstrijske narodne socialiste, ki so se pred 3eti zatekli v Nemčijo in katerim naj bi avstrijska vlada sedaj dovolila vrnitev v ožjo domovino. Avslrjski državniki so se postavili na stališče, da bodo morali vsi oni be. gunci, proti katerim so aveitriiiska sodišča uvedla preiskavo, biti izročeni sodiščem čim se vrnejo v Avstrijo. Avstrijska vlada bi lahko dovolila nemoten povratek le onim, ki sodno niso zasledovani.
Rekonstrukcija dunajske vlade?
Dunaj, 24. februarja, o. Vse kaže, da ba imel neuspeli obisk nemškega zunanjega ministra Neuratha v Avstriji tudi še notranjepolitične posledice. V avstrijskih političnih krogih so prepričani, da bo kancelar dr. Schuschnigg sedaj definitivno obračunal tudi z Velenemci, ki so sodelovali pri hitlerjevskih demonstracijah, čeravno so poprej dali vladi zagotovilo, da ne bo prišlo do neredov večjega obsega. V klerikalnem krilu vlade so zaradi teh demonstracij zelo ogorčeni in zahtevajo, naj Schuschnigg izvagonira oba velenemška ministra Gleise-Horstenaua in NeustSd-ter-Sturmerja. Kot najresnejši kandidat za bodočega notranjega ministra se imenuje dunajski policijski direktor dr. Skubl.
Hitler in Neurath
v Berchtesgadnu
Berlin 24. febr. g. Nemški znanji minister Neurath je odpotoval z Dunaja T Berahtesgaden. kamor je prišel tudi kane©, lar Hitler.
V Španiji vedno hujši boji
Na vseh španskih bojiščih se razvijajo velike bitke
Madrid, 24. februarja d. Močne vladne kolone so prešle včeraj zjutraj v napad na nacionalistične postojanke v vseučiliškem delu mesta in v zapadnem parku. Naskok miličnikov in mednarodne brigade je pripravil silen topovski ogenj. Bojni hrup na vseh oddelkih madridske fronte že dolgo ni bil tako močan, kakor včeraj zjutraj. Nacionalistične baterije, ki so postavljene v polkrogu zapadno in južno od glavnega mesta, so živahno odgovarjale na bom-bardma vladne artiljerije. Napadi vladnih čet v zapadnem parku in v vseučiliškem okraju so zadeli na nenavadno močen odpor in miličniki kljub skrajno srditim bojem niso mogli izvojevati nobenih posebnih uspehov.
Tudi ob reki Jarami so se vršili včeraj ves dan srditi boji, posebno pri Morato de Ta jima
Severno od Ovieda so se nadaljevali napadi vladnih čet z nezmanjšano srditostjo.
Na aragonski fronti so vladne čete vzdržale v ozemlju Porto Rubio močen pritisk nacionalističnih bojnih čet.
Madridska obramba o položaju
Madrid, 24. febr. a Odbor za obrambo Madrida je danes opoldne izdal naslednji komunike:
V vseh odsekih madridske fronte so operacije v polnem teku. Maroške čete, ki so uta-borjene v delu klinične bolnišnice, so poskušale izpad, da popravijo svoje postojanke, toda ogenj naš*h strojnic jih je prisilil k umiku in so pustile na bojišču mnogo mrtvih. — V odseku Useri se je republikanskim četam posrečilo zadnje dni zavzeti važne postojanke in prizadejati sovražniku velike izgube. V Carabanchelu smo popolnoma uničili prvo sovražno linijo. Na fronti ob Jarami se boji razvijajo v korist republikanskih čet.
Republikansko letalstvo je učinkovito obstreljevalo letališče Talavero de la Reino in Arenas de San Pedro, kjer se je razvil letalski boj. Uporniki so izgubili dve letali
Vojno poročilo
generala Franca
Nacionalistično uradno poročilo o polo-U}u m bojiščih pnro;	^
Na fronti pete divizije je sovražnik sk»-šal prodreti, a je bil odbit. Na asturski fronti se nadaljujejo hude borbe. Napadi sovražnika na Oviedo so zelo krvavi. Cenijo, da je sovražnik imel nad 10.000 mrtvih. Pred našimi položaji je bilo danes zjutraj 2250 mrtvih, ne vštevši padlih žrtev na jugovzhodu Madrida Na raznih odsekih j« padlo nasprotnikov: pri Escampleri 80& pri Gueri 300, pri Rivelliesu 400, pri 0\igi 300, pri Jarangi 130, pri San Rochu 200, pri Tresparani 150.
Na odseku pri Escampleri sta dve nasprotni brigadi prodirali z desetimi tanki. Napad je bil odbit in so vsi tanki ostali v naših rokah. Dva bataljona sta prekoračila reko severno od Trubije, toda naše četo so ju pognale nazaj in je pri tej priliki mnogo nasprotnikov utonilo, ostali pa postali žrtev naših topov in strojnic. Samo na enem kotu tega odseka so nacionalisti pokopali 375 trupel nasprotnikov.
Na madridski fronti je poskušal sovražnik napasti pri vseučiliščem predmestju in pri Časa de Campo. Bil je odbit m je pustil na bojišču 80 mrtvih. Tudi na odsek« pri Jarami je sovražnik pustil mnogo mrtvih in je bil odbit.
Silno krvavi boji za Oviedo
AviUa, 24- februarja- AA Okoli Ovieda se vrše zdaj najbolj krvavi boji od začetka državljanske vojne. Pred hribom Narancom se je miličnikom posrečilo prodreti, toda morali so se takoj nato umaknjti in so pustili na boj eču na tisoče mrtvih. V dveh dneh so sovražne izgube znašale 2000 mrtvih in ranjenih- Po izjavah ujetnikov je izšlo povelje, da ie treba Oviedo zavzeti za vsako ceno, da se popravi morala branilcev Madrida
Smrt bivšega svetovalca abesinskega cesarja
Washington, 24. februarja. AA. Umrl je Evrette Colson. bivši svetovalec bivšega ce* sarja Haileja Selasija.
Lindbergh v Indiji
Bonibay, 24. februarja. AA. Lindbergh ia njegova žena sta danes ob 13- krajevnega pijleteta i Sombajt
Seja narodne skupščine
Nadaljevanje splošne proračunske razprave — Trije slovenski govorniki — V ospredju sta še vedno splošna politična situacija in hrvatsko vprašanje
Beograd, 24. febr. p. Narodna skupščina Je danes nadaljevala razpravo o državnem proračunu. Zasedala je dopoldne in popoldne. Govorili so med drugimi poslanec Ivan Prekoršek, minister brez portfelja Voja Djordjevid, ter poslanca Albin Koman in Milan Mravlje Večina govornikov je obravnavala splošna politična vprašanja in delovanje vlade na političnem in gospodarskem polju.
Po odobritvi zapisnika je bila prečitana interpelacija posl. Aleks. Lazarevida, ki je vložil interpelacijo na notranjega ministra o delovanju načelnika oplenskega sreza. Minister dr. Krek je v imenu notranjega ministra dr. Korošca interpelacijo sprejel na znanje in pristal tudi na zahtevano nujnost. Nato je bilo sporočeno, da je ministrski predsednik interpelacijo, ki jo je nanj naslovil narodni poslanec Ivan Pre koršek glede nekih ukrepov celjskega sre-skega načelnika, dostavil notranjemu ministru kot pravemu naslovljencu. Notranji minister je sporočil, da bo odgovoril na interpelacijo Milana Mravljeta in tovarišev o ukrepih ljubljanskega policijskega upravnika v zadevi Kmetijske družbe, kakor hitro bo zbral potrebne podatke.
Dva odgovora skupščinskega predsednika
Predsednik narodne skupščine je nato odgovoril na dve kratki vprašanji poslancev Kabalina in Paštroviča. Poslanec Kaba-!in je bil na eni zadnjih sej vprašal predsednika skupščine, ali je res, da policija nadzira stanovanje poslanca dr. Baričeviča. Na današnji seji je predsednik Čirid sporočil, da je od notranjega ministrstva o tej stvari prejel naslednje obvestilo:
»V zvezi z vašim aktom z dne 23. II. glede vprašanja, ki ga je na vas naslovil narodni poslanec Nikola Kabalin in ki je v njem trdil, da so se v soboto 20. t. m. nahajali organi beograjske policijske uprave pred stanovanjem narodnega poslanca dr. Janka Baričeviča, čast mi je sporočiti vam na osnovi zbranih podatkov: Pri uvedeni preiskavi se je ugotovilo, da ni bilo nobenega organa beograjske policijske oprave v bližini stanovanja narodnega poslanca dr Baričeviča, da nihče izmed njih ni sel tam mimo niti po opravkih, tako da odpadejo s tem tudi vse ostale trditve, kolikor se nanašajo na beograjsko policijsko upravo, Hkratu mi je čast sporočiti vam-da sem pripravljen odrediti beograjski policijski upravi, naj stavi enega svojih organov na razpolago narodnemu poslancu dr. Baričeviču z nalogo, da identificira osebe. na katere se je nanašalo vprašanje narodnega poslanca Nikole Kabalina in ki naj bi se bile pojavile pred stanovanjem narodnega poslanca dr. Baričeviča.«
Posl Kabalin se je Ciriču zahvalil, da je tako naglo interveniral. Z odgovorom se je zadovoljil, kar pa se tiče pripravljenosti notranjega ministra,..da stavi dr. Baričeviču na razpolago posebnega agenta, ki naj bi legitimiral osebe, ki so baje postajale pred stanovanjem omenjenega narodnega poslanca, je menil, da to ni potrebno
Nato je odgovoril predsednik narodne skupščine še na vprašanje narodnega poslanca Manfreda Paštroviča, ki je menil, da so bile iz stenografskih beležk o govoru ministra za gradbe dr. Marka Kožula črtane nekatere izjave, ki so se nanašale nanj. Čirič je dejal, da je to res. zgodilo pa se je to zaradi tega. ker ima pač vsak poslanec pravico, da svoj govor v zapisniku popravi. v kolikor ga s tem bistveno ne spremeni. Minister dr. Marko Kožul je popravil ta svoj govor, kar mu je brez nadaljnjega dovolil, ker je spoznal, da so bile izjave, ki so se nanašale na poslanca Paštroviča, neutemeljene. S tem je minister pač dal in-terpelantu zadostno zadoščenje. K besedi se je pri tem oglasil še minister dr. Kožul sam. ki je pojasnil vso zadevo. Posl. Pa-štrovič se je z odgovorom zadovoljil, nakar je skupščina prešla k nadaljnji načelni razpravi o državnem proračunu
Govor posl. Frekorška
Prvi je danes govoril nar. posl. Ivan Prekoršek. Najprej je razpravljal o gospodarskem položaju Slovenije. V nasprotju z drugimi pokrajinami države je imela Slovenija lani tako slabo letino, kakor že dolgo ne. Zaradi sankcij je zastalo vse lesno gospodarstvo in so tudi po tem močno prizadeti kmetje. Slovenija bo zato hudo občutila breme novega proračuna. V nadaljnjih izvajanjih se je govornik zavzel za državne uradnike in upokojence ter za invalide. Nastopil je proti predčasnemu upokojevanju državnih uslužbencev.
V drugem delu govora je posl. Prekoršek razpravljal o političnih razmerah v dravski banovini in o delu državne uprave. Obravnava! je tudi zadeve Sokolstva in gasilstva ter razpravljal o zadnjih občinskih volitvah. Govoreč o brezposelnosti je opozarjal, da imamo v Sloveniji hudo brezposelnost tudi na kmetih Kadar se govori o skrbi za brezposelne, je nujno treba imeti pred očmi tudi ta pojav. Z dejstvi je nato pobijal napačno naziranje, da je Slovenija bogata pokrajina, tn dokazoval, da se upravičeno mora šteti med pasivne predele. Posebej je ob tej pri'iki obravnaval posledice likvidacije kmečkih dolgov.
Končno je posl. Prekoršek govoril o hrvatskem vprašanju. Opozarjal je, da meji Slovenija neposredno na teritorij, ki je glavno torišče dr. Mačkovega pokreta. Zato gledajo jugoslovenski nacionalisti v Sloveniji v tem pokretu realnost, ki je ni mogoče rešiti z nikakimi teorijami. Praktična rešitev je mogoča le na ta način, da se ugodi vsem upravičenim zahtevam Hrvatov, ki morajo dobiti resnično enakopravni vpliv na vodstvo države, tako da bodo imeli jasen občutek, da so kakor Srbi tudi oni gospodarji v državi. Isto velja tudi za Slovence Ne gre za ministrske portielje, nego za praktična načela, da so Srbi. Hrvati in Slovenci skupni nosilci suverenosti in moči jugoslovenskega naroda Kdor bo imel toliko poguma, da bo žrtvoval mnogo osebnih materialnih in političnih privilegijev, bo lahko rešil hrvatsko vprašanje in bo potem imel tudi pravico poslužiti se avtoritete države proti morebitnim izrastkom. Lahko se bo namreč zanašal na to. da bodo na njegovi strani vsi trezni elementi tudi med Hrvati. Dosegel bo sporazum, ki ,
ga bodo s srcem sprejeli in občutili tudi Hrvati sami Jugoslovenski nacionalisti visoko cenijo hrvatski del jugoslovenskega naroda, ker vedo, da brez njegovega pozitivnega sodelovanja Jugoslavija in njen narod ne moreta živeti in napredovati.
Izjava ministra
Voje Djordjeviča
Posl. Njkola Ziiber (JtiZj j& lajetvji^ da ee povsem strinja z govonujki, kj so zagovarjala načelo da eo Srbi in Hrvati en narod. Netočne so trditve onih Hrvatov, ki pra\ ijo. da so OrnOigorca nekaj drugega kakor Srui. Ostali del svojega govora je posvetil delovanju kartela za naito in bencin v Jugoslaviji. V zvez, s teim je opozoril na amand-man, ki ga je predložil predsedstvu narodne skupščine po katerem naj se naše gospodarstvo reši zlokobnega objema tega kartela.
Posl. Mustafa Mulalič (JNS) je imael lep
govor o jugos.ovensk, politiki. Ilustriral ga je s primeri iz življenja v Bosfti in Hercegovini. Kritiziral jp politiko vlade kakršna &e odraža v teh dveh pokrajinah. Omenil je govor ki ga je imel lam sedanji md-n-ister brez portfelja Djord.evič ob priliki proračunske debate. Tedaj je bil Djordjevid šo v opozicij- jn je zahteval korenite reforme v državj. V nadaljnjem svojem govoru je posl Mulalič poveličeval jua'oslovgnsko ideologijo in izrazi1 trdno vero, da bo juge slovenska politika prej ali slej triumfirala. Naglasil je da ee pri tem ni trebi posluže vati nikakih fašističn h al; drugih metod.
Minister Voja Djordjevjč se je oglasil v svrho osebnega pojasnila Zavračal je kritiko posl. Mustafe Mu a! j ca in poudarjal da je lani ob priliki proračunske dehate aro \ oril o načelnih vprašanjih glede ureditve naše države. Ta načela &em zagovarjal tudi potem, ko 6em postal aktivni minster Sedanje vlade. Ta načela pomenijo maksimalen pro gram. ljudje pa ne živijo od dnevrie politike Politične skupine si morajo zagotovit; realizacijo vsaj svojega minimalnega progra-tna. Odkar sem v vladi, se vedno znova zar vzemam za to. da se reš;jo vsaj najvažnejša vprašanja, ki zadevajo kmeta. To sta predvsem likvidacija kmečkih dolerov in ureditev zadružnega vprašanja. Vlada je glede obeh vprašamr našla pač najboljši fzbod.
Na konen je m^fster še rekel, da smo prestali giospodn.TBfco krizo in se pričanja nova perioda bla.crost.injT Kmetu ie treba v po'ni mer: pridat zpshižek ki mu er^ za njegovo delo. To so bili tnd: razlogi k: so ga dovedli ni ministrsko mesto
Ostali govorniki na dopoldanski seji
Narodni posia-nec Gačinov.c (Neodvisni klub) je govoril podrobno o razmerah v Črni gori. Bosni in Hercegovini zah eval vrsto novih šol. vodovodov ifl vodnjakov ter predvsem pospešitev gospodarskega napredka kmečkih slojev.
Narodni poslanec Ružičič (JRZ) je kritiziral politiko vlade Bjgoljuba Je vtiča jn Velje Pcpovjča, pa tudi akcijo združene opozic^e, ki pod firmo opozicij,? ruša mir.
Narodni poslanec Rade Jovjojč (Neodvisni klub) i« govorjl o poločaju malih trgovcev in obrtnikov Tem sloj s m je treba vsekakor priskočiti na pomoč enako kakor kmetom. Kritiziral je delovanje OUZD in Suzora, prosvetno politiko vlade in še nekatere druge stvari.
Zadnji govornik na dopoldanski sej; Narodne skupščine je bil poslanec Albin Ko-m?n (JNS). Obš;mo Je govoril o težavnem položaju slovenskega kmeta in o brezposelnosti. v Sloveniji je le malo javnih del. Gospodarska in socialna vprašanji postajajo zmerom bolj pereča. Razpravlja! je podrobno o političn h razmerah v dravski ba-w>v;<nj. Končni je govoril o birvaV-em vprašanju. ki ga je treba vsekakor urediti, tako da bodo tudi Hrvat,-, zadovoljni v mejah Ju£Toslav,:i:e.
Popoldanska seja
Na popoldanski seji je prvi govoril poslanec Vladimir Tišma. Dolgo je razpravljal o letalstvu in zahteval, da se ustanovi letalsko ministrstvo.
Narodni poslanec Milan Petkovič (JNS) je govoril podrobno o politiki JRZ v Rosni.
Narodni poslanec Milan Mravlje je v temperamentnem govoru obravnavaj obč° politično situacijo v državi in posebno v dravski banovini. Med njegovim govorom je prišlo ponovno do aplavzov na levici in protestov na desnici. Posebno proti koncu njegovega govora je postalo v narodni skupščini zelc živahno.
Narodni poslanec Milivoj Isakovič (JNS) se je bavil predvsem z zunanjo politiko. Pozdravil je pakt z Bolgarijo, ki ga je v osnovah koncipiral že pokojni veliki vladar. O hrvatskem vprašanju je dejal, da pojmi o n em še zmerom niso razjasnjeni. Ce stavijo Hrvatje umestne zahteve, osnovame na logiki in etiki, potem jim pač ne no težavno ugoditi, če pa gre za psihozo, ki je rezultat nezdrave borbe, tedaj predstavlja hrvatsiko vprašanje gordijski vozel. Govornik je kon čno kritiziral uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov. Seja je bila ob 9. končana. Prihodnja bo jutri dopoldne.
Interpelacija o razmerah na ljubljanskem kolodvoru
Beograd, 24. febr. p. Narodni poslanec Rajko Turk je vložil danes pri predsedstvu narodne skupščine interpelacijo na prometnega ministra o razmerah, ki vladajo na ljubljanskem tovornem kolodvoru.
Bolgarski In jugoslovenski obrtniki
Sofija, 24. febr t. V Beograd je odpotovala delegacija bolgarske obrtniške zveze. Deiegaeoja šteje 65 članov V Beogradu se bo mudila dva do tri dni. Nato odpotuje skupno z delegacijo jugoslovenskib obrtnikov v Leipzig. V Beogradu &e bo vršila skupna konferenca, na kateri bodo razpravljali o vzajemnem sodelovanju zlasti pa o poenotenju obrtne zakonodaje. Zanimivo je da bosta jugoslovenska in bolgarska delegacija v Leipzigu nastopali enotno kakor ena deleimoijs ter da Nista skupno zagovarjal interese bolgarskih in jugoslovenskib obrtnikov.	t
Beležke
Apel Ljube Davidoviča na mladino
V ponedeljek zvečer je bila v Beogradu družabna prireditev nekaterih beograjskih organizacij bivše demokratske stranke. Na prireditev so prišli tudi Ljuba Davidovič, Milan Grol in drugi demokratski vodite-ljL Vsi so se oglasili k besedi in razpravljali v prvi vrsti o demokracijL Poudarjali so potrebo, da se organizirajo vsi demokratski elementi v državi in iz defenzi-ve preidejo v ofenzivo. Ljuba Davidovič je med drugim rekel:
»Demokracija živi danes v težkih časih. Toda mi ne bomo omagali v borbi za demokracijo. Mi stari demokrati smo morda že malo okorni, toda vi mladi pojdite naprej s hitrostjo, kakršna se mladini spodobi. Pojdite v borbo z gotovostjo in zaupanjem, toda vedno složno. Potrebna je koncetracija vseh elementov, ki imajo v svojih programih sorodne točke, bazirane na načelu demokracije. Današnja desorga-nizacija nam mora služiti za nauk, da tako ne gre dalje.«
»Samouprava" o vodstvu delavskih zbornic
Beograjska »Samouprava«, službeno glasilo JRZ, objavlja naslednjo beležko:
»Odkar je g. Dragiša Cvetkovič, minister socialne politike in narodnega zdravja v vladi g. dr. Milana Stojadinoviča, po-krenil akcijo za učinkovito socialno zaščito delavstva in za reformo delavskih zbornic je zavladal paničen strah pri vseh današnjih komoraših. Ti zelo dobro vedo kako so »priljubljeni« pri delavstvu, zavedajo se tudi, da jim ne morejo pomagati niti njihovi poglavarji gazda živko Topa-lovič, gazda Luka Pavičevič in večni tajnik Milorad Belič. Kakor se sliši, so gazda živko in njegovi sodelavci v zadnjem času razvili živahno aktivnost, da bi vendarle še kako ostali na svojih položajih v delavskih zbornicah. Ta peščica nekdanjih socialistov misli, da bo tudi sedaj še pridobila naše delavstvo in dosegla svoj cilj.«
Hrvati se niso odrekli ničemur
»Hrvatski dnevnik« je posvetil uvodnik polemiki, ki se je v beograjskih listih razvila med bivšim ministrom 2iko Rafajlo-vičem in predsednikom bivše SDS Adamom Pribičevičem. 2ika Rafajlovič je v neki izjavi dokazoval, da so Hrvati šele v Jugoslaviji postali državni narod in da poprej niso imeli niti svojega ministra. Adam Pribičevič mu je odgovoril z zgodovinskimi podatki, iz katerih je dokazoval, da so Hrvati imeli svojo državnost, svoje vladarje, hrvatske ministre in zlasti hrvatskega bana, ki je bil po moči in pomenu več od vsakega ministra. Po zedinje-nju so se odrekli marsičemu in doprinesli mnogo žrtev na korist skupne države. »Hrvatski dnevnik« pristavlja Pribičeviče-vi izjavi:
»Zelo lepo je od Adama Pribičeviča, da je nastopil v obrambo resnice. Toda on se ni dovolj točno izrazil. Hrvati se niso odrekli ničemur dd onega, kar navaja Adam Pribičevič. Ničesar od tega niso žrtvovali, marveč so jim v?e to vzeli ravno razni 2ike Rafajloviči. Rop pa ostane vedno rop! Pravica do oropane stvari ne zastari, prav posebno pa ne pravica naroda, ki samo čuva, kar je njegovo, in se bori, da doseže vse, kar mu pripada. Ljudje, ki so bolni na ministromaniji, tega ne morejo in nočejo razumeti. Toda oni ne razumejo niti tega, da se neznanje in nerazumevanje najhuje maščujeta.«
Osamosvojitev Balkana
Angleška revija »Velika Britanija in vzhod« piše o političnem razvoju na Balkanu in med drugim pravi:
»Evropska javnost se ne zaveda dovolj, koliko so balkanske države v zadnjih letih storile za stvar miru. Dolgo časa so se splošno smatrale za torišče intrig in za lutko v rokah velesil, v zadnjem času pa so se uspešno lotile dela, da se med seboj pomirijo in dajo dober vzgled tudi ostalemu svetu. Atenska konferenca proži nov dokaz za to, kako sistematično skušajo balkanske države rešiti svoje medsebojne diference. Nedavni sporazum med Jugoslavijo ln Bolgarijo je bil samo en primer za metode, s katerimi postajajo balkanske države gospodarji svoje usode. Nekdaj je bila vsaka od njih privezana za voz te ali one velesile, odslej pa si vse prizadevajo, da bi v prvi vrsti služile svojim lastnim interesom«.
Borba za mestni proračun v Somboru
županstvo somborske mestne občine je predložilo finančnemu odboru mestnega sveta občinski proračun za 1. 1937/38. Finančni odbor je po kratki debati soglasno odklonil proračun in ga vrnil županstvu, ne da bi se spuščal v podrobno razpravo. Svoj sklep je utemeljil s tem, da določa proračun 92% mestnih doklad, kar predstavlja obremenitev davčnih obvezancev preko njihove plačilne moči. Finančni odbor je naročil županstvu, naj izdela nov proračun z mnogo nižjimi dokladami.
Komisija za zemljiško-knjižne izpite
Beograd, 24. febr. p. Za člane izpitne komisije za zemljiškoknjižne izpite v dobi 1937/38 so bili za področje apelacijskega sodišča v Ljubljani imenovani apelacijski sodnik Josip Janša, okrožni sodnik dr. Josip šenk, vodja zemljiškoknjižnega urada pri sreskem sodišču Mijo Tavzes, za njih namestnike pa apelacijski sodnik dr. Milko Kranjc, okrožni sodnik dr. Andrej Dolinar in vodja zemljiške knjige pri sreskem sodišču Josip Medved, vsi v Ljubljani.
Papeški nuncij pri predsedniku vlade
Beograd, 24. februarja. AA. Predsednik vlade in zunanji minister dr. Milan Stojadinovič je danes sprejel v svojem kabinetu v zunanjem ministrstvu papeškega nuncija msgr. Pelegrinettija, nato pa angleškega poslanika v Beograda sira Camp-bella.
Vojvoda Kentski na Dunaju
Dnnaj, 24. februarja. AA- Davi se je pripeljal na Dunaj vojvoda Kentski in ee je sestal z vojvodo Wj,ndsorskim.	1
Sklepi bolgarskih rezervnih oficirjev
Sofija. 24. febr. t. Vrhovni svet zveze rezervnih oficirjev je snoči zaključil svoje zasedanje, ki je trajalo dva dni. Na njem je proučil razna vprašanja občega političnega značaija. Nazadnje je sprejel resolucijo ki je bila danes objavljena in v kateri pravi med drugim: »Pakt o trajnem prijateljstvu med Bolgarijo n Jugoslavijo pomeni priče-tek nove dobe za oba bratska naroda in obe s os edin jj državi, dobo miru in blagostanja,« Resolucija govori nato o akciji državnih ob! as bi, ^ da za jamči jo bodočnost bokrarski držav; in narodu. Nazadnje pozdravlja razpis občinskih volitev, ki pomenijo prvi korak do^ obnove političnega življenja v Bolgariji in sodelovanja najširših slojev naroda pri javn; upravi.
Maščoba je nevarna za Vaše srce!
Zato se Vam z vseh strani svetuje, da nekaj ukrenete, da postanete vitkejši. Vsakdo pa. ni v stanu, da bi se zdravil v Karlovih va-rih, Kiessingenu itd. Večina za to nima časa
ne denarja, toda majhen izdatek za KRUŠEN sol, to posrečeno mešanico učinkovitih mineralnih vod more vsakdo utrpeti. Zdravljenje s KRUŠEN soljo zamorete vršiti brez ovire v službi in v lastni hiši, ker ena steklenica KRUŠEN soli zadostuje za tri mesece, a stane samo Din 45.—, mala steklenica pa Din 27.— Krušen sol urejuje prebavo in presnavlja-nje v telesu, prepreča ustvarjanje in kupi-čenje škodljivih snovi, ki vodijo do zama-ščenja in so lahko vzrok raznim motnjam in obolenjem. KRUŠEN sol se dobiva v lekarnah.
Ogl reg. S. br. »61&-35
O ©
ona
Beograd, 24. februarja AA. O priliki sprejetja uredbe o spremembi zakona o obvezni telesni vzgoji, je dal minister dr. Josip Rogič tole izjavo
Organizaciji obvezne telesne vz-goje se povsod pripisuje čedalje večji pomen. Ko spremljamo napredek časa in izkustva drugih, želimo, da splošni človeški ideal zdravja in moči združimo z realnimi potrebami ljudstva. V tem pogledu stari zakon o obvezni telesni vzgoji nič več ne ustreza. Vse dosedanje izvajanje je bilo prav za prav samo stadij preučevanja in pridobivanja skušenj glede na razmere, v katerih se je ta zakon imel izvajati.
S pooblastilom, ki nam ga je da! čl. 96 finančnega zakona za leto 1936/37, smo zdaj izdelali novo uredbo o ustanavljanju in delovanju nedeljskih in prazniških tečajev in o izvajanju ostalih določil zakona o obvezni telesni vzgoji. Uredba je izdelana na osnovi pridobljenih skušenj in v duhu dejanskih potreb in možnosti. Glavne karakteristike njene se lahko takole resumirajo: Organizacijo obvezne telesne vzgoje mladine izvaja ministrstvo za telesno vzgojo in sicer preko banovin, odnosno srezov in občinskih uprav, ki prirejajo tečaje za šoli odraslo mladino, kakor tudi druga ministrstva, ki imajo v svojih reso-rih šole. Tako se organizacija izvaja v osnovnih, nadaljevalnih, srednjih in strokovnih šolah. Raztegnjena je tedaj na vse šole, razen na univerze. S takšnim sistemom organizacije je zagotovljen pravilen vpliv in široka pomoč vseh splošnih upravnih oblasti pri izvajanju zakona in doseza-nju uspehov pri velikanski večini naše mladine, ki ima biti najkrepkejši vir moči naše narodne obrambe.
S to uredbo se odreja izvajanje zakona o obveznem telesnem pouku v vseh občinah m vseh šolah v državi. Prejšnja uredba se je omejevala samo na mesta, ki spadajo pod zakon o mestnih občinah in na sokolske enote. To pa ni pokazalo potrebnih uspehov, in razen tega ni imelo obli-
ke enakopravnosti ter je nasprotovalo črki in duhu zakona Obenem se tako za jamči tudi dragocena podpora vojaških organov, tako glede dotacije tečajev in šol s potrebnim vojaškim materialom, kakor tudi glede potrebnega števila specialnih inštruktorjev s sodelovanjem starešin kadra naše narodne vojske. Doslej se specialni pouk sploh ni izvajaj. Uredba podrobno razčlenjuje učni načrt in delovni program ter daje možnost ministrstvu, da natisne tudi lastne učbenike, med katerimi bo eden v rokah zainteresiranih že do 1. aprila t. 1.
Glede tečajev za strokovno izobrazbo telovadnih učiteljev sem prepričan, da smo našli najboljšo pot Ministrstvo bo moglo izvesti te tečaje in s tem se bo dvignil vzgojni nivo mladine in izenačil pouk.
Učitelji se izbirajo i i vrst učiteljev > osnovnih šol, telovadnih učiteljev, rezervnih oficirjev vojske in mornarice, iz v-nst tehniških članov športnih in viteških društev. Glede pravic pri izvajanju obveznega telesnega pouka so izenačena vsa društva, ki jim je namen telesna vzgoja in so ukinjeni vsi morebitni privilegiji, ki jih je da-j jala prejšnja uredba.
; Naposled določa ta uredba po dosedanjih izkustvih tudi tehniške predpise za finansiranje in vodstvo prazničnih tečajev, ministrstvo za telesno vzgojo bo pa po potrebi in proračunski možnosti lahko podprlo praznične tečaje in šole ter vse tiste osebe, ki delujejo za obvezno tele-sno vzgojo.
Pri nadaljnjem izvajanju zakona o obvezni telesni vzgoji .sem odredil proučevanje posebnega sistema za šole, zlasti strokovne. Prepričan sem, da bo po tem načrtu vsak absolvent učiteljišča postal obenem tudi kvalificiran učitelj za obvezno telesno vzgojo in da si bo pridobil pravico do čina rezervnega dijaka-podčastnika po odslužitvi kadra samo 4 do 5 mesecev, m sioer morda v času velikih poletnih počitnic. Pričakujem široko podporo in lazumevanje med našimi učitelji in vso našo javnostjo.
Beograd, 24- febr. p. Danes dopoldne ob 10. se je pričela v prostorih Industrijskega doma. konferenca industrijcev ka jo je sklicala centrala industrijskih korporacij in bo trajala dva dni. Slovenske industrijce zasito-paio na tem važnem sestanku poleg drugih Avgust Praprolnik, predsednik Zveze indu-6trijcev za dravsko banovino, Anton Krejči, svetnik Zbornice za TOI in bivši predsednik Zveze industrijcev Ivan Mohorič. generalni tajnik Zbornice za TOI. dr. Franjo Windi-scher, podpredsednik Centrale industrijskih korporacij, dr, Adolf Golia, tajnik Zveze industrijcev, Zdenko Knez. član Zveze indu-striicev, Julij Jakil, lastnik premogovnika Krmelj pri Št. Janžu in Oskar Dračar, pred. s lavni k milarne »Zlatorogc v Mariboru-
Na konferenci se je zbralo preko 100 zastopnikov naših industrijskih podjetij in ustanov iz vse države. Na njo sta prišla tudi minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič ter minister za šume in rudnike Djura Jankovič, poleg zaslopnikov vojnega ministrstva, gospodarskih zbornic in drug.h korporacij.
Konferenco je otvoril predsednik Centrale industrijskih korporacij Vladimir Arko, ki je v daljšem govoru obravnaval razmere v naši industriji. Zahteval je nove smernica, enoten gospodarski program, ki naj ga pripravi in proglasi vlada in ea naj izvede s sodelovanieni — še zimerom ne ustanovljenega, a vendar tako nujno potrebnega gospodarskega sveta v skladu s 6plošno preorien-tacijo vseh gospodarskih panog v državi-
Po strokovnem poročilu generalnega tajnika Djoke Curčma o razmerah v naši industriji so bile sprejete vdanostne in pozdrav ne brzojavke Nj. Vel, kraliu Petru, Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču-
Govora ministrov Vrbaniča in Jankoviča
Trgovinski minister dr. Vrbanjč se je zahvalil, da je bil povabljen na konferenco, na kateri se je, kakor že dolgo ne, zbralo toliko predstavnikov naše industrije, da sliši njih pobude in sugestije za oživitev te tako važne panoge našega narodnega gosi>odar-6tva. Vprašanje oživljenja industrijske delavnosti se ne da urediti samo zase, nego le v harmoniji z vsemi ostalimi področji našega narodnega gospodarstva. Vlada je v to svrho storila vse, kar ve bj'o v njenih močeh, da 6e ugodi željam naših industrijcev.
Minister za šume in rudnike Djura Jankovič je prav tako izrazji svoje zadovolisrtvo, da lahko prisostvuje konferenci ker prav za prav tudj on pripada vrstam industrijcev, saj je kot minister za šume in rudnike vele-industrijec prvega reda. Tudi on je za to, da se oživi industrija v skladu z ostalimi gospodarskimi strokami- Uredbe, ki jih je doslej izdala vlada, so zdravila, e kateri, mi naj se obnove vse panoee našega narodnega gospodarstva. Potem pride na vrsto enotni delovni načrt. Treba ie harmonije vseb krajev, vseh dfžavljanov. Le tedaj bo njjh skupno delo koristilo državi in vsem, ki v njej živi k).
Ravnatelj »Bat'ec rz Vukovara Toma Maksimovič je v svojem govoru obravnaval zla-sli razmerje med delodajalci in delavcu
Glavni tajnik udruženja industrijcev ▼ savski banovini Marko Bauer ie poudaril potrebo, da se industrijska politika koncentrira v ministrstvu za trgovino in industrijo. Danes se industrijska politika vse preveč par celira in trga, ker 6e že skorai vsa ostala ministrstva, ki so gospodarskega značaja, pa tudi ministrstvo za zunanje zadeve. Narodna banka ittd. vmešava io v industrijske zadeve. Zahvalil se ie ministru Jasnkovi-ču, da je preprečil nameravano uvedbo kontrole za naše lesno gospodarstvo- Minister Jankovič je v medklicu izjavil, da gre ta zasluga ministru za trgovino in industrijo-
Krediti za industrijo
Po drugem strokovnem referatu, ki ga je podal generalni tajnik Curčin, je Anton Krejči v daljšem govoru poudarjal, da so za oživitev industrije potrebna predvsem velika denarna sredstva. Naši zasebni denarni zavodi so v največji denarni stiski. Zaradi tega je predlagal:
1.	Narodna banka naj ne odreka večjih kreditov industrijskim pocljetjem; gg dovoljenih kreditov naj ne znižuje, nego Se zviša.
2.	Narodna banka naj dodeli industrijskim podjetjem potrebne kredite za investicije.
3.	Narodna banka naj za industrijske kredite ne zahteva večjih jamstev, kakor jih določajo njeni statuti.
4.	Vlada naj prouči vprašanje, kako bi se najugodneje rešilo vprašanje industrijskih kreditov. Industriici sami nimajo sredstev, da bi si pomagali. Na razpolago bi jim lahko bila le sredstva države in Narodne bunke. Dobro bi bilo, da se pri DHB ustanovi poseben oddelek za industrijo.
Pritožbe industrijcev
V imenu rudniških podjetij je govoril Adolf Miinch, solastnik premogovnika Rtanj. Grajal je konkurenco državnih rudnikov. Le dva ali trije odstotki privatnih rudnikov dobro izhaja, ker imajo njih proizvodi - kovine, visoke cene. Ostalih 97 odstotkov rudnikov životari, z novim rudarskim zakonom ter drugimi zakoni se jim obetajo le nova bremena. Taka zdravila pač ne bodo pomagala, temveč bodo pognala zasebno rudniško industrijo na pokopališče. Ob živahnem odobravanju zborovalcev je predstavnik zagrebške papirnice Egon Bjelinski protestiral, da se v gotovih krogih industrija proglaša za anacior.alno in roparsko. Industrijci so bili sami prvi. ki so se izrazili za to, da se delavstvu zagotove primerne mezde. Uredba o minimalnih mezdah ni zadovoljila nikogar, tudi delavstva ne. Govoril je dalje o neupravičenih napadih proti kartelom in dejal, da se mora naše javno mnenje spremeniti. kolikor je po njem prizadeta naša industrija. Mi smo nacionalni, konstruktivni elementi, je naglašal. Mi smo prav tako sodelovali pri ustvaritvi te države, mi nismo anacionalcl, ne paraziti na telesu naše države. Dosedanja pocestna politika se mora nehati.
Dunajska vremenska napoved sa danes; V
južnih Alpah menjajoče se oblačno, ponoči mraz.
(foitca nase univerze
Obisk v kemičnem institutu, Id hoče iz podzemlja na beli dan
\Tiod v kemični institut prepoznaš le po malem napisa ob vratih. Kot vhod v univerzitetni zavod je nedvomno kuriozum, ki na vsem svetu nima para. Za našo prosvetno politiko vse prej ko razveseljiv rekord
nih učilnic, v kakršnih edino je mogoče znanstveno delo brez škode za zdravje akademika
Univerza kralja Aleksandra ima mnogo
institutov in laboratorijev, ki niti od daleč ne ustrezajo tej zahtevi. Še več! Nekateri nad njimi, posebno kemični institut, so nastanjeni v takih prostorih, da jih brez sramu tujcu ni mogoče prikazati za učil-
Poslednja leta pogosto čujemo zahtevo po zgraditvi novega kemičnega instituta na ljubljanski univerzi. Pri naših več ko skromnih zahtevah, ki jih sta vi jamo na Beograd ▼ pogledu izgraditve naših prosvetnih ustanov šn zavodov, je prav ta za-Atesva več ko značilna. Saj je znano, s kalno malimi potrebami izhaja naš najvišji prosvetni zavod, kako so ga od leta do leta prikrajševali in mu odščipavali od najnujnejših podpor tafccv da je zaradi več-nSii denarnih skrbi vse resno delo na naši univerzi močno ovirano. Ce so vse fakultete naše visoke šole še vedno na dostojni višini kar »e znanstvenega dela in napredka tiče, je to zasluga profesorjev in dijakov, ki z nesebičnostjo in samozatajeva-Ttj<5m premagujejo, kar državna uprava rari-««!2§ kralja Aleksandra dobesedno od trgujte od nst
Da k nsSi tcrivenntehoS instituti Se po •frajsetsh letih po ustanovitvi univerze na-iaciajo v tafco pomanjkljivih prostorih, ki <*£sfll presegajo mrzerijo. kakršne si je težit© predstavljati, je nekoliko kriva naša pnsponižna skromnost, ki nas je naučila, da «e kaj radi zadovoljujemo s provizoriji. Ftotr ti peovieariji p« so velika coklja vsej <&&% nuivtaui. Z energičnimi zahtevami in fmsprtčevalnteni argumenti bi morali o pranem časa zahtevati, kar gre našemu najvišja on prosvetnemu zavodu, najmanj pa fco-iftn* da njegovo znanstveno delo ni oviralo zaradi najnujnejšega pogoja: prrmer-
Zvest sobojevnik iz vročih celjskih dni
Pred dnevi je obhajal odličen predstav-mk stare nacionalne učiteljske garde g. Pran jo Krajnc v Celju sedemdesetletnico -((/donosnega življenja. Rodil se je v Raj-benburgu kot sin železničarja. Na učiteljišču v Mariboru je maturiral leta 1888. Nekaj let je služboval kot učitelj v Rušah pri Mariboru, leta 1895. pa je bil imenovan za učitelja na okoliški deški ljudski šoli v Celju. Šola je bila takrat razmeščena v skromnih prostorih, v istem letu je bila ustanovljena nižja slovenska gimnazija v Celju, gradnja Narodnega doma pa se je bližala dovršit vi. Po Lopanovi smrti je leta 1897. prevzel vodstvo nepozabni šolnik in učiteljski organizator Armin Gradišnik. Njegova desna roka je bil Franjo Krajnc, ki mu je bil v veselih in težkih časih velika opora s svojim vedrim temperamentom.
Kranjc se je uveljavil v šoli kot vzoren »»roden vzgojitelj in k&t telovadni učitelj na nižji slovenski gimnaziji. Nepregledna vrtita bivših učencev se ga danes hvaležno spominja. V Celju se je udejstvoval takoj izpočetka v nacionalnem in kulturnem življenju. Sodeloval je z veliko vnemo pri Celjskem Sokolu, pri Celjskem pevskem društvu in drugih nacionalnih organizacijah. Kadarkoli je bilo treba izpričati narodno zavednost, je bil jubilant v prvih vrstah kot neustrašen in idealen pobornik. Je tudi soustanovitelj Kluba slovenskih kolesarjev. Pred vojno ni bilo državnozbor-skih, deželnozborskih ali občinskih volitev, pri katerih ne bi bil zastavljal vseh svojih sil za napredek slovenstva. Dolgo vrsto let je vzorno opravljal posle tajnika krajevnega šolskega sveta za Celje-okolico. Poleg gg. dr. Jura Hrašovca in šol. upr. v p. g. Frana Voglarja ima on prav posebne zasluge za novo, veliko poslopje okoliške deške narodne šole v Celju, ki je bilo otvorjeno l. 1927 Jubilant je zelo nadarjen slikar in risar ter izvrsten botanik in točen poznavalec zgodovine Celja. Solnčno jesen preživlja mladostno krepak in čil na svojem lepem posestvu na Polulah. Prav posebno ljubi potovanja po širnem svetu, saj skoraj ni države v Evropi, ki bi je ne bil prepotoval, znani pa sta mu tudi Mala Azija in severna Afrika. Letos bo potoval kajpa v Pariz. Kremenitemu značaju, odločno nacionalnemu možu, plemenitemu idealistu, priljubljenemu in spoštovanemu med vsem prebivalstvom, iskreno čestitamo k lepemu življenjskemu jubileju in mu želimo dolgo vrsto let zdravja in zaslužene sreče!
nico naše visoke šole. Vse prej sJičijo ti prostori v kleti realčnega poslopja zakotni obrti za izdelovanje parketnega voščila ali podobno, nikakor pa ne za znanstvene laboratorije, v katerih se naj vzgajajo in študirajo bodoči voditelji naše mlade kemične industrije — inženjerji kemije.
Le z veliko ljubeznijo do znanstvenega dela in raziskav je mogoče opravičevati brezprimerno potrpljenje, s kakršnim so mogli profesorji in dijaki dve desetletji iz-držati v teh sramotnih prostorih. Že vhod 7, dvorišča v kletne prostore je prava podoba vsega, kar je za njimi. Komaj bi zadostoval za vhod v zaklon zoper letalske napade. Laboratoriji sami pa so nizki obokani kletni prostori, brez luči zraka in potrebnih zračevalnih naprav same okoliščine, pri katerih je odveč poudarjati izid zdravniške preiskave vseh. ki so s svojim delom prisiljeni v teh prostorih delati. Ni pretirana trditev, da takih pomanjkljivih prostorov za pouk kemije nima nobena naša srednja šola. Ne vem, če imajo naše zdravstvene oblasti, ki sicer pregledajo vsak osnovni in srednješolski razred, ali ustreza zdravstvenim zahtevam, kaj vpogleda v prostore kemičnega instituta. Vsekakor bi bilo prav, da po znanih poraznih zdravniških pregledih z dokazi vrhovni državni upravi prikažejo, kako brezvestno se v takih prostorih ubijajo življenja mladih znanstvenikov. V skrajnem primeru naj naša zdravstvena uprava poučevanje v takih prostorih zabrana in s tem pospeši uresničenje zahteve po novem, boljšem, univerze kralja Aleksandra vrednem kemičnem institutu.
To naj bi bila znanstvena knjižnica! Ozek in temen kletni hodnik, preprežen s številnimi vodi plinske in vodovodne napeljjave. Dve ozki knjižni omari je bilo mogoče namestiti le na ta način ,da vodijo skozi obe zvite cevi centralne kurjave in je tako vsa knjižnična siromaščina v nevarnosti, da jo zajame ogenj. Že od leta 1929. ne dobiva knjižnica nobenih novih knjig. Od 28 revij v vrednosti 60.000 din, kolikor jih je imela že tedaj, jih ima zdaj le še tri v vrednosti 4500 din. Periodike si morajo kupovati profesorji iz lastnih sredstev
To je laboratorij za analitsko kemijo. V vlažnem prostoru so vsi poizkusi otež-kočeni, naprave razpadajo. Prezračevalnih naprav ni nobenih, svetloba je pomanjkljiva. V njem si ijudje uničujejo zdravje. Take učilnice ne morejo biti
v ponos kulture naroda
Tujsko prometne organizacije za turistični dinar
Ljubljana, 24. februarja.
V mali dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani je bila na pobudo banske uprave anketa, ki so se je udeležili delegatje vseh tujsko-prometnih organizacij v Sloveniji in ki je obravnavala nekatera aktualna vprašanja o tem, kako bi bilo mogoče tujski promet v letošnji sezoni privesti do čim lepšega uspeha. Skrb je potrebna že zlasti zavoljo tega, ker so nove razmere na mednarodnem denarnem trgu privedle do precej ostre konkurence v pridobivanju tuj-oev med posameznimi državami. V tej tekmi bodo naše turistične pokrajine lahko prišle na svoj račun samo, če se bodo borbe udeležile z najboljšimi! sredstvi in na najsmotrnejši način.
Anketo je vodil načelnik oddelka za trgovino, obrt in industrijo dr. Mam, obširno poročilo pa je podal šef tujsko-promet-nega referata pri banski upravi Sotler. Debata. v katero so posegli dr. Šter, Skala, predsednik gostinskega odseka pri Zbornici TOI Majcen, direktor Putnik a dr. Žižek, Vovk, ravnatelj Bezgovšek in Kle-
Samo da ne
zakašljam !
Kašelj prepreči
bonbon!
PROIZVOD »UNION« ZAGREB
šič h Maribora, je prinesla mnogo konkretnih pobud. Vsi govorniki so se zavzemali za predlog, da se uvede poseben turistično dinair, namenjen pospeševanju tujskega prometa. Tujsko-prometne instance pa bodo na odločujočih mestih stavile tudi več predlogov o tem, kaiko naj se odpravijo vsaj najočitnejši nedo-statki, ki ovirajo dotok tujcev k nam.
Kolektivna pogodba KID podpisana
Le še ena organizacija se mora odločiti
Jesenice, 24. februarja. Danes ob 16. uri je bila končno podpisana nova kolektivna pogodba, ki ureja delovno razmerje med Kranjsko industrijsko družbo in delavstvom. Za Kranjsko industrijsko družbo sta pogodbo podpisala generalni ravnatelj Kari Noot in prokurist Egon Twerdy. Za delavstvo, zaposleno v tovarnah KID, pa so pogodbo podpisali:
za Narodno strokovno zvezo podružnica Jesenice: Zupan Tine in žen Ivan; za podružnico Javornik: Kralj Franc in Pavlič Ivan;
za Jugoslovansko strokovno zvezo, podružnica Jesenice: Pukšič Alojzij in Noč Albin; za podružnico Javornik: Smolej Valentin in Bizjak Janez; za Zvezo zdru-
ženih delavcev: Anderle Karol in Gasser Albin.
Ob podpisu pogodbe so bili navzoči za inšpekcijo dela, inšpektor inž. Evgen Baraga, za Delavsko zbornico Jurij Stanko; za KID inž. Petrovčič, Humer, Kuhar in Bernhard. Navzoč je bil tudi član banske-ga sveta Peter Arnež. z Jesenic.
Zastopniki Saveza metalnih radnika, pogodbe še niso podpisali. Danes se vrši na Jesenicah članski sestanek članov SMRT, na katerem bo odločeno, ali bo pogodbo podpisal tudi SMRJ ali ne.
S podpisom kolektivne pogodbe so zaključena pogajanja, ki so trajala od 12. januarja t. 1.
Pospešena regulacija Savinje v
Potrebno je nujno izposlovanje p#sojl!a
Celje, 24. februarja.
V sejni dvorani na mestem poglavarstvu je bila danes dopoldne 6. konferenca o regulaciji Savinje. Konferenco je vodil načelnik tehničnega oddelka banske uprave g. inž. Skaberne, navzoči pa so bili še dva zastopnika banske uprave, trije zastopniki mestne občine celjske, trije zastopniki železniške uprave, zastopnik sreskega cestnega odbora v Celju in dva zastopnika sreskega cestnega odbora v Laškem.
Nadzorni inženjer za regulacijo Savinje g. Mursa je najprej poročal o stanju regulacijskih del na Savinji v drugi etapi v Ko-šnici. Delo v tej etapi sc je lani normalno nada'jevalo. Zaposlenih je bilo 80 do 200 delavcev, po večini iz celjskega okrožja. Za dela v drugi etapi je bilo do danes izplačanih 1,340.034 din, izvršenih pa je doslej 60 do 70 odstotkov del v tej etapi. Podjetniku U. Nassimbeniju je bilo odobreno podaljšanje roka za izvršitev regulacije v drugi etapi do 31. maja t 1. Ob zaključku te etape bodo znašali skupni stroški 2,384.675 din, morda pa bodo tudi nekoliko manjši. K tem stroškom bodo prispevali: banska uprava 1.564.675 din, mes-tna občina celjska 450.000 din, sreski cestni odbor v Celju 300.000 din. sreski cestni odbor v Laškem pa 70.000 din.
Stroški za regulacijo Savinje v tretji etapi v 1. 1937/38 so proračunani na 2,480.579.52 din. Načrti so izgotovljeni in so bili po banski upravi predloženi ministrstvu za zgradbe v odobritev. Dolžina proge v tretji etapi znaša 819 m. K stroškom za tretjo etapo bodo prispevali: banska uprava 1,000.000 din, mestna občina celjska 450.000 din, sreski cestni odbor v Celju 300.000 din, primanjkljaj v znesku 730.597 din pa bi naj krila država s svojim prispevkom.
Stroški za regulacijo Savinje v četrta etapi so proračunani na 2-464.000 din, v peti etapi (do drugega železniškega mostu) na 2.300.000 din, v šesti, glavni etapi (na ovinku pod Starim gradom) na 6,400.000 din in v sedmi etapi (do promenadne brvi pri mestnem parku) na 2.400.000 din, skupno torej stroški za regulacijo Savinje od tretje do vštete sedme etape 16,043.000 din. Ker bo treba regulirati Savinjo v šesti etapi pod
Starim gradom naenkrat in čim bolj po-I spešiti tudi regulacijo v vseh ostalih etapah, bo banska uprava najela posojilo v znesku 16,000.000 din. da se tako omogoči čim hitrejša izvršitev celotne regulacije Sa vinje. K stroškom za premestitev železnice proge pod Starim gradom in za gradnjo novega železniškega mostu pri bodočem izlivu Voglajne v Savinjo, pri čemer bosta oba sedanja železniška mostova odpadla, bo železniška uprava prispevala 11 500.000 dinarjev.
Podrobni načrt za regulacijo Savinje od promenadne brvi pri parku do mestnega zavetišča v Medlogu bo predlo/en banski upravi v odobritev in bo v skladu z načrti I za novo kopališče na levem bregu Savinje pri Savinjskem dvoru. Prav tako bo piedlo-žen banski upravi v odobritev detajlni projekt za regulacijo Savinje na ovinku pod Laškim, ki bo stala 3 milijone dinarjev. Ker bo pri pospešenju regulacije Savinje število osobja pri gradbenem vodstvu naraslo. bodo zgradili na dvorišču sreskega načelstva nadzidek v prvem nadstropju, kjer bo potem nameščeno gradbeno vodstvo.
Problem regulacije Savinje je za Celje in vse celjsko kotlino tako izredno važen, da je potrebno, da izposiujc banska uprava čmprcj posojilo za celotno izvedbo regulacije Savinje, prav tako pa je potrebno, da tudi država podpre ta dela s primernimi prispevki.
»Kakšen pester šal pa imaš okrog vratu?« — »To ni šal, zavezal sem si istočasno samo vse ovratnice, ki sem jih prejel kot božični dar, da bi se ne čutil nihče izmed sorodnikov užaljenega ...
Pri hemoroidih, bolečinah v križu, zastoju krvotoka v jetrih in nezadostnem izločevanju iz žolča, nastalem zaradi zapeke, se dosežejo z naravno »Franz-Josefovo« vodo odlični uspehi. Bolniki radi uživajo preizkušeno »Franz-Josefovo« grenčico. ki se tudi pri pogostejši uporabi dobro obnese.
Ogl. re? S. or. 16 485^35
Kakršne razmere, takšni uspehi
Pogled v bedno življenje nekaterih študentov
Šolska poliklinika v Ljubljani vrši važno zdravstveno in socialno nalogo. Pod njeno nadzorstvo spada 27 šol in sicer 8 osnovnih, 14 srednjih in 5 strokovnih s skupnim številom 10.831 dijakov. Po šolah vrši šolska poliklinika vsako leto sistematske kontrolne preglede, pri katerih ugotavlja zdravstveno stanje naše šolske mladine in odreja potrebne dijake v zdravljenje. Poleg tega pa prihaja na šolsko polikliniko vsak dan izredno veliko dijakov, potrebnih pregleda oči. zdravljenja zob, ušes in drugih bolezni.
Prostori sedanje šolske poliklinike, ki je v tesnih prostorih v Gledališki ulici, ne ustrezajo zdravstvenim predpisom. V mali čakalnici se vsako dopoldne nabere okrog sto dijakov iz raznih šol z vsakovrstnimi boleznimi: kakoT so davica, škrlatinka, garje, in je velika nevarnost, da se okužijo ostali dijaki, ki so prišli sem samo zavoljo oči ali ušes. Ambulanca je očitno premajhna.
Zadnji čas so se pričele med šolsko mladino širiti garje, zlasti po predmestnih šolah. Takšne primere sicer šolska poliklinika takoj ugotovi in sc takim dijakom prepove do nadaljnjega obisk šole, zgodi pa se, da državna bolnišnica ne more sprejeti dijakov v oskrbo, dokler garjeva pršica ne postane vidna; tako morajo dijaki ostajati doma po teden in več, preden jih sprejmejo v bolnišnico. Državni polikliniki je le težko zdraviti to bolezen, ker ima za kritje materialnih izdatkov (izdajanje zdravil) letno le zelo skromno podporo. Hripe med mladino sicer zadnji čas ni bilo mnogo, prevladovali pa so zato sami težki primeri z vnetjem rebrne mrene in s pljučnico.
Zaradi slabih uspehov po šolah in v zvezi s slabim zdravstvenim stanjem naše šolske mladine je začela poliklinika velikopo-
tezno raziskovanje vzrokov vsem tem žalostnim posledicam. Komisija je obiskala več dijaških stanovanj. Podatki, ki se polagoma kupičijo v referatu, podajajo značilno sliko, v kakšnih težkih prilikah žive naši dijaki. In ta slika zasluži, da jo spozna tudi širša javnost, ker razsvetljuje mnoge slabe uspehe naše mladine. Naš poročevalec je bil sam priča žalostnim stanovanjem j v kakršnih morajo živeti in študirati naši ; dijaki, o katerih tako radi trdovratno z j vzvišenega piedestala govorimo kot o naši i malovredni mladini, dočim razmer, v kakršnih morajo živeti in doraščati naše mlade generacije, noče nihče videti.
Za primer in v razsvetljavo naj navedemo samo nekaj najznačilnejših primerov: Sin revnega kočarja z Gorenjskega bi rad študiral gimnazijo. Lani jc z odličnim uspehom izdelal prvi razred meščanske šole in poleg tega napravil še izpit za prestop v 2. razred gimnazije. Letos pa je fant prinesel v prvem polletju kar šest slabih redov in je moral z šole. Preiskava o vzrokih njegovega nenadnega neuspeha je dognala, da je 14-letni nadarjeni dečko v čudnih okoliščinah stanoval v isti sobi z nekim šoferjem, pri tem pa bil priča raznim prigodam, ki so slabo vplivale na njegovo nravstveno zdravje. Ponoči so ga metali iz postelje in ga pošiljali po vino, neredko pa je moral ostati tudi kar na cesti.
Nekje spe šolski otroci na gnilih posteljah, v katerih so slamnjače napolnjene s slamo in travo. Njihova obleka in perilo smrdi po urinu, posteljnina je že vsa pre-gnita. Otroci so ušivi in polni gnid že 14 mesecev. Oče je alkoholik in mora preživljati pet otrok. Mestna občina bi morala v tem primeru poskrbeti, da se taki žalostni primeri socialne bede človeško ure-de, posebno, če sc kaj takega dogaja sredi
mesta. Primer je tem bolj obžalovanja vreden, ker so v šoli takuni zanemarjeni otroci zapostavljeni in jih splošno smatrajo za manjvredne, ker jih posajajo v posebno klop, čez dan pa se otroci potepajo brez nadzorstva po mestu. Najstarejšemu dekletu je 13 let, med tem ko mora mati sama skrbeti za 5 mesecev starega otroka.
Žalostno sliko je nudil obisk v neki napol podrti baraki v Zeleni jami, v kateri »stanuje« družina 75-letnega brezposelnega očeta. Prostora v baraki je komaj 5 m! in na tem tesnem prostoru mora živeti 5 ljudi. Jasno je, da je »stanovanje« zanemarjeno do skrajnosti. V kotu je postavljen »ga-šperček«, na katerem se le redko kdaj kuha kaj toplega. Oče in mati spita na eni postelji, otroci na tleh, vhod v barako pa je kar z jame. Najmlajši, kateremu je komaj 7 let, prosjači po mestu, oče je večinoma brez vsakega posla, čeprav bi rad delal in je odvisen samo od skromne podpore mestne občine.
—	Zadovoljni moramo biti vsaj s tem, da imamo streho, pravi stari, drugi še tega nimajo! —
Omembe vreden je primer, kako domače razmere duševno ubijajo mladino. Neki 17-letni dijak živi v družini, v kateri je oče pijanec, mati pa napol blazna.
—	Zmerom prihaja pravit, povedo na polikliniki, da jo hoče fant ubiti.
Drugega dne pa pride sam fant, ves ubit in duševno zmučen.
—	Jaz nrič ne vem, pravi, čez dan in zvečer berem in računam, ponoči pa začne mati noreti in mi sugerira, da jo bom ubil. Že 14 dni nori. Kaj bo potem, ko bom znorel! Nikdar ni v hiši miru. —
Preiskava je dognala, da oče pije, fant je že ves živčno razkrojen, mati ponoči prične noreti, doma pa je sicer vse či6to in skrbno pospravljeno. Podedovanost.
Značilen za današnje bedne razmere je tudi primer, ko je neki sedemnajstletnik moral, da se je sploh preživel, v neki dru-
žini poučevati srednješolca. Razmere so prišle tako daleč, da se je mož ločil od žene in plačuje zdaj za ženo in drugega otroka. Fanta so izključili z šole in ga čaka bedno življenje. Poleg tega je obolel za dif-terijo in si hodi zdravit vneto srednje uho..
Nenavadna je tudi zgodba o dveh čudaških fantih, ki plačujeta za eno sobo z zajtrkom po 450 din, hrano imata pa v šolski polikliniki. Sestre v Lichtenturnu so ugotovile pri njih izredno ušivost in zanemarjenost, zaradi česar je zdaj obisk šole obema prepovedan.
Pri veliki revščini pa se zgodi tudi, da naletiš na svetle primere, kakor je tisti z očetom — sezonsikim delavcem. Priženil si je hčer in čeprav nima družinica kaj jesti, je njihovo skromno stanovanje vendar zelo čisto. Za božič so si iz nekje pobranih smrekovih vejic napravili celo skromno božično drevesce.
Mnogo je zgodb in kričečih primerov, ki bodo ostali neraziskani. Pri vsem tem pa je potrebno ugotoviti, da se lepa zamisel, da bi skušali raziskati vzroke slabih neuspehov po šolah, ustavlja samo pri ugotovitvah suhih dejstev, ne da bi bilo mogoče takšne primere ozdraviti. Čujejo se izgovori, da ni sredstev, med tem ko naša šolska mladina zmerom bolj tone. Vsa podpora šolske poliklinike obstoji v tem, da dobi letno od države 24.000 din, od banovine pa tudi samo 16.000 din. S tem se ne da mnogo pomagati. In vendar skuša šolska poliklinika mladini pomagati v marsikaterem pogledu. Šolsko kuhinjo kraljice Marije, ki je v Prečni ulici, bo spremenila v bolniško kuhinjo za bolne otroke, ki morajo imeti zaradi pljučnih, ledvičnih m jetrnih bolezni dietsko prehrano.
Važne so tudi kolonije, ki jih prireja šolska poliklinika. Tako je letos od 27. dec. do 11. jan. poslala šolska poliklinika 37 otrok na nekake zimske počitnice, katerim je namen, da se otroci nauče smučanja in si naberejo svežega zdravja. Stanko J.
Matineja Z. K. D*
Zopet je v Ljubljani z novo kopijo
RUSKO-SOVJETSKI VELEFILM
Duhovita muzikalna jazz-parodija
DANES ob 14.15 v ELITNEM KINU MATICI.	Dopolnilni spored.
Matinejske cene din 3.50 in 5.50.
PASTIR KOSTJA
omače vesti
* Udeležba naših lovcev na mednarodni lovski razstavi v Berlinu. Na konferenca v Braunechvveigu je bilo sklenjeno, da se tudi naši lovci udeležijo mednarodne razstave v Berlinu. Ta razstava bo nekakšna olimpiada lovstva vsega eveta. Zastopanih bo 30 držav, med njimi Amerika Anglija. Francija s kolonijami. Avstralija Kitajska, Japonska jn drujre države Organizacija naših lovskih razstav je poverjena centrali lovskih društev Prirejene bodo lovske razstave v Splitu Ljubljani, Sarajevu Novem Sadu. Beogradu in Skopi ju. torej v središčih vseh lovskih zvez, potem pa bo skup na lovska razstava v Zagrebu- Vse razstave posameznih lovskih zvez morajo biti končane do konca maja Na skupni razstava v Zagrebu bo potem odbran razstavni material ter prirejen za mednarodno razstavo. Naša razstava bo organizirana kot tro-fealna, etnografična ter kot umetniško obrtniška z vsemu' predmeta k; so v zvezi z lovstvom Lovstvo bo prikazano v vsem svojemu razvoju od predzg-odovinskih dob do danes.
Proti zaprt jn in težavam vsled hemoroidov
veljajo že več let kot dobro sredstvo Leopilule vsled svojega točnega učinka, ki je brez bolečine in nikoli ne odpove, vsled popolne neškodljivosti in ker se tudi po trajni uporabi njihova učinkovitost ne zmanjša. Dobiva se v vs-h lekarnah.
Oglas rog. S. br ij.S6 dn« 19. H. 3S36.
*	Mednarodni kongres železnic v Parizu-
Letos bo v Parizu od 31. maja <io 12. junija zasedal mednarodni kongres železnic, katerega organizira mednarodno združenje za železniške kongrese v Bruslju. Zarad; priprav kongresa bo 27. t m. v Bruslju sestanek permanentne komisije združenja. Na tem sestanku bo našo železniško upravo zastopal inž. Milan Jojič, pomočnik generalnega direktorja naš;h državnih železnic in član komisije. Mednarodno združenje kongresa železnic je bilo ustanovljeno leta 1885 v Bruslju in tam je bil tudi istega leta prvi mednarodni železniški kongres. Sledili so potem naslednji kongresi: leta 1887 v Milanu leta 1889 v Parizu leta 1892 v Petro-gradu. leta 1895 v Londonu, !e'a 1900 v Pa rizu leta 1905 v Wash,;ngtonu leta 1910 v Bernu. leta 1922 v Rimu. leta 1925 v Londonu. leta 1930 v Madridu in ieta 1933 v Kairu Kongres bo razdeljen na pet sekcij.
*	Spomin na uslužncst visoškega gospoda. Iz Kočevskega nam piše gospa M. M.: Ob petnajstletnici smrti visoškega go-spoga, blagopokojnega dr. Ivana Tavčarja, se z iskreno hvaležnostjo spominjam moža. ki v prirojeni plemenitosti ni poznal stran-karstva, kadar je bilo treba pomagati pomoči potrebnim. Moja mati je bila vdova s tremi nepreskrbljenimi otroki in bi bila rada poslala mlajšega sina na Dunaj študirat elektrotehniko. Plačevati bi morala za starejšega brata in zame. V sili je tedaj obiskala dr. Tavčarja in prosila pomoči pri podelitvi M^karjeve ustanove za siromašne dijake. Povedal je, da je iz območja klerikalnega poslanca in da le težko obvlada slovenščino, ker je Kočevarica. — Dr. Tavčar pa je po kratkem pomisleku dejal: »Le pojdite brez skrbi domov, ljuba gospa. Bodo že napravili!« — 2e po 10 dneh je imela moja mamica dekret v rokah, ki je sinu omegočil študije na Dunaju, čast spominu visoškega gospoda!
*	Zbor reeervnih podčastnikov. V nedeijo 13- marca *x> v Novem Bečeju shod re. zervnih podčastnikov. Udeležili se ga bodo rezervni oocL^astnikr iz vse države
*	Društva združenja in vse druge ustanove vabi igrava ljubljanskega velesejma, da postavije svoje letošnje zbore, skupščine in glavne p.ireditve v čas od 5. do 14. junija, ko bomo v Ljubljani imeli XVH. spomladanski velesejem. Obiskovalcem velesejma je dovoljen 50% popust na železni -čah od 31. maja do vključno 14. junija za potovanje v Ljubljano in od 5. do vključno 3 9. junija za povratek. Svoje sklepe naj društva itd. sporoče upravi velesejma v Ljubljani.
*	Za postanek brzovlakov v Litiji. Prejeli smo: Pred vojno so se ustavljali v Litiji brzovlaki, zdaj pa že dolgo dobo zaman prosijo vsa litijska oblastva, gospodarske organizacije in ostale ustanove za staro ugodnost. Smo tik pred izdelavo novega voznega reda, ki bo stopil v veljavo 1. maja, zato so se potrudili vsi litijski krajevni činitelji na odločujočih mestih, da bi se odslej tudi tu ustavljali brzovlaki. Litija leži v središču Zasavja. Niti na enem kraju v Zasavju se zdaj ne ustavljajo brzovlaki V Litiii je sedež sreza, sodnega okraja in ostalih uridov. Imaio veliko predilnico, ki ima d;r<=kciio v Zagrebu, centralo pa na Dunaju SfsHo hodijo semkaj uradniki iz centrale k: morajo v Zidanem mostu prekiniti vožnjo z brzovlaki. Litijani upajo, da bodo letos zaprošeno ugodnost dosegli Državne železnice ne bodo imele s tem prav nobenega izdatka, ustregle pa bodo vsemu prebivalstvu.
*	Iz »Službenega lista«. Službeni list kr. banske uprave dravske banovine št. 16. z dne 24 t. m. objavlja pravilnik o višji pedagoški šoli, izpremembe in dopolnitve v pravilniku za izvrševanje zakona o zatiranju draginje življenjskih potrebščin in brezvestne špekulacije, odločbo, da je prvenstveno breme na posestvu ovira za posojilo uradnikom in uradniškim zadrugam, odločbo o zavarovanju valute ob izvozu volne in objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin v letu 1936/37 odnosno 1937/38.
*	Pri zaprtja in motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec na. ravne Franc Jožefove grenčice.
*	Slabo vreme je zavladalo v raznih krajih. Nad Sibenikom se je v torek popoldne zlila silna ploha, ki je mestne ulice pretvorila v struge hudournikov in napravila precej škode. Lilo je dobre četrt ure in so ladje lokalnih prog šele po nalivu zapustile Šibenik. V Kariovcu pa je v torek zgodaj zjutraj snežilo, okrog poldneva pa grmelo. Snežilo je tudi v okolici Varaždina, v Ko-stajnici pa so med grmenjem dobili celo nekaj toče. V okolici Vojnega Križa so poplave in je velika vas Konščani popolnoma obkoljena od vode, ki se je izlila iz reke česme. Neurje se je pričelo v nedeljo dopoldne z močnim nalivom in sta v reki Ces-mi utonila dva delavca, ki sta se vozila z ribiškim čolnom. Voda je vdrla v vas Uke-šinac in so morali prebivalci zapustiti kakih 30 domov. V Bosanski Krajini je po nekaj lepih solnčnih dnevih spet začelo snežiti. Ponekod so že visoki snežni zameti.
*	Grško državo bo tožil zaradi plagiata.
Uradnik beograjske železniške direkcije Tri-vun Jevtič išče odvetnika ki bi zastopal njeorovo pravdo proti gršk- državi. Grško državo namerava tožiti zaradi plakata, češ da ig, on prišel na ideio. da morajo biti oženjeni V6i državn uradniki in da je errška vlada zdaj to njecovo idejo enostavno kopirala. Jevtič zatrjuje da je na nekem ve iikem shodu to svoio dejo razvijal in da so £Ta poslušali nekateri naši narodni poslanci k,i sio pozne jo napravili ekskurzijo v Grčijo Te ooslancp dolži, da so o njegov oriffinalni idej: pripovedoval.: Grkom 'in zd&i sn Grki n.iesrovo idejo koTvrala. Mož je preoričan. da bo njegova zadeva izzvala mednarodni konflikt Prepričan je seveda tudi da bo pravda dohiJ. odvetnika na šp nima
*	Vtihotapljen sladkor v cvetličnjakih. Tudi tihotapci, ki tihotapijo iz Zadra sladkor. imajo originalne ideje Ono jutro so iztovorili iz parnika -Tomasea«, ki je pri-plul iz Tijesna, dva velika lesena cvetlič-njaka. Finančni stražniki so se zanimali za tovor in ko so odgrnili nekaj zemlje, so v vsakem cvetličnjaku našli okrog 30 kg sladkorja. Sladkor so zaplenili, tihotapcev pa niso zajeli, ker so pravočasno opazili nevarnost in se zgubili med ljudstvom na obali.
*	Tihotapstvo na zemunskem aerodromu. Naše oblasti so že pred tedni ugotovile, da se tihotapci poslužujejo tudi letal in da preko zemunskega aerodroma prinašajo v našo državo razno tihotapsko blago, ali pa se tam tuji tihotapci sestajajo s svojimi pajdaši v naši državi. V hiši bivšega šoferja Jovana Jovanoviča v beograjski okolici so našli velike zaloge opija, ki predstavljajo vrednost 500.000 Din. Našli so tudi veliko zalogo igralnih kart in vžigalnikov. Jovanovič je prej nekdaj vršil službo na letališču in je bil menda med organizatorji tihotapstva ali pa je vodil skladišče vtihotapljenega blaga, katerega so drugi donašali iz Inozemstva Na drugi strani pa je Jovanovič opij tihotapil iz krajev našega jusra in ga oddajal tujim tihotapcem. V tihotapsko afero so zapletene mnoge osebe. Afera dobiva zdaj mednarodni značaj. Zaprli so namreč na letališču nekega tujesra diplomatskega uradnika v trenutku, ko je skušal s ponarejeni mpotnim listom z letalom zbežat! iz naše države.
*	Tragična smrt žene bogatega trgovca. V Loznici si je vzela življenje 221etna Bojana, soproga bogatega trgovca in posestnika Katiča. Zapustila je pretresljiva pisma, iz katerih je razvidno, da ji je mož na vse načine grenil življenje. V enem pismu, ki ga je nesrečna žena naslovila na svojega moža, stoji med drugim: »Evo, s tem izpolnim tvojo željo. Ubijem se, da bi bil ti srečen. Vedi pa, da se ne ubijam po svoji želji, ker mi je le žal mladosti. Prav za prav me ubijaš ti, ti si moj ubijalec, saj si mi tolikokrat govoril: Ce ti ni prav, zakaj se pa ne ubiješ?«
*	Izlet v Pariš na kolonialno razstavo, z modernim odprtim avtobusom; Celje, Ljubljana, Trst, Mestre. Benetke. Padova. Verona, Gardsko jezero. Milano, Niza, Mon-te Carlo. Marseille, Lyon, Pariis- Nazaj: verdunska bojišča, Mfinchen, Dunaj, Graz, Maribor, Celje. Informaciie o avtobusnih izletih; Zupan, Celje. Slomškov trg 1.
Iz LjTjbljane
n— Ecce qnomodo moritur iustus — glejte, kako imira pravični, to je svetovno znana Gallusova kompozicija. Pretresljiva ža lostinka le že neštetokrat spremila na zad. nji poti majhne in velike ljudi, njeni akoi di zvene pod vročim južnim in mrzlim severnim nebom. Ničesar ui na tej nesmrtni žaloetinki razvlečenega, ničesar, kar bi stremelo za zunanjim, čim bolj čuvstvenim efektom- Na križu visi On, ki je bil v svoji dobrotj vzel hudobijo vsega sveta na svoja ramena; prst in glas, ki kažeta na ta veliki, pretresljivi dogodek kakor da nista vezana na čas in prostor. Glejtte, tu je pred vami, pa nihče se zanj ne zmeni! Plemenitost, ki z raskavo preprostostjo odseva iz tega Gallusovega dela ne najde primere. H koncu tolažba; et eriit in pace memoria eius. In v miru bo njegov spomin. To delo pa nd samo spomin na zadinjo Kristusovo uro, to delo skriva že neko drugo simboliko. I usti pravični so vsi tisti ljudje, ki so z nemirnim, čistim žarom srca korakali po pravi poti, vsi tisti, ki jih je na koncu svet podiral, ker eo služili pravici, vsi tisti ki so bedno končavali srvoje bivanje na zemlji, ker j;im je hudobija spodbila tla. Nesmrten spomenik dobrim ljudem, ki so s svojimi bednimi dlanmi poskušali varovati revni plamenček pravice in resnice. Tudi to delo bo dne 1- marca ob 20. izvajal Akademski pevski zbor v Unionu-
I v— Maša zadušnlca m pokojnim g. fci.
Milanom Sukljetom bo v petek 26. t. m. ob
[ 7. zjutraj v frančiškanski cerkvi.
n_ Predavanje Jadranske straže. Lani smo imeli priliko slišati zelo zanimivo pre. davanje prof. dr. Ljudevita Kuščerja o živ ljenju rib v morskih globinah. Z neštetimi skioptičnimi slikami nas je predavatelj seznanil z onimi ribami, ki ne živijo v našem morju. Posebno nas je zanimalo življenje onih rib, ki živijo v takih globinah morja v katere ne prihajajo sončni žarki in ki ei same svetijo, da ee morejo svobodno giba ti. Prihodnje predavanje prof- dr- Kuščerja bo 5. marca ob 20- uri (ne 4. marca kakor je bilo objavljeno) in sicer v verandni dvorani restavracije >Union< (ne v Okrožnem uradu, kakor je bilo objavljeno v programu predavani). Naslov je, »Življenje morskih polžev«. Marsikateri bo vprašal, zakaj sj je profesor dr. Kuščer izbral to temo predavanja. Odgovor je lahak: oni. ki dvomijo o zanimivosti te teme, naj ee blagovo lijo udeležiti predavanja pa bodo v marši, čem presenečeni, kajti življenje morskih polžev je poseben studii naših oceanogra-fov, ki nam odkriva venomer nove. izredne zanimivosti. Koliko je še skrivnosti v na Sem morju, ki jih znanost še ni dosegla! Med te skrivnosti spada tudi življenje morskih polžev. Zato je zelo hvalevredno delo Jadranske straže, da nas želi seznaniti tudi s takimi prirodnimi pojavi. Upamo, da bo tudi to predavanje pritegnilo veliko število članov Jadranske straže in ljubiteljev morja Predavan;e bodo spremljale zanimive skioptične slike- Vstopn;ne ni!
n_ Predavanje znanstvenega odbora pri"
rodoslovnega društva. Jutri v petek ob 18. bo predaval v mineraloški predavalnici na univerzi g doc. dr. Iv. Rakovec o nastanku •Julijskih in Savinjskih Alp Predavanje Je dostopno vsakomur
u — O novih metodah vzgoje predava drevi ob 20 vseučiliščnj docent g. dr Stanko Gogala na šentjakobski šoli. To je 11. predavanje iz tečaja »Vzgoja matere«, ki ga prireja Splošno žensko društvo.
24. DRAŽBA KOŽ
divjadi na velesejmu 8. marca 1937
Pošljite nemudoma blago na naslov: Ljubljana »DIVJA K02A« — Velesejem.
a— 0 važnosti vitaminov za človeški organizem je v torek zvečer predaval docenit dr. Ivan Matko. Dvorana Delavske zbornice te bila polno zasedena in je predavanje nad vse pričakovanje lepo uspelo. O vprašanju vitaminov se je pri nas še malo razpravljalo. Zasluga g- predavatelja je, da je prti nas seznanil občinstvo s tem zanimviin medicinskim izsledkom, o važnositi vitaminov pa pripravlja g. docent obsežno knjigo, s katero se bo občinstvo lahko natančneje poučilo o vehkj važnosti vitanumov v člo veeki prehrani- G. predavatelj ie zelo na. zorno pokazal lastnosti posameznih vitaminov, ki jih moremo nekatere že sestavljati na kemijski način v epruveti in retorti, Pomanjkanje vitaminov ustvarja nove bole ženske slike, ki ee od dne, do dne odkrivajo. Znane 60 bolezni; kurja slepota, rane na koži in očeh, strahovita bolezen beribe-n, angleška bolezen, mehkokocrtnosti, nepiod nost. kožna bolezen seboreja, pa tudi pljučnica se prej razvija, če pogrešamo vitaminov. Da ee izognemo vsem takih boleznim, moramo uživati primerno hrano, ki vsebuje potrebne vitamine. Priporočljivo je mleko surovo maslo, ribje olie. paprika zelenjava, kvas, ribje meso, 6adje, limone, jetra, tol šče. mleko, goveja jetra in ledvice, krompjr in moka. Najboljše je uživati eveže sadje sveže natrgano zelenjavo in surovo brano-Pri kuhanju in parjenju se vitamini v hra. ni uničijo, zato morajo posebno gospodiinje paziiti, kako kuhajo n- pr mleko in zele njavo. Vitamin v 6ad)u in mleku je zlasti občutljiv za zrak in vročino. G. predava telj je žel za evoje zanimivo in za praktično življenje važno predavanje pri občinstvu toplo odobravanje
NEVROLOG-PSIHIATER
DR. I. ROBIDA
ORDINIRA ZOPET ZA ŽIVČNE IN DUŠEVNE BOLEZNI
GLEDALIŠKA ULICA 13/L vsak delavnik od 2. — 3. ure popoldne
u— Razstava slik Slavka Tomerlina v
Jakopičevem paviljonu je odprta vsak dan od 9. ure do mraka.
u— Odsek brezposelnih učiteljskih abitu-rientov pri sekciji JUU v Ljubljani vabi vse učiteljske abituriente<ke) aa zanimivo idejno predavanje, ki bo v soboto 2j t. m. ob 15. v Trgovskem domu (Gremiaina šo'a) Gregorčičeva ul. — V nedeljo 28. t m. pa ho v prostorih sekcije JUU ob pol 10. članski sestanek. Na proeTamu so aktualne zadeve in predavanje »Prvi korak v naš poklic.« Udeležba dolžnost!
Za Vaše snimke samo
ISOCHROM ISOPAM
Žrebanje 22. januarja 1937 drž. razredne loterije:
Din 2.000.— št. 15.752, 24.886;
Din 1.000.— št. 5.836, 5.849, 5.869, 24.839, 33.099, 46.122, 62.066, 62.082, 89.856, 95.730.
ZADRUŽNA HRANILNICA, Ljubljana, Dalmatinova 6.
Pravkar dospela pošiljka filmov emulzije 1939.
Najkulantnejša zamenjava starih fotoaparatov za Leico, Contas ali Roilleiflex!
Foto Tourist Lojze Šmuc
Ljubljana, Aleksandrova cesta 8.
u— Prostore za hidrotehnični laboratorij na Viču je dala na razpolago Stavbna družba, d. d. v Ljubljani in se je za to posebno zavzel njen ravnatelj g. inž. Hengeneir. To beležimo, ker so bile v torkov,j številki v napisu pod sliiikami neke netočnosti.
u— Sokoisko društvo Ljubljana-šiška prired; jutri 26 t. m. ob 20. v svojem domu predavanje »Od liberalizma do kolektivizma«. Predaval bo predavatelj ZKD g. dr. Alujevič Branko. Po predavanju se bo predvajal film »Med dvema ognjema«.
u— Občinski proračun |n proračun ubož-nega sklada sta razpoložena na ogled vsem davkoplačevalcem od 22. do 23. t m. v občinski pisarni.
u— Občni zbor Glasbene Matice ljubljanske bo v ponedeljek 15. marca ob 20- v Hu-bad»vj pevski dvoranj z naslednjim dnev nim redom; Otvoritev po predsedniku, 'aj. nisko in blagajnriSko poročilo, poročilo računskih pregledovalcev, določitev vpisnine, ustanovmne in članarine, slučajnosti.	'
m_ Koncert Ljub Danske filharmonije, Id
ga bo 8. marca dirigiral RheneBaton, je po
svojem Šitevflu VI. Po kakovosti dirigenta in sporeda bo ta koncert brez dvoma nov dokaz življenjske sile te naše prepotrebne ustanove.
u— Občni zbor osrednjega društva SPD v Ljubljani bo v četrtek 11. marca ob 20. v dvorani Delavske zbornice. Dnevni red; poročilo predsednika, tajnika, gospodarja obračun za leto 1936 in poročilo računskih preglednikov, proračun za leto 1937, volitev predsednika. 14 odbornikov, namestnikov in računskih preglednikov, prenos nepremičnin, volitev delegatov za skupščino, samostojni predlogi, slučajnosti. Samostojni predlogi morajo biti predloženi odboru najkasneje do 3. marca 1937-
u_ J. N. A. K. Edinstvo. Drevi ob 20. bo izreden članski sestanek s predavanjem. Udeležba obvezna za vse člane ka 60 še v Ljubljani. Odbor.
u — Tečaj za matere, bodoče matere in odraslo ženstvo o negi in prehrani ter higieni dojenca se prične v petek 26. t. m. ob 20. v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece (Dečji dom kralj. Marije) za večerno skupino ter za popoldansko skupino vsak torek in petek od 16. do 18., za večerno skupino pa vsak torek in petek od 2«. do pol 22. Tečaj je brezplačen.
u— Tečaj za maioneze in majonezne solate priredi pod strokovnem vodstvom Zveza gospodinj v ponedeljek 1. marca ob 9. dopoldne. Cena ob pri:avi Gradišče 14.
KINO IDEAL
Premiera!	Premiera!
GEORG 0<BRIEN
v filmu
KRI KI VODA
Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri
u— Drsalci, kateri imajo shranjene drsalke na drsališču SK. Ilirije, naj iste dvignejo dnevno od 14- do 16. ure. Uprava drsališča
u— Namočena polenovka- F. Kham, Miklošičeva 8.
u— Obleke ln klobuke kemično čisti, barva, plisira in lika tovarna Jos. Reich. 2
Iz Celja
e— Predavanje rešiserja g. Cirila Debevca
o borbi za gledališče ki ga je priredilo Ljudsko vseučilišče v Celju v ponedeljek zvečer, je bilo zelo zanimivo Duhoviti predavatelj se je ustavjl ob najbolj perečih vprašanjih sodobnega gledališča in skušal dat, nama svoj odgovoi. V predavalnici so se zbrali na-bolj goreč verniki gledališke umetnosti ki so z razumevanjem in odobravanjem sledili temperamentnemu ero-vornku.
e — Celjska razstava. Razstava, ki so jo priredili celjski obrtniki 1 1935.. je splošno ugajala in imela tudi vidne uspehe za celjsko gospodarstvo Zato so osnovali »Celjsko obrtno razstavo r z. z o. z.«, ki je bila pred kratkim registrirana pri trgovskem sodišču v Celju. Ta ie prevzela posle za prireditev letošnje razstave, ki bo od 1. do 15. avgusta R.azstavi bo obrt, trgovina in industrija predvsem celjska, pa tudi tista, ki gravitira v Celje
e- O problemu zaposlitve naše mladine bo predaval tajnik delavske zborn-icie v Ljubljani sr Filiro Uratnik v ponedeljek 1. marca ob 20 na Ljudskem vseučilišču v Ce-l'u Na to zanimivo predavanje omvzarjamo predvsem starša šoli odraslih otrok.
e— Vzgojni tečaj Ljudskega vseučiii?ča se bo nadaljeval danes ob 20 v risalnjci meščanska Šole z razpravo i snolm vzgoji.
e — Opozorilo gozdnim posestnikom. Mestno poglavarstvo v Celju razglaša: Z ozirom na izredno bogato semensko leto 1936 posebno igličastega drevja se pozivajo vsi gozdni posestniki, ki imajo v svojih gozdovih prazna nepogozdena ali ne do-voljno pogozdena mesta, ki se morajo brez izjeme v smislu določil zakona o gozdovih pogozditi, da površine, ki so močno zaraščene z gozdnim plevelom — ostrogo, mahovino, borovničevjem. vresjem. praprotjo in podobnim — prekopljejo tako. da se omogoči nalet semena, ki ga bodo raz-našali prvi topli pomladanski vetrovi daleč naokrog, na zdravo in koristno zemljo, kier ima seme vse potrebne pogoje za dobro kaljitev in rast Ker se pojavljajo topli vetrovi konec februarja in v prvi polovici marca se opozarja na pravočasno izvršitev priredbe tal. Gozdni posestniki si na ta način nrihranijo mnosro stroškov umetneen pogozdovanja, ker se jim goliave in pleše v gozdih no naravni zasemenitvi najuspešnejše pogozdijo z gostim, zdravim in talnim ter klimatičnim prilikam odgovarjajočim igličastim pomladkom.
e— V nedeljo ne bo toka Kranjske deželne elektrarne bodo zaradi nujnega popravila na omrežju v nedeljo 28- t. m. ob 8 do 14.30 prekinile dobavo toka v Celju in okolici.
e— Novi mestni proračun- Celjski mestni svet bo iimel jutri ob 18. redno sejo Na dn vnem redu je razprava in sklemaje o občinskem proračunu za 1 1937/38
e— Kino Union. Danes ob 16.15 in 20.30 komedija »Mane versko ljubimkam je« z Greti Theimerievo in dve predieri ob 18.30 matineja
KINO METROPOL. Danes ob 16.35, 18.15 in 20.30 »VSE ZA VERONIKO«.
a— Predavanie v Ljudski univerzi. V
petek, 26. t. m ob 20 uri bo v Ljudski univerzi predaval znani ljubljanski publicist Fran Terseglav o osobinah vzhodnega krščanstva (ipravoelavja)- Predavatelj bo obravnaval kulturne in religiozne vrednote pravoelavja s pozitivnega vid ka, torej objektivno in brez tendenc. Njegovo mariborsko predavanje upravičeno vzbuja pozor, nost.
a— V soboto premiera Ortnerjeve učinkovite ljudske igre »Čevljar Anton Hit«. Delo riše v desetih preprostih slikah dramo čevljarja Hita in njegovo ljubezen do fotografove Ane. Vmes je mnogo pristnega vaškega življenja z vsemi njegovimi resnimi, pa tudi smešnimi stranmi. Režiser je Peter Malec, večje vloge pa igrajo P. Kovič (Hit), Kraljeva, Gorinškova, Go-rinšek in Košič.
a— Vlomilci v župnikov! viničarijl. V viničarijo, ki je last župnišča pri Sv. Antonu v Slov. goricah so nasilno vlomili ter odnesli precej blaga. Policija je nekega osumljenca ž« izročila sodišča.
*KINO *
mmzESHHa
Ljubavna tragedija pod tropskim nebom
A M O K
Valerij Inkišinov, Marcelle Chantal
LOGA
Premijera
MESTO ANATOL
Pretresljiva borba za tekoče zlato, polna pohlepa in ljubosumnosti, podvig in propast
malega balkanskega mesteca. Brigitte Horney	Gustav Frohlicb
22-21 UNION
Danes poslednjič! Vesela opereta
CVETJE IZ NIC E Erna Sack — Paul Kemp, Jane Tilden,
(pAjnjdAiaAH.	21." W
a— Mariborski čebelarji so imeli te dni svoj letni občni zbor v šoli na Ruški cesti. Zbor je vodil predsednik čebelarske podružnice šolski upravitelj v pok. Ivan Lukman. Po poročilih društvenih funkcionarjev tajnika g. Džure, blagajnika g. Živ-ka Alojza so čebelarji razpravljali o vseh nujnih čebelarskih zadevah in so bili stavljeni umestni predlogi za čim večji pro-cvit čebelarstva v Mariboru in njegovi okolici. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik vpok. šolski upravitelj Lukman Ivan, podpredsednik učitelj Luknar Franjo iz Tezna, tajnik Džura Ivan, učitelj v Radvanju, blagajnik živko Alojz, posestnik iz Pobrežja, odborniki ravnatelj Mastnak, Onič Slavko in Podgoršek Franc. V nadzorni Odbor sta izvoljena g. Potrč Ivan in Kosi Alojz
a— Sin s sekiro nad očeta. Ob priliki rodbinskega prepira pri posestniku Francu Kuntnerju v Spodnji Koreni v Slovenskih goricah je sin napadel očeta s sekiro in mu prizadejal hude poškodbe na glavi. Poškodovanega očeta so morali odpremiti v tukajšno splošno bolnišnico, sina pa so prevzeli orožniki.
Iz fSLratsfa
r— Gledališki oder Narodne čitalnice je uprizoril v sredo Frankovo socialno dramo »Vzrok«, s katero je mladi režiser akademik Valenčič Ivo dokazal da je gledališki oder v Kranju zmožen podati tudi težje igre. Predstavile so se nam skoio same mlade moči. Kar smo takoj opazili, je bilo do potankosti naštudirano dejanje G. režiser je spravil vse igralce do izvestnega nivoja, ni mu bilo do tega da bi se odražale osebe. temveč da postavi celoto Repriza je bila v nedeljo. Želimo, da bi nam v Kranju še večkrat postavili kaj sličnega na oder.
Iz Zagorja
z— Živahna nedelja v rudarskih organizacija... Za volitve v bratovske skladn^co, ki bodo v nedeljo 28. t. m., se vse tri organizacije živahno pripravljajo. V nedeljo dopoldne so imeli socia.iistn v kinu shod, kj je bil precej dobro obiskan. Ist-i čas je bil shod v Zadružnem domu. kamor bo vabili krščanski socialisti Na Lokah pa je imela podružnica NSZ občm zbor, k se ga je udeležil tud; zastopnik centrale dr. Branko Alujevič in podal izčrpno siiko strokovnega po kreta naših nacionalnih delavcev.
z— Razburjen; trafikanti. Notico pod tem naslovom ki je bila objavljena v sobotni številki, je treba izpopolniti v toliko, da je trafiko Alojzije Mladkovičeve dobila Stavbna zadruga, ki je tud' prevzela vso tobačno zalogo. Drusra. na novo podeljena trafika na cestii iz Dolenje vasi v Podstra-no pa bo ustrezala tamošnjemu prebivalstvu, ker bodo ljudje poles: tobačnih izdelkov lahko tam kupovali tudi razne vrednote.
z— Aretacija ciganske družbe- Orožništvo je pn Sv. Lenartu izsledilo družbo mladih ciganov ki so se že nekaj dni klatili okrog Sv. Planine. Med aretiranci so ujeli tudi nekega vojaškega beguna. Ciganska družba je močno osumljena tatvine v Domžalah in po majhnih kmečkih naseljih okrog Trojan.
Iz Ptafa
j— Novi grobovi. V starost,- 51 let je umrl
v Ptuju in mars.;kod v Sloveniji znani ar-tiljerijsk, kapetan I stopnje v pokoju Oton Bratanjč. Njegovo poslednje službeno mesto je bilo v Nišu od koder se je bolan vrnil doimiov. Pljučna bolezen mu žal ni dala dolgo uživati prostosti. — V visoki starosti 83 let je umrla posestnica Jožefina Schmijdtova Blag jiima spomin!
j— Vlom v Pacjnju. Kakor j« zdaj do-gnano, 6o vlomilci pri posestniku Antonu Še-guli zlomili železni' križ na oknu zadnje sobe in potem pobrali iz nezaklenjene omare moško suknjo, tri pare čevljev, dobro ohranjen ženski plašč. 7 ženskih oblek, 6 žem-perjev in še mnogo perila v skupni vrednosti 9.000 Din. Ker je tisto noč zapadel sneg, so bili zabrisani vs; sledov;. Orožniki so prijeli neke cigane, ki so osumljeni, da so že dalje časa kradli po Dravskem polju.
j— Fantovska surovost. 26-letni kočar Franc Postrak Je v nedeljo obiskal očeta v Vandravciih, zvečer pa se je vračal domov v Zahovce. Na cesti v Zupetinoih so ga napadli trije fantje ki eo imeli tudi kramp in so Postraka pobili na tla Proti jutru je bil prepeljan v bolnišnico kjer eo ugotovili smrtnonevarne poškodbe Orožniki pridno iščejo neznane divjake- — V Tr-novcu v Slovenskih goricah so trije fantje napadli 28-letinega Janeza Brumna in ga neutsimrljenio pretepli z ročicami. Orožnik- so naslednje jutro polovili divjake, ki pa se zagovarjajo, da eo se v teani zmotili...
Iz Ljutomera
lj— Ljutomersko učiteljsko društv® je v
soboto zborovalo v Radgoni Število je bilo lepo, če upoštevamo sedanje slabe cesite-Zborovanje je vodil predsednik g. Mavrič. Oblast je zastopal ereskj pristav g. Stanjko. Poročilo je opisalo učiteljske deputacije na merodajnih mestih imenovanje novega prosvetnega šefa pri banski upravi in šte. vilne prošnje nezaposlenih mladih učiteljev, ki jih je 700 in stalno trkajo pri naših vrstah in drugod, da se jim da čimprej služba. Pri dopisih se je obravnavalo vprašanje nerednega prejema plač, o podpornih fondih, prosvetnih zbornicah in druge aktualne zadeve organizacije- Sledilo je predavanje učitelja Vršiča o učiteljskem po. kretu. Društvo je naklonilo 4oG Dan pod' pore neki odpuščeni učiteljici, nakar je bi. Io zborovanje zaključena.
Gospodarstvo
Znatne davčne ugodnosti borskega rudnika
Na skupni predlog ministra za gozdove .in rudnike, finančnega ministra in trgovinskega ministra je ministrski svet predpisal uredbo o ugodnosti Francoske družbe borskih rudnikov v Parizu za ustanovitev tvornice za elektrolitično rafinira-nje bakra.. To uredbo je ministrski svet odobril na seji 12. t. m. in je sedaj objavljena v »Službenih Novinah« od 23. t. m. Njene najvažnejše določbe so naslednje:
Francoska družba borskih rudnikov v Parizu je dolžna v teku enega meseca od dneva uveljavljenja te uredbe predložiti definitivni projekt za gradnjo tvornice za proizvajanje elektrolitičnega bakra in seznam materijala, ki ga bo v ta namen uvozila iz inozemstva, najkasneje v desetih mesecih od dneva odobritve projekta pa je dolžna zgraditi tvornico za proizvodnjo bakra in predelavo vzporednih proizvodov. Pod proizvodnjo elektrolitičnega bakra se v smislu te uredbe razume proizvodnja elektrolitičnega katodnega bakra v obliki katodnih plošč in »wire bars« v kvaliteti »standard«, in sicer iz domačega surovega bakra, ki ga družba proizvaja, nadalje predelava odnosno rafiniranje vzporednih proizvodov, ki se dobivajo pri proizvodnji elektrolitičnega bakra.
E»ružba je dolžna postaviti naprave v takem obsegu, da lahko izdela na leto 12.000 ton elektrolitičnega bakra, po treh letih od pričetka obratovanja pa mora razširiti naprave na kapaciteto 20.000 ton elektrolitičnega bakra letno. Družba je dolžna oskrbeti vso domačo, zlasti državno potrebo elektrolitičnega bakra v mejah gornjih količin, v inozemstvo pa lahko izvozi vso ostalo količino.
Prodajna cena elektrolitičnega bakra državnim in samoupravnim ustanovam, kakor tudi konzumentom. ki potrebujejo ta baker za državne potrebe, se določa po tečaju elektrolitičnega bakra na londonski borzi (ena angleška tona enako 1006.05 kg), če družba ne izpolni v celoti obveznosti glede postavitve tvornice za elektrolitično rafiniranje bakra je dolžna kriti domačo potrebo elektrolitičnega bakra v mejah določene minimalne produkcije prav tako po tečaju londonske kovinske borze.
Davčne, taksne, trošarinske in carinske ugodnosti
Francoska družba borskih rudnikov ima
pravico na ugodnosti po tej uredbi, če izpolni gornje obveznosti. Pravica na te ugodnosti traja 15 let od dneva uveljavljenja uredbe, kolikor tu posamezni roki ne potečejo prej.
Od dne uveljavljenja uredbe se družba za čas od 15 let oprašča zemljarine in zgradarine na vsa zemljišča in vse zgradbe, ki služijo neposredno proizvodnji elektrolitičnega bakra. Prav tako se družba oprašča za dobo 15. let državne in samoupravne trošarine m drugih državnih in samoupravnih dajatev na električno energijo.
Nadalje se družba oprašča v rokih, predvidenih za gradnjo tvornice in za nje-, no razširjenje, vseh taks za gradbena dovoljenja, za uporabna dovoljenja, nadalje "rošarine cementa, ki je potreben pri gradnji tvornice za. elektrolitično rafiniranje bakra (že plačana državna trošarina na cement, uporabljen za gradnjo tvornice pred uveljavljenjem te uredbe, se družbi povrne).
Družba se od dneva uveljavljenja te uredbe oprašča carine, vzporednih carinskih dajatev, skupnega davka na poslovni promet, luksuznega davka ter državnih in samoupravnih dajatev na vse stroje in rezervne dele, na aparate, instrumente, priprave, orodje in druge predmete za ureditev, ki jih v rokih za zgraditev tvornice in za njeno povečanje uvozi iz inozemstva za gradnjo tvornice za elektrolitično rafiniranje bakra (če je družba take predmete že uvozila pred uveljavljenjem te uredbe, se plačane dajatve, razen le-žarine, povrnejo družbi). Skozi dobo 15 let se družba oprašča carine, vzporednicami carinskih dajatev, luksuznega davka, državnih in samoupravnih dajatev, razen ' poslovnega davka, na ves potrošnji materi jal, ki se ne proizvaja v državi in ga družba potrebuje za proizvajanje elektrolitičnega bakra (točnejše pogoje bo še predpisal finančni minister). V rokih, ki so predpisani za gradnjo tvornice in za njeno razširjenje, lahko družba uvozi gornje predmete ne glede na omejitve, ki obstojajo ali bodo obstojale za uvoz posameznih držav. Za orodje in priprave, ki so potrebne za gradnjo tvornice in se uvozijo, potem pa zopet izvozijo v inozemstvo, bo za zavarovanje dajatev zadostovalo jamstvo družbe.
Od uveljavljenja uredbe bo družba skozi 15 let vživala še naslednje ugodnosti. V prvih šestih letih od uveljavljenja uredbe bo družba oproščena družbenega davka, dopolnilnega davka, minimalnega davka in vseh samoupravnih doklad, ki se odmerjajo po odredbah člena 80. in 86. zakona o neposrednih davkih, in sicer na dobiček od predelave bakra v elektrolitični tvornici. Od davkov na dobiček, dosežen pri elektrolizi bakra, ki se ugotovi po odredbah člena 80. in 86. zakona o neposrednih davkih, se v sedmem letu odpiše 90%, v osmem letu 80% itd., tako da znaša v 15. letu odpis 10%.
Kot dobiček od elektrolitičnega rafini-ranja bakra se bo smatrala razlika med vrednostjo surovega bakra na podlagi povprečne prodajne cene franco vagon Metovnica in vrednostjo elektrolitičnega bakra ter ostalih proizvodov, dobljenih pri elektrolizi, po odbitku troškov rafiniranja, vzdrževanja in amortizacije investicij, plač tehničnega osobja in ostalih režijskih stroškov in sicer tako, da bo družbi zajamčeno obrestovanje osnovne glavnice (lastne ali tuje) do največ 4% letno. Za čas trajanja ugodnosti je družba dolžna voditi na področju naše države posebno knjigovodstvo in sestavljati posebne bilance za poslovanje te tvornice. Poleg direktorja in poddirektorja sme imeti družba toliko tujih inženjerjev, kakor domačih. Poleg tega lahko družba zaposli inozemske državljane, tako v tvornici za proizvodnjo elektrolitičnega bakra, kakor v ostalih svojih obratih, do 2.4% skupnega števila zaposlenih delavcev.
Nadaljnje določbe se tičejo oprostitev družbe od dolžnosti, predvidenih v tej uredbi, v primeru višje sile in nadzorstva nad poslovanjem družbe glede izvajanja določb te uredbe. Zaključne določbe pa se nanašajo na sankcije proti družbi, če ne bi izpolnila obveznosti po tej uredbi, ki obstojajo v povračilu storjene škode s pri-bitkom konvencionalne kazni 20%.
Sprememba uredbe o likvidaciji kmečkih
dolgov
Beograj^Ka »Politika« je preteklo nedeljo objaviia informacijo, ki pravi, da se je kraljevska vlada zaradi neugodnih posledic uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov na kreditne zadruge odločila, s posebnim arnandmanom k finančnemu zakonu spremeniti uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov in iz uredbe izvzeti zadružništvo.
Sedaj objavlja beograjski »Jugoslovenski Kurir«, vsebino amandmana, ki se tiče spremembe. Amandman, ki ga objavlja j Jugoslovenski Kurir«, pa ne vsebuje tako dalekosežnih določb. Po besedilu tega ; amandmana se ima uredba o likvidaciji ! kmečkih dolgov spremeniti v naslednjih točkah:
Kmetje, katerih posestvo presega 50 ha orne zemlje in ki vživajo po uredbi delno zaščito ne glede na višino dolgov, morajo v dveh mesecih obvestiti upnike, da se . bodo poslužili olajšav iz člena 5. uredbe, obenem pa morajo zahtevati, da se oceni vrednost njihovih površin v smislu pravilnika. V nasprotnem primeru izgube olajšave.
Po členu 3. se za kmečke dolgove smatrajo samo dolgovi kmetov, če ne presegajo 500.000 Din. Ta določba naj se izpopolni v tem smislu, da se ne smatra kot kmečki dolg v smislu člena 3. in 4. uredbe oni dolg, ki presega 500.000 Din in ima up-
nik pravico izterjati dolg, v kolikor presega 500.000 Din.
Za kmeta naj se smatra tudi delavec, čigar obdavčeni dohodki ne presegajo 10.000 dinarjev letno, ne glede na to, ali obdavčeni dohodki izvirajo pretežno iz kmetijstva. ali ne.
Po členu 20. uredbe imajo obremenitve, postavljene v letu dni od uveljavljenja uredbe na nepremičnine zavezanih oseb, ki so postali dolžniki PAB, vrstni red šele za hipoteko, ki jo postavi PAB. Ta rok se po-dališa na 2 leti, to je 26. septembra 1928. Rok za izročitev listin iz člena 7. uredbe se podaljša 1. julija 1937. Važna je določba amandmana, ki pravi, da se rok iz točke
1. člena 26 uredbe, po katerem so morali dolžniki, ki imajo več nego 25.000 Din dolga vložiti prošnje za znižanje dolga na sre-ska sodišča do konca lanskega leta, sedaj podaljša do 1. maja 1937., tako da bodo oni, ki so ta rok zamudili, lahko še naknadno vložili prošnje za znižanje dolga.
Za členom 26. uredbe se ima vstaviti nov člen, ki pravi, da bo sodišče, ako se PAB ne odzove k naroku, po službeni dolžnosti preizkusilo navedbe dolžnika in izdalo odločbo glede znižanja dolga.
Končno vsebuje ta amandman določbo, da sc rok za prvo anuiteto podaljša do 15. novembra. 1937.
Pred poviianjem občinske trošarine na premog in cement v Ljubljani
Iz predloga proračuna mestne občine ljubljanske za leto 1937-38, ki je bil razgrnjen do preteklega petka na magistratu, ni nič razvidno, kakšne spremembe so predvidene v mestni trošarinski tarifi, zlasti ker je predvideni donos občinSke trošarine vnešen v nespremenjeni višini, kakor v tekočem pioračunu. Kakor pa se. daj doznavamo, so % zvezi z novim proračunom predvidene vendar znatnejše spremembe v trošarinski tarifi. Znižajo se sicer nekatere postavke za blago, ki ga neposredno uvažajo kmetje v mesto, zato pa je na drugi strani predvideno prav občutno povšanje mestne trošarine na premog in cement. Po tem predlogu naj se občinska trošarina na premog poviša kar za 100"/», in sicer za industrijski premog od 25 na 50 Din pri vagonu, na pre. mog za ostale potrošnike pa od 50 na 100 Dm pri vagonu. Občinska trošarina na cement pa naj se poviša od 200 na 300 Din pri vagonu.
Na mestnem magistratu se glede teh sprememb Sklicujejo na navodila finančne ga ministra glede -bčinskih proračunov. Takoj pa moramo poudariti, da te spremembe nikakor nisc v skladu z navodili finančnega ministra. Vsebino teh navodil -""tj-^ev 'tevilki od 10. t. m.
in tu smo čitali med drugim tudi naslednje: S trošarino se smejo obremenit1 samo gotovi izdelki, ne pe. surovine, pol-iabr-katl, produkcijska pomožna sred stva, pogonski material itd. Vprašujemo j se, ali ni premog najvažnejše produkcijsko pomožno sredstvo in cement ena najvažnejših surovin za gradbeno industri jo. Ponovno smo že poudarili, da ne smemo s pretiranimi davščinami odganjati industrije iz Ljubljane, sicer se bo brezposelnost še povečala, in da ne smemo obremenjevati industrijske produkcije, saj že sedanja bremena dovolj ovirajo industrijsko in obrtno delavnost. Naši razlogi, ki smo jih navedli, so docela v Skladu z navodili finančnega ministra, kjer se izrecno poudarja da se m°ra finančna politika občm postaviti v službo gospodarske politike, ki ima za cilj oživljen je gospodarskega delovanja «n da ne smejo fiskalni hi te resi v komunalni politiki zavzemati prvega mesta, temveč se m°rajo podrediti interesom p°speševanja gospodarske delavnost>, ker samo na ta način tudi občine lahko pričakujejo koristi.
Vprašujemo se, kako je mogoče spraviti v Sklad predlog za povišanje trošarine na premog in cement z načeli, ki jih postavlja finančni minister v svojih navodilih. Vprašujemo se, kako naj se zaradi zmanjšanja brezposelnosti pospešuje gospodarska, zlasti pa gradbena delav-
nost, de s* de po*»o0e cfcCtasfca
na na cement na 300 Din poleg ie obstoječe državne trošarine 1500 Din in poleg
skupnega davka na poslovni promet v višini 200 Din pri vagonu pri prodajni vrednosti okrog 6300 Din. Nikar si ne domišlja jmo, da bo tako povišanje trošarine morda zadelo Trboveljsko premogokopno družbo, kajti vsakomur mora biti jasno, da bo to povišanje nosil edino potrošnik. Kakor čujemo. so se na magistratu že oglasile deputacije iz vrst gospodarskih krogov, ki so opozorile merodajne faktorje na važne razloge, ki govorijo proti takemu povišanju trošarin.
Gospodarske vesti
—	Intervencija gospodarskih krogov pri finančnem direktorju. V torek se je zglasila na finančni direkciji deputacija gospodarskih krogov, ki jo je vodil predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačšn. V številni deputaciji so bili poleg zastopnikov zbornice za TOI zastopniki Združenja trgovcev v Ljubljani, Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino, Zveze gostilniških podjetij dravske banovine, Društva industrijcev in veletrgovcev, Zveze industrijcev dravske banovine ter zastopniki obrtniških organizicaj. Delegacijo je sprejel g. finančni direktor ob navzočnosti pomočnika g. Sattlerja. Vodja delegacije g. ivan Jelačin je v daljših izvajanjih obrazložil g. direktorju položaj, v katerem se nahaja gospodarstvo dravske banovine. S stvarnimi in številčno dokumentiranimi podatki je dokazal, da naše gospodarstvo ne prenese višje davčne obremenitve.
= Carinske spremembe. Ministrski svet je na predi og finančnega ministra izdal odlok o ukinjenju carine na opij (iz št- 6 izvozne carinske tarife). Prav tako se izpremen; carina iz št. 363 uvozne carinske tarife, ki se nanaša na uvoz klobukov v zvončasti obliki Po tej spremembi znaša uvozna carina za klobuke v zvončasti obliki: 1) \i. klobuče-vine, a) sirov bel eni: maksimalna carina 0.80 zl dinarja za kos, minimalna 0.60 zlatega dinarja; b) barvani in tiskani: maksimalna 1.30 zl. din. za kos in minimalna 1 Din; 2) iz rastlinskega materijala za pletenje: a) srovi beljeni: maksimalna 0.50 zl. Din za kos minimalna 0.40 zl. Din, b) barvani- maksimalna 0-8f> zl. Din za kos in minimalna 0.60 zl. Din- Ta. odlok stopi v ve>l\i-vo. ko se razglasi v Službenih novinah. Za zvončasfce klobuke te so do dneva ko stopi ta odlok v veljavo prijavljeni na cariinairni, a še niso ocarinjeni, bo glede dajatev veljal nov-i odlok.
= Plačilo poslovnega davka pri uvozu iz Nemčije. Finančni minister je izdal odlok, da se pri plačevanju skupnega davka na poslovni promet za bla,go k", se uvaža iz Nemčije in je fakturirano v nemških markah preračuna, nemška marka v dinarje do nadaljnjega po tečaju 13 Din za nemško marko.
—	Kožuhovina naše gozidne in poljske divjačine je v svetu zelo cenjena. Na 24. dražbo kožuhovine divjadi v Ljubljani pride mnogo inozemskih kupcev. Dražba se začne 8 marca in bo zadnja v tekočem letu. Kdor še ni oddal svojega blaga na to dražbo, naj ga čimprej pošlje na naslov »Divja ko^a«, Ljubljana—Velesejem.
= V trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke; Park-Hotel, družba z o-z. na Bledu (obratovanje hotelov, restavracij kavarn, slaščičarn, kopališč, bifejev, barov, kinematografskih podjetij ter osebno in blagovno prevozin štvo; osnovna glavnica 240.000 Din; poslovodje; Bogum-M Remec, gimn. direktor v Ljubljani, dr. Joža Basaj, ravn. ZadTužne zveze v Ljubljani, dr. Jo. sip Dermastija. gen- tajnik Vzajemne zavarovalnice v Ljubljani, Franc Balanč, bančni uradnik na Bledu-. Hotel Triglav, družba z o. z., Bled — Rečica (nakuip m obratovanje hotela Triglav na Bledu — Ra-Čici; osnovna glavnica 200.000 Din, vplačano v gotov.ini 50-0,0 Din; poslovodja: Ivan Rus, posestnik in trgovec na Bledu — Za. gorica, Štefan Trnka, hotelir na BTedu — Rečici); Esportles, družba z o- z. v Ljubljani (trgovina s kurivom, losom, lesniimi izdelki rn stavbnimi potrebščinami ekspio-atacija gozdov, ustanavljanje lesnih industrij, vskladliščenje vseh vrst blaga; osnovna glavnica 200 000 Don, poelovodja Franc Skrbeč, industrijec v L:ubljand); Papirote* ka, družba z o. z. v Ljubljani (trgovina s papirjem, pisarniškimi iim šok k mi potrebščinami, ter galanterijskim blagom; osnov na glavnica 200.000 Din, pos o vodja Ivan Pestotnik, trgovec Ljubljana Breg 20); Marčelo Nadlišek, trgovina z vinom na debelo in drobno, Ljubljana; Stanislav Sor-šen, trgovska ageatura in trgovina z lesom, Ljubljana.
Borze
24. februarja
Na ljubljanski borzi so se danes v privatnem kliringu avstrijski šilingi nekoli-iko pocenili in so bili zaključeni po 7.99, medtem ko je bilo za angleške funte povpraševanje po 238. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 7.92, angleški funti po 238 in grški boni po 31,375. Nemški '.klirinški čeki so ponovno nekoliko popustili in stanejo v Ljubljani 12.35, v Beogradu 12.2238 in v Zagrebu 12.24 odnosno za konec februarja 12.21, za konec marca 12.19 in za konec aprila 12.20.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda za malenkost popustila in je bila zaključena po 398 (v Beogradu po 400). Promet je bil še v 4«/0 agrarnih obveznicah po 52.50 in v 7»/o Blairovem posojilu po 81.50 (v Beogradu po 82).
Ljubljana. Amsterdam 2392.67 — 2407-26, B^riiin 1755-52 — 1769.40, Bruselj 736.70 — 741 76, Curih 996.45 — 1003.52, Londcn 229.24 — 232 32. Newvonk 4337-26 — 4373.57. Pari« 283.29 — 284.73. Praga 152.33 — 153.44, Trst 213.46 — 215.52
Curih. Beograd 10 Pariz 20.4025, London 21.45 Newyork 438.375 Bruselj 73.95, Milan 23.08. Amsterdam 240, Berlin 176.10, Dunaj 78.35, Stookholm 110.60 Oslo 107.80. Koben-havn 95.75 Praga 15.29, Varšava 83. Budimpešta 86 Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
Efekti
Zagreb. Državne vrednote; Vojna Skoda 398 — 400 za februar 898 — 400 4% aerar-ne 52 — 52.50. 4% severne agrarne 51 — 52, 7% Bla/r 81.50 — 82, 8°/o Blair 91.50 den.; deluje: Šečerana Osijek 175 den-. Du-brovaoka 300 den.. Oceania 250 den., Jadranska 400 — 450 Oii+man 40 — 50, Narodna šumska 15 bi. Osjječka ljevaonica 175 den
Beograd. Vojna škoda 399.50 — 400 (400) za marc — (398 50) za april 398 — 399.50 4°/o agrarne 52 den., 4% severne agrarne
50-50 dea, 0¥> begfaOce 78 —	**
dalm. agrarne 71-25 — 7L50, TU Dri. hip.
banka 95 den., 7% <Blair 81.50 — 88 (82). 8% Blair 91.50 — 92. Narodna banka 7310
—	7375. PAB 207.50 — 210 (207.50).
Blagovna tržišča
žito
-J- Chlcago, 24. februarja. Začetni tečaji: pšenica: za maj 130.375. «a jury 113.50, za sept. 111.125; koruza: za sept.
95.
+ VVinnipeg, 24. februarja. Začetni te-čaji: pšenica: za maj 123.25, za julij 119, za okt. 108.75.
+ Norosadska blagovna borza (f?. t. m.). Tendenca nespremenjena. P*enjca (78 kg) s baška, sremska 154 _ 156; slavonska 155 _ 157; banatska 151 — 155; baška potiska 163 — 165- Oves: baški, sremski 6lav. 115
—	117.50 Ri- baška 140 — 142.50 Koruza: baška in sremska 81 — 82 banatska 80—81 sremska sušena par. Indija 90 — 91 Moka; baška in banatska »Og« in >Ogg« 237.50 — 247.50; >2« 217.50 — 227-50; >5< 197.50 — 207.50; >6« 177.50 _ 187.50; »7« 150 — 160; >8« 105 — 110- OtTobi; baški, banatski 87 — 90- Fižol: baški beli brez vreče 257.50
—	202.50.
-f- Budimpeštanska termin ska borza
(24. t. m.) Tendenca slaba. Koruza; za maj 12.45—12.46, za julij 12.91—12.93. BOMBAŽ
-f LKerpo°l, 23. februarja. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 7.06 (prejšnji dan 7.02). za julij 6.99 (6.69), za dec. 6.58 ( 6.56).
+ Newyork, 23. febr. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 12.68 (12.55), za julij 12.31 (12.26).
Poletni semester na univerzi
Ljubljana, 24. februarja Poletni semester na univerzi kralja Aleksandra I. se prične 1. marca in traja do 30. junija. Inskripcija zi slušatelje, ki stopajo prvikrat na univerzo bo od 1. do 5. marca, za slušatelje, ki so že bili vpisani, pa od 1. do 10. marca. Prestopi z ene fakultete na drugo in naknadni vpisi samo do 20. aprila.
Dosedanja taksa za bolniško blagajno Din 30 ostane, šolnina in taksa za bolniško blagajno se plačujeta v gotovini ob vpisu. Slušatelji, ki za prejšnji semester še niso poravnali vseh taks, jih morajo plačati pred vpisom, sicer jim prejšnji semester ne bo potrjen in se jim inskripcija za poletni semester ne bo dovolila. Naknadna inskripcija se bo dovoljevala le na motivirane prošnje, ki bodo vložene s potrebnimi dokazili vred do 20. aprila. Za naknadni vpis na univerzo je treba plačati takso Din 50 in Din 5 za prošnjo, za naknadno overjenje indeksa pa Din 20.
V zimskem semestru je bilo vpisanih na filozofski fakulteti 430 rednih slušateljev in 2 izredna, slušateljic 207 rednih in 1 izredna. Na juridični fakulteti: 654 rednih slušateljev in 66 rednih slušateljic; na medicinski fakulteti; 164 slušateljev in 26 slušateljic; na tehniški fakulteti: 359 slušateljev in 14 slušateljic ter na teološki fakulteti 177 rednih in 2 izredna slušatelja. Skupaj je bilo vpisanih v zimskem semestru 1784 rednih slušateljev, 4 izredni ter 313 rednih slušateljic in 1 izredna.
V	mariborski bolnišnici naj bi bilo 20 zdravnikov
Maribor, 24. februarja.
V	zvezi s sedanjo stavko mariborskih zdravnikov-volonterjev velja pokazati javnosti v par besedah nujno potrebo nastavitve novih zdravnikov v mariborski splošni bolnici. Včeraj, v torek je bilo v bolnišnici 500 bolnikov. Bolnišnica razpolaga z 20 nastavljenimi zdravniki, med katere šteje tudi upravnike, šefe, primarije in rontgenologa, po številu 9. Sobno službo vrši 11 zdravnikov in iz tega sledi, da pride na enega zdravnika tudi po 45 bolnikov, dočim bi jih po vseh pravilih moralo priti le 25. Le na ta način bi lahko opravljali službo vestno in brez zadržkov. V mariborski splošni bolnišnici bi moralo biti 20 zdravnikov, med tem ko jih je stalno nastavljenih le 11. Ti so v glavnem tako porazdeljeni, da imajo najvažnejši oddelki deloma primerno število zdravnikov, dočim sta na vseh ostalih oddelkih večinoma po dva, da, celo samo po en zdravnik, na katerega pride včasih do 100 bolnikov. Zato je nujno treba namestiti vsaj nekoliko zdravnikov v mariborski splošni bolnišnici, da ne bodo trpeli zaradi tega bolniki sami, kakor nastavljeni zdravniki.
Iz sodne dvorane
Sklepanje zavarovanj in prodaja hranilnik knjižic
Ljubljana, 24. februarja. Sklepanje zavarovanj in prodaja hraniL nih knjižic je še vedno zelo donosen posel za ljudi, ki jim ni do poštenega dela. Danes je pred malim kazenskim senatom, ki mu je predsedoval s.o.s. Rajko Lederhas sedel 35 letni zavarovalni uradnilk Karol Zupane iz Kranja, ki ga je državno tožilstvo obtožilo, da je v maju 1. 1935 v Lokah nagovoril k zavarovanju za vsoto 45.000 Din pri zavarovalnici »Jugoslaviji« Antona Stiha. Ta je sklenil zavarovanje, dal pa je tudi Zupancu na račun prve premije 200 Din, ker mu je ta rekel, da je treba premijo takoj v naprej plačati. Zupane pa sploh ni bil od zavarovalnice pooblaščen sklepati zavarovanje in tudi ne 'kasirati denarja. Zavarovalnici tudi ni poslal podpisane ponudbe za zavarovanje in ne inkasiranega zneska. Z obljulbo zakona dasi je poročer pa je izvabil v Ljub. ljani neki gospodični tudi 300 Din gotovine in pa hranilno knjižico z vlogo 9.100 Din. češ, da bo dvignil le 1.000 Din, knjižico' pa da ji bo vrnil. Se istega dne pa jo je prodal naprej pod vrednostjo ljubljanskemu trgovcu Rudolfu Zoaretu, ki bi se bil moral danes z njim vred zagovarjati proti obtožbi zaradi nalfcupovanja protipravno pridobljene imovine, a je bil proti njemu postopek izločen, ker so dospele na državno tožilstvo nove ovadbe, ki jih bo treba šele preiskati. Nadalje je bil Zupane tudi obtožen, da se je maja vozaril po Zagrebu in okolici s taksijem, šoferju pa doslej še ni plačal vožnje.
Dasi se je Zupane zagovarjal, da v nobenem primeru ni imel namena prevaliti svojih oškodovancev in bi jim bil vse povrnil, če bi ga ne bila doletela brezposelnost, senat njegovemu zagovoru ni dal vere in ga je v smislu obtožbe obsodil na 4, mesece strogega zapora. Proti tej i razsodbi je državni tožilec dr. FeEaher
Ob vsakem vremenu je njena koža gladka in njen izgled mladosten! Vedno uporablja CIMEAN hormonsko kremo za kožo!
vložil priztv zaradi prenizke odmere feaz-ni, obtoženi pa je prijavil revizijo zaradi izreka o kazni.
Otroka je zadušila
Maribor, 24. februarja.
Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je dopoldne zagovarjala 271etna delavka Antonija P. iz Lušičke vasi pri Poljčanah, ki je lani 1. novembra usmrtila svojega nezakonskega otroka neposredno po porodu. In sicer je otroku stlačila v usta zemljo, da se je otrok zadušil. Otroka je nato zakopala za hišo v vinogradu, kjer so ga tudi orožniki našli. Pri obravnavi je Antonija izpovedala, da je 1. novembra porodila okoli 18. in ker ni otrok dal od sebe nikakšnega glasu, ga je pokopala. O porodu pa ni obvestila nikogar, ker jo je bilo sram, da že ima drugega otroka. Obsojena je na šest mesecev zapora-
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. urL Četrtek 25. februarja: Korajža velja! Red
Četrtek. Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Dr. Premierski abonma.
Nedelja 28. februarja: Ob 15. uri: Dež in vihar. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Ob 20. uri: Simfonija 1937. Izven. Znižane cene od 20 Din navzdol.
Nušičeva komedija v treh dejanjih »Dr.« je kakor vsa njegova dela nenavadno zabavna, duhovito prikrojena igra, v kateri sproži nek prestopek zoper zakone cel plaz nepredvidenih zapletJjajev, ki narastejo do katastrofe in zavedejo glavne osebe v najbolj neprijetne situacije, polne komike. Nu-šičev neodoljivi humor, s katerim žigosa slabosti soljudi, je gibalo vseh dogodkov. Predstava bo v soboto za premierski abonma.
OPERA
Začetek ob 20. uri. Četrtek 25. februarja: Baletni večer. Red A. Petek 26. februarja: zaprto. Sobota 27. februarja: Pikova dama. Red B. Nedelja 28. februarja: Ob 15. uri: Pri treh mladenkah. Izven. Znižane cene od 30 Din navzdol. Ob 20. uri: Lucia di Lam-mermoor. Gostovanje Josipa Rijavca. Izven.
V začetku marca bo premiera Gotovče-ve komične opere iz narodnega življenja »Ero z onega sveta«. Glavne partije v tej operi, ki jo pripravljata ravnatelj Polič in P. Golovin, imajo gg. Kogejeva, župev-čeva, Betetto, Franci in Janko. Nove dekoracije izdeluje delavnica po načrtih arh. Franza, bogate kostime pa je stavilo na razpolago Narodno gledališče v Zagrebu.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Četrtek. 25.: Sveti Anfton, vseh zatfubljen»
patron. Gosituje Pavla Udovičeva. A-Petek, 26.: Zaprto
Sobota, 27.- Cevtlijair Anton Hit Premiera.
Radio
Petek, 26. februarja LJubljana 11: Šolska ura: Jurček milijo, nar _ igra v treh dejanjih, (izvajajo brezposelni učiteljski abiturienti). _ 12; Pisan drobiž (plošče)- — !2.45: Vreme, poročala-_ 13: Čas, spored, obvestila—13.15: Uverture in fantazije (plošče). _ 14: Vreme, borza. — 18-. Ženska ura: Žena in bairitta-tivno delo (gdč. A. Lebarjeva). — 18.20: Ruske pesmi (plošče). — 18.40: Francoščina (dr- S. Leben). — 19; Cas, vreme, poročila. spored, obvestila. — 19-30: Nac. ura: O humorju naših pisateljev (Krešimir K<r vačič iz Zagreba. — 19.50: Zanimivosti. — 20: Tamburaško društvo »Čelo«. _ 20-45: Debussyjevd noetumi (plošče). — 21.15: Večer komorne glasbe (IV. koncert Ljubljanskega godalnega kvarteta). _ 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30: Angleška plošče. ,Q Beograd 17.20: Pevski koncert. — 1»! Orkestralna glasba- — 20: Prenos Borodi-nove opere »Knez Igor«. _ 22.40: Lahka glasba. — Zagreb 17.15: Koncert orkestra
—	20.30: Violina in harfa- — 21.30: Zbor rovsko petje. — 22-20: Plesna muzika. — Praga 19.25; Ura češke glasbe. — 20.15: Zvočna igra. — 21.30: Komorna glasba. — 22.25- Nadaljevanje koncerta. — Varšava 19-20: Poljske pesmi. — 20.15: Simfoničen koncert. — 22.45: Lahka in plesna muzika.
_Dunaj 12: Orkester. — 16.05; Iz Wagner-
jevih oper. — 17.30; Pesmi. — 19.35; K on. cent po željah- _ 21: Dunajska glasba«
—	Berlin 18: Orkester in kvintet pihal. — 19.20- Valčki. _ 20.10; Nemške pesmi — 20.30- Orkestralen koncert. _ 22.30; Lahka godba in ples. — Miinchen 18; Koncert godbe na pihala- — 19: Plošče po žedjah.
—	20.10: Zvočne slike. — 22.30: Svetovno-nazorne elfike. — 23.30; Nočni koncert. —
Uničevanje se nadaljuje
Most čez reko Jaramo, ki so ga razstrelile vladne čete, da bi ustavile pohod Francove
vojske proti Madridu
Mož na pragu starosti
Telesne in duševne sile si s pametnim življenjem lahko ohranimo sveže do najvišje dobe
Izrazj >moški klimakterijc, »moška nevar na leta«, »kritična starostna doba moža«, na katere naletimo v ljudski govorici, medicinski in leposlovni literaturi, so pogrešni, ker so nebiologični. Tipičnj dogodek v življenju žene, klimakterij, ki pomeni naravno, prisilno premeno v njenem življenju, nima ne po vzrokih ne po pojavih prave inačice v življenjska krivulji moškega.
Res je sicer, da doživi moški ob začetku starosto", nekako po petdesetem letu, razna živčna stanja, posebno v žilju in okolici srca. Pokažejo se določene spremembe v njegovi duševnosti jn raznih organih, ki jih pa nikakor ne smemo smatrati za znake moškega klimakterija. ker jih je mogoče s pravo obravnavo odstranita v najkrajšem ča m.
K tej obravnavi spadajo različne pomirjevalne metode, ki bi jih morali imenovati bolj upravičeno metode za ohranitev moči-So operativnega, medikamentoznega in hi-gienično-dieteiskega značaja. Operativna obravnava ima le .prehoden uspeh, če sploh
Obiski iz Anglije
ima kakšen uspeh. Nesmiselno je zbujati v starcih z operacijami upanje, da bi se jim mogle vrnitj izgubljene moči. Hormonska terapija, kj jo je mogoče izvajati poljubno dolgo — ima dobre učinke. Higiensko-die-teteki ukrepi, ki hočejo kakor medikamen-toznj pospeševati naravno hormonsko proizvodnjo v telesu, so najbolj priporočljivi za vsakega človeka, ki je dosegel starost.
Važno je tu, da se nauči človek v teh letih zmernosti v jedi Ln pijači, zmernosti v rabi uživil. izogibati se mora prevelikega telesnega in duševnega napora, skrbeti mora za reden počitek, praktjcirati kure z radijem, mineralkami iu gladom, dihat; svež, čist zrak i'td. Zgodovina nas uči, da s,j je duševne in telesne sile brez nadaljnjega mo goče ohraniitj do najvišje starosti- Goethe, Michelangelo. Tizian. Tolstoj. Ediison in nešteti drusri so <nam dober dokaz za to.
Naprava za proučevanje zemeljske notranjosti
Italijanski inženir Alberto Devito, ki je v okolici Salsomaggdoreja iskal podzemeljskih izvirov rudninskih vod, je izumil pripravo, ki ji je dal ime »geovoltameter« in ki prikazuje sestavo podzemlja. Priprava mu ni kazala samo izvirkov, ki so vsebovali soli in jod, temveč tudi ležišča petroleja. Ko so na dotičnem mestu izvrtali 280 m globok rov, je priletel na dan zelo čist petrolej. Izvirek daje sedaj po 4000 1 na dan.
Povečanje
Francoske banke
Med prenovitve pariškega mesta, ki so delno v zvezi s pripravo velike mednarodne razstave, spada tudi prenovitev Francoske banke. Njeno dosedanje poslopje je že dolgo pretesno, zato mu bodo dodali drago zgradbo. Slovitih podzemeljskih naprav, ki hranijo zlate zaklade, pa ne bodo spreminjali.
Glavno poslopje Francoske banke je t ulici des Petits-Champs v palači, ki je pripadala nekoč princesi Lamballeski, prijateljici kraljice Marije Antoanete, ki je, kakor ta, končala svoje življenje pod giljotino. Revolucionarji so krasno zgradbo zaplenili in spravili vanjo državno tiskarno, Napoleon pa jo je določil za sedež državne banke Vodstvo banke je sedaj kupilo sosedno poslopje in bo predrlo samo vmesne stene, da si prihrani stroške za popolnoma novo zgradbo.
Grand opera v Parizu zopet odprta
MEDICINSKI IZREKI
So naravoslvci, ki gozda od samih dreves ne vidijo. — E. V. Z e n k e r.
Ženska potrebuje v vseh pogledih močnejše, za večje trpljenje utrjeno telo nego moški. — I. M. R e i n h o 1 d.
NI samo umrljivost dojenčkov, kar zmanjšuje ljusko silo, ohranitev naroda je odvisna tudi od življenjske sposobnosti in moči odraščajoče mladine, delovnega ljudstva in tudi od utrujenega starca, od njihovega telesnega in duševnega stanja. — Detleff Neumann.
Vojvoda Kentski in njegova soproga, princesa Marina, se mudita trenutno v Avstriji, kamor sta se pripeljala na obisk brata in svaka, vojvode Windsorskega
Vran z briljantnim prstanom
V nekem dunajskim parku je zagledal neki časopisni poročevalec sredi tropa golobov črnega vrana. Ptič je sekal s kljunom vneto po bleščečem se predmetu, ki je ležal pred njim na tleh. časnikar je tlesknil z rokami, ptice so odletele, z njimi se je dvignil tudi vran, ki pa je bleščeči se predmet vzel v svoj kljun. Po kratkem poletu ga je spustil zopet na tla.
časnikar je stekel tja in je našel lep, ziat prstan s temnim safirjem v sredi, na obeh straneh safirja pa sta bila dva kakor poprovo zrno velika briljanta. Dragoceni prstan je nese! na policijski komisarijat in domnevajo, da ga je vran kje ukradel, saj je znano, da se te ptice zanimajo za vse predmete, ki se bleščijo.
Nesreča pri krstu
Nenavadna nesreča se je zgodila pri krstu nekega novorojenčka v Rouenu na Francoskem. Duhovniku, ki bi moral otroka krstiti, je med obredom postalo slabo in otrok mu je padel iz rok. Novorojenček je udaril z glavo ob rob krstilnice in je umrl nekoliko ur pozneje. Razburjenje je na duhovna vplivalo tako, da je še isti dan umrl od kapi.
I Ranjenca iz Adis Abebe
Roman
Najvcčp knjižni uspeh zadnjih let v Ameriki
še so na svetu pravljice, ki jih piše kruto vsakdanje življenje! TaJkšna baika je uspeh romana »Grne with the Wind«, ki je doživel v Ameriki ogromno naklado, kakršne se ni nadejala niti pisateljica, niti založnik.
Pred 34 leti se je narodila nelkemu odvetniku v Atlanti, prestolnici ameriške Georgije hči, ki je dobila pri krstu ime Margareta, čeprav je bila državljanska vojna konča.na že 1 1865., je živela rnrž-nja v južnih državah proti yankeejem še dalje, posebno zategadelj, ker so osvajalci to deželo oropali njene najdragocenejše pridobitve, črnih sužnjev, še deset in deset let potem, 'ko je biLa vojna končana, so prebivalci teh krajev razpravljali samo o vojni in njenih posledicah.
Mala Margareta Mitchellova je v svoji mladosti slišala nebroj zanimivosti, ki so jo seznanile z neverjetnimi podrobnostmi državljanske vojne. Podoba, ki je zrasla v nji ob tem pripovedi/vanju živih očividcev, se je silno razlikovala od orisov, ki so jih podajale šolske knjige. Margareta je doraščala in dorasla, zvezda sreče pa ji ni posebno milo svetila. Hotela je študirati in je že pohajala univerzo, ko ji ie umrla mati. Tedaj ie morala prekiniti štu dije. Oče jo ie napravil za voditeljico svojega gospodinjstva, kjer pa ni dolgo zdržala. Pobegnila je z doma in stopila dvajset let stara v uredništvo lista »Atlanta Journal« kot reporterka.
Tam se je seznanila z urednikom Johnom Marchom. ki jt imel pri tem listu dobro službo ter mu je postala žena Poroka jo je iztrgala reporterskemu delu Kmalu nato pa jo ie zadela nesreča, ki je skoro uničila njeno življenje Margareta se je ponesrečila na vožnji z avtomobilom tako strašno, da se ni mogla celih sedem let geniti iz hiše. Z berglami je ho.
Kupujjte le domače izdelke!
PERIO
pralni prašek j? kvalitetni izdelek q)oveaake industrije. — Kupujte ga!
dila iiz sobe v sobo, dalje ni mogla. Toda kakor se često primeri v življenju, je postala prav ta nesreča zanjo vir sreče, slave in tudi bogastva. Ker ni bila sposobna za nobeno delo, ji je prišla v glavo misel, kaj ko bi napisala spomine iz svojega detinstva, kakor jih je čula iz ust živih ljudi? Začela je pisati knjigo o grozotah državljanske vojne. Delo jo je zabavalo, bilo pa ji je tudi v prijetno uteho, kar je ob njem (pozabljala na tegobe vsakdanjosti.
Vsa snov se ji je polagoma zgnetla tako, da se je iz nje izobličilroman, ki je narasel v tri debele zvezke. Rokopis je shranila v omaro. L. 1929., ko je bilo delo dovršeno, je namreč stvar odložila, ker je dotlej toliko okrevala, da se je lahko zopet prosto gibala. Na roman je skoro pozabila. Slučajno ga je pokazala neki prijateljici, ki je prišla k nji na obisk. Prijateljica je vzela rokopis s seboj domov in roman prečitala. Vrnila se je k Margareti vsa navdušena. Začela ji je prigovarjati, naj vendar rokopis ponudi kakšnemu založniku, češ da bo to sijajen knjižni uspeh.
Marshova je res stopila k založniku Mac Millanu, ki je izročil roman svojemu leiktorju. Ta je rokopis priporočil in proti koncu lanskega junija je knjiga izšla. Zdaj se je začel uspeh, ki skoro nima primere na ameriškem knjižnem trgu. Knjiga je bila posrečeno podjetje od prvega dne. V treh tednih je bila prva naklada romana razgrabljena, 175.000 izvodov je šlo med ljudi. Osem tednov pozneje je izšla druga naklada, založnik je prodal že 330 tisoč eksemplarjev. In do začetka novembra je bilo zunaj že nad 700.000 primerkov knjige. Proti koncu januarja letošnjega leta pa se je pripeljal član Mac-Millanove založbe osebno v Atlanto. Prinesel je pisateljici milijonski izvod romana in zraven tudi ček za pol milijona dolarjev. Tako je docela neznana pisateljica doživela veliko slavo in denaren uspeh. Knjiga Marshove se zdaj prestavlja v evropske jezike in bo kmalu dosegljiva tudi čitateljem romanov izven Amerike.
Italijanski general Liotta, letalski poveljnik v Abesiniji, je bil pri atentatu na maršala Grazianija hudo ranjen in so mu morali odrezati eno nogo. Njegovo zdravje se po rimskih vesteh obrača na bolje. Nasprotno pa velijo poročila, da se stanje abuna Kirila, vrhovnega poglavarja koptiške cerkve, stalno slabša
Lani je Izbruhnil v poslopju pariške Velike opere ogenj, Id je uničil del ostrešja. Tm je dalo povod za temeljito restavracijo poslopja. Dela so veljala 25 milijonov frankov in te dni so poslopje zopet izročili javni uporabi. Na sliki: stopnišče v Veliki operi
v novem stanju
Krogotok papirja
Samo ena četrtina časopisnega papirja se vrne v tvor-
niče zaradi predelave
Papirja porabi človeštvo ogromno. Neka češkoslovaška statistika ugotavlja, da porabijo v tej deželi samo rotacijskega papirja za časnike letno za 70 milijonov Kč. Drugega grafičnega papirjia vseh vrst porabijo četo za 200 miljijonov Kč. Zanimivo je. da se od vsega tega papirja za tiskanje časnikov, ča5 sopisov in knjig, ki ga cenijo na več nego milijon metrskih stotov letno, vrne približno samo četrtina spet v papirnice iin se tu predela spet v uporaben papir, vse ostalo gre v javne in zasebne knjižnice, pečj in kanalizacijo. Ogromna je tudi poraba ovojnega papir-
ja za vrečice, papirne vreče, kartonske tle jtd. Ta papir prodajalci blaga kupcem ne zaračunavajo posebe, a vendar zanj letno izdajo okrog 180 milijonov Kč. Tudi papir v tej obliki se povečini izgubi, a vendar ne res.
Samo ena vrsta papirja je, ki ee ne vrača
kot sirovjna v tovarne, temveč zaključuje svojo ^življenjsko pot« v potrošnikovih rokah: to je cigaretni papir, k; ga na češkoslovaškem porabijo letno več nego 11.000 metrskih stotov v vrednosti 27 milijonov kron. Ta papir gre dobesedno v zrak.
Kaznovana objestnost
Skupina 25 nemških dijakov in dijakinj berlinske visoke šole za telesne vežbe se je vozila iz Garmisch—Partenkirchna v Reutte. Kratko prea tem krajem je 17-letna Helga van Leuwen med vcžnjo iz objestnosti splezala na streho vagona. Komaj je stopila tja, so njeni tovariši in to-varišice zaslišali močno prasketanje in zagledali velik plamen. Vodja skupine je splezal na streho in spravil od tam mla-denlko, ki jo je bil tok iz železniškega voda visoke napetosti hudo poškodoval. Na rokah in nogah je bila vsa opečena in so jo oddali v bolnišnico.
Jackle Coogan v zakonskem jarmu
Nekdanji čudežni otrok ameriškega filma Jackie Coogan se je v Hollywoodu oženil. Vzel je za ženo dvajsetletno filmsko igralko Betty Grable.
Država nad vse!
Za kaj so prejeli novinarsko nagrado
Izžvižganje neguša za 2500 lir
V Italiji imajo Cavarovo nagrado, ki se podeli vsako leto tistemu novinarju, ki se je v tefku minulega leta posebno izkazal v izvrševanju svojega poklica. Običaj je, da se ta nagrada podeli novinarju, ki je dosegel izreden uspeh s peresom.
Letos je odbor za pod?0iitev Cavarove nagrade sklenil podeliti 2500 lir ne enemu samemu novinarju, marveč kar osmim italijanskim žurnalistom. ki so svojčas v dvorani ženevske skupščine Društva narodov priredili demonstracije ter izžviž-gali neguša. Italijani pravijo, da so s tistim protestom posvedočili ogorčenje ita-
Novi klobuki
Pariška moda spravlja na trg klobuke tipa Fregoli v treh oblikah: brez krajcev (zgoraj), s poveznjeniml krajci (v sredini) in s zavihanimi krajci (spodaj)
lijanslkega naroda. Toda novinarji so sprejeli podeljeno jim nagrado samo formalno. Denar so odstopili svojim stanovskim tovarišem, ki so izgubili v španski državljanski vojne vse, kar so imeli.
Caballerov paviljon v Parizu
Caballerova vlada je sporočila vodstvu pariške svetovne razstave, da bo še ta teden začela graditi poseben španski paviljon. Stroški za zgraditev paviljona se bodo krili iz zalog španske narodne banke, ki jih je dala Caballerova vlada prepeljati v Pariz. Zanimivo je, da bo stal paviljon španske vlade neposredno ob razstavnem prostoru sovjetske unije.
Šola za trebuhljače
V Parizu je neki artist odprl šolo za trebuhljače. Sam je eden najboljših v tej plemeniti stroki. Mož pravi, da je 80 odstotkov ljudi »rojenih trebuhljačev«, samo da si svojega koristnega naravnega daru ne znajo izvežbati. Jamči za to, da se bo vsak njegov učenec po eni ali dveh lekcijah popolnoma izučil za trebuhljača — seveda pod pogojem, da ni med ostalimi 20 odstotki za to stvar netalentiranih ljudi. Za njegovo šolo vlada v Parizu baje veliko zanimanje.
Koliko časa sme trajati poljub ?
Neuradna cenzura, ki jI predvajajo vsak v Hollywoodu Izdelani film, preden gre v javnost, se je morala zadnjič baviti tudi z vprašanjem, koliko časa sme trajati poljub na platnu, ne da bi zavoljo njega trpela javna morala. Možje so pri tem izrekli mnenje, da je filmski poljub »čim krajSi, tem boljši«, pod nobenim pogojem pa ne sme trajati več nego 9 sekund. Kar gre preko tega časa, je nemoralno.
Nenavaden klub
V Londonou so ustanovili zopet nenavaden klub, in sicer so se združili sedaj možje, ki jim — v želodcu kruli... Seveda se ne bodo na svojih sestankih vežbali v visoki umetnosti kruljenja z želodci, temveč se morajo člani le obvezati, da bodo iskali pripomočkov, ki naj te pogostoma zelo neprijetne ropote odpravijo. Videti je, da je bil že skrajni čas, da se ta klub osnuje, kajti takoj po njegovi ustanovitvi se je vpisalo vanj nič manj nego 1000 članov, .»
Poljski polkovnik Koc je te dni proglasi
ideološki in politični program vlade v smislu smernic pokojnega maršala Pilsudske* ga. Na sliki zgoraj: maršal Rydz-Smygl^ spodaj polkovnik Koc
ANEKDOTA
Ko je izšla knjiga »Alzjre« je menil nekdo v neki družbi, da to de^o ni Voltau&rovoL »To bi sj želel«, je dejal nekdo. >Zakaj?« so ga vprašali. »Ker bi imeli Potem enega velikega pisatelja več«, se je glasil odgovor
VSAK DAN ENA
»Rad bi govoril z gospodom direktorjem.« »Ta direktor sem jaz!c
(•Ric et Raccj
a. <epnhti
Spomini ek&eeCence llluflw£ovceva
ji
o m a n
»Kje je truplo?« je z uradnim glasom vprašal
zdravnik.
»V posvetovalnici — kjer eo gia našli. Nisem maraJ, da bi s« ga kdo dotaiknil. Mislil sem — eee — da je tako treba.«
»Pravilno, mylord,« je pohvalno dejal nadzornik ter izvlekel zapisnico. »In kdo je našel mrliča? Vi sami ?«
»Moj Bog, jaz ne! Kaj mislite, da vstajam ob
taki pozni uri? Ne, služkinja ga je našla — im je baje na ves glas zavreščala. Nato so prišli k meni, in jaz sem seveda vstal in šel dol, in — to je vse.«
»V mrliču ste spoznali enega izmed svojih, gostov, mylord?«
»Tako je, gospod nadzornik.« »In kako mu je ime —?«
To silno preprosto vprašanje je lorda Caterha-ma očividno popolnoma zmedlo. Dvakrat je zinil in spet zaprl usta, preden je z negotovim glasom
vprašal: »Ali mislite b tem afl misHte, kdo je
bdi?«
»Da, mylord.«
»Nu,« je retked lord Oaterham ter pogledal okoli sebe, kaikor da bi iskal navdahnesnja, »ime mu je bilo — se mi vidi — da, kakopak — grof Stanislav mu je bido ime.«
Njegovo vedenje je bilo tako čudno, dia je nadzornik pobesil roko s svinčnikom in osupel zastr-mel vanj. A tisti mah je odvrnila pozornost navzoč-nih motnja, ki je zbeganemu gospodarju kaj dobro diošla.
Vrata so se odprla, in v sobo je stopilo mlado
dekle. Bilo je visoko, vitko, temnih las, mičnega deškega obraza in zelo samozavestnega vedenja. To je bila lady Eileen Brentova, bližnji okolici znana pod imenom »Culdca«, najstarejša hči lorda Ca-terhama. Pokimala je prišlecem in se obrnila k očetu.
»Imam ga,« je oznanila.
V prvem trenutku je nadzornik mislil, da je gospodična ujela morilca s še krvavimi rokami. A svojo zmoto je takoj spoznal.
Lord Caterham se je oddahnil. »Kako lepo! Kaj
pa pravi?«
»Da precej pride in da priporoča skrajno opreznost.«
»Neumnosti, ki jih ne bi kvasil nihče razen Ge-orger. L»omaxa!« je vzkliknil lord Caterham, nato pa nekoliko potolažen dodal: »Kakor hitro bo on tukaj, ne maram imeti s to reč jo nobenega opravka več.«
»Umorjencu je bilo torej Ime grof Stanislav?«
je vprašal dr. OartwrigM.
Oče in hči sta se naglo spogledala, nato je rekel prvi: »Seveda — kakor sem že rekeL Zdaj vas odvedeni v posvetovalnico.«
Šel je naprej, vzel ključ iz žepa in odklenil vrata, ki jih je na stežaj odpri. Vsi so stopili v veliko, opaženo sobano, iz katere je vodila trojica steklenih vrat na teraso. Oprava je sestajala iz dodge hrastove mize, več lepih skrinj in prečudmo lepih starih stolov. Po stenah so visele slike davno preminulih Caterhamov.
Blizu desne stene, na sredi med vhodom in enimi izmed steklenih vrat, je ležal na tleh mož s široko razprostrtimi rokami.
Dr. Cartwright je pristopil k truplu in pokleknil. Ta čas je krenil nadzornik proti steklenim vratom in sd jih zaporedoma ogledal. Srednja so bila čvrsto priprta a ne zaklenjena. Zunaj na stopnicah je opazil stopinje, ki so vodile proti oknu, in druge, ki so šle v naspotno smer.
»Jasna stvar,« je rekel nadzornik. »A tukaj notri bi moralo biti tudi kaj stopinj. Na parketu bi jih bdlo razločno videti.«
»O, to vam lahko pojasnim,« se je oglasila Culica.
»Služkinja je bila tla že do polovice zlikala, ko je opazila mrliča. Tema je še bilo, ko je prišla noter. šla je naravnost k oknu, raztegnila zastore in se lotila dela. in ker je bilo truplo zakrito od mize, ga ni videla, dokler ni prišla na drugi konec.«
Nadzornik je pokimal.
»No, pustim ras torej to,« Je Mastno rekel lani Caterham. »Saj veste, kje me najdete, če — eee. —-če bi me potrebovali. A gospod George Lomax, ki kmalu pride iz Wyvernske opatije, vam bo lahko več povedal kakor jaz. Vsa ta reč je namreč njegovo maslo. Pojasniti vam tega ne morem — mar naj vam sam razloži, ko pride.«
S temi besedami je lord Caterham jadrno odnesel pete.
»Nezaslišano je od Lomaxa, da me spravlja v to kašo,« je godrnjal sam pri sebi. »Kaj pa je, Tredwell ?«
Belolasi dvornik se je spoštljivo približal. »Uso-dil sem se podati zajtrk za vaše lordstvo nekoliko prej. V obednici je vse pripravljeno.«
»Sicer ne verjamem, da bi mogel kaj zaužiti,« je žalostno rekel lord Caterham in zavil v tisto stran, »še gotvora ni o tem.«
Oufica mu je segla pod pazduho in z njim vred stopala v dvorano. Na jedilniku je stalo šest &Ii osem težkih, električno ogrevanih skled.
»Jajčnika,« je mrimrail lord Caterham, ko je privzdigoval pokrov za pokrovom. »Pečena jajca z gaja t jo, ledvice, piščanci s curryjem, surova gnjat, vahnja, mrzel fazan. Same reči, ki jih ne maram, Tr«edwelil! Poprosite kuharja, naj mi skuha jajce.«
»Takoj, mylord.«
Ko je Tredwel izginil, si je lord Caterham z raztresenim obrazom naložil vedik obrok ledvic in gnjati, si sam nalai skodelico kave in sedel za dolgo mizo. Culica je že pospraljala krožnik pečenih jajc z gnjatjo.
Kulturni pregled
Teorija primerjalne literarne zgodovine
Kot četrta knjižna publikacija historičnega odseka Znanstvenega društva v Ljub tjani je pravkar izšla razprava dr. Antona Ocvirka »Teorija prtaierjajne literarne zgodovine«, Ljubljana 1936, 204 str. veli-"«e 8°). Pisec tega novega literarno-znan-sfcvenega dela je znan širši kulturni javnosti kot avtor zbirke esejev ter interviewov s francoskimi in ruskimi pisatelji »Razgovori« (Ljubljana 1933, Tiskovna zadruga) dalje po svojih člankih, kritikah in pesmih v »Ljubljanskem Zvonu«, ki ga je 1. 19S4. tudi urejeval. Dr. Ocvirk je izšel iz ac&nstvene šole profesorja dr. Prijatelja te iir« Kidriča in vzbudil pozornost s svo-
Dr. Anton Ocvirk
jo mavguraino disertacijo o Franu Levstiku (izšla v Levstikovem zborniku in !kot posebna knjiga), že za časa študija na Aleksandrovi univerzi so ga pričeli določneje mikati problemi primerjalne literature. Z namenom, da se izpopolni v tej novi panogi literarne zgodovine, je šel s Turnerjevo štipendijo v Pariz, kjer je v glavnem delal pri slovečem komparativi-stu Paulu Hazardu, čigar osebnost in de-o je podrobno orisal v svoji študiji »Paul Hazard o primerjalni literaturi« (Ljubljanski Zvon 1933 in v knjigi »Razgovori«. .Mednarodnemu svetu kcmparativistov ?e je predstavil s svojo francosko študijo »La pensča europeene des XVI et XVII sičcles et la litterature siovene«, izšlo 1. 1934 v ^Revua de Litterature Ccmparee« (zvezek, posvečen Srednji Evropi).
Pričujoča knjiga dr. Antona Ocvirka, >u ji je dalo Znanstveno društvo skrbno opremo, je plod piščevega smotrnega študija primerjalne vede in obenem že znak in izraz njegove samostojne orientacije v tej znanstveni panogi. Glede na dejstvo, da je primerjalna literaturna zgodovina sorazmerno mlada veda, je takih spisov tudi v drugih literaturah malo. V Jugoslaviji ima dr. Ocvirk sgmo enega predhodnika: dr. Iva Hergešiča, ki je v knjiž-žici »Poredbena iili komparativna književnosti (Zagreb 1932) orisal glavna načela rove vede. Za razliko cd Hergešiča je spis dr. Ocvirka ne !e znatno obsežnejši, podrobnejši tn temeljitejši, marveč tudi po-vzdignjen iznad informativnosti in kompi-iacijske preglednosti v samostojno znanstveno obravnavanje zlasti teoretičnih in metodoloških problemov primerjalne vede. Zaradi tega lahko mirno zapišemo, da je izid dr. Ocvirkove »Teorije primerjalne literarne zgodovine« pomembna novost ne samo v slovenski, maveč v vsej južnoslo-varuski literarni zgodovini. To dejstvo je tem zanimivejše, ker si pri nas primerjal, na veda šele krči pota in ne nahaja zadostnega razumevanja niti v ožjem krogu teoretikov kar je med drugim pokazala lanska zagrebška polemika o vprašanju, ali naj primerjalna književnost dobi posebno sto*'co na univerzi ali ne. če se prav spominjam, je tedaj nastopil zoper kompai—tiviste tudi taiko prodoren literarni teoretik, kakor je srbslkohrvatski crocejevec prof A. Haller.
V slovenski znanstveni literaturi ima teoretik dr. Ocvirtk predhodnika v dveh kom,parativističnih praktikih, svojih učiteljih dr. Kidriču in dr. Prijatelju; v tem pogledu je posebno značilen poslednjega spis »Duševni profili naših preporbdite-ljev«.
Dr. Ocvirkova »Teorija primerjalne literarne zgodovine« je razdeljena v tri oddelke. V prvem obravnava pisec razvoj primerjalne literarne zgodovine, v drugem se načelno bavi s primerjalno teorijo tretjega pa je posvetil metodologiji nove vede Tako je njegov stilistično odlični spis smotrn in Skrbno izdelan tudi po svoji izgradnji.
Primerjalna veda izhaja iz spoznanja,
da posamezne literature, najsi so sicer še
tako zakoreninjene v svojem narodu tn njegovi duši, neprestano podlegajo vplivu drugih literatur in da potemtakem ni književnosti, ki bi ne imela odnosov do drugih književnosti. Primerjalna literarna zgodovina proučuje torej fluktuacijo literarnih (idejnih, estetskih, formalnih i. dr.) vrednot, njih vplive in asimilacijo v posameznih literaturah, skratka: kroženje raznih idej, literarne snovi in vzorov po nekih geografsko in zgodovinsko danih kompleksih. Tak kompleks je predvsem Evropa, čije duševni obstoj je prav primerjalna literarna zgodovina dokazala z bleščečimi primeri in ga dokazuje še dandanes, ko se skuša zopet uveljaviti šo. vinistični nazor, da je Evropa samo zemljepisni pojem, nič več.
Spoznanje te notranje in vnanje sovis-nosti literatur je sorazmerno mlado. V prvem delu svoje razprave je dr. Ocvirk posvetil zanimive strani začetkom in razvoju primerjalne literature pri romanskih, germanskih in slovanskih narodih. Prvi začetki sodobnega komparativizma so v literarnih primerjavah, kakor jih nahajamo že v antičnem in srednjeveškem slovstvu ter v slovstvu renesančne dobe, vendar je njih značaj zgolj estetski in kritičen. Počasi se začenja pogled na medsebojne odnose širiti in v 18. stoletju kaže jo spisi nekaterih avtorjev prve obrise novega pojmovanja evropske ali svetovne literature, dasi jim še nedostaja znanstvene podlage, ki jo daje samo trdna metoda.
Pravi začetki priimerjelne literarne zgodovine kot vede segajo v prvo polovico 19. stoletja, ko se zlasti v naravoslovnih vedah pojavljajo primerjalna stremljenja (na pr. primerjalna anatomija, primerjalna embriologija itd.) A tudi zdaj je bil razvoj nove vede še dokaj negotov, dokler niso nastopili v Franciji prvi veliki komparativisti, kakor Brunetiere, Texte in dr„ ki so položili primerjalni dofktrini trdme metodološke temelje. Druga generacija francoskih komparativistov je nastopila v začetku našega stoletja in zavzema še danes vodilna mesta (Baldensper-ger, Hazard, Paul Van Tieghem in dr.). Pisec obširneje prikazuje niih delo in nato označuje še stanje primerjalne literarne vede pri drugih narodih, posebej še pri Slovanih.
Posebno poučen oddelek dr. Ocvirikove knjige je drugi, ki nas izčrpno seznanja s primerjalno teorijo. Tu se dotika vprašanj, ki se kaj pogosto pojavljajo povsod, kjer se govori ali piše o literaturi, talko na pr. pojma, narodno - svojstvenega in narodne duše, pojma nadnarodnega in ob-čečloveškega, podoživljanja tujih umetniških vrednot, izvennarodinih literarnih vplivov, opredelitve in idejne utemeljitve pesniške izvirnosti itd. Posebej razpravlja o problemu malih književnosti v okviru primerjalne vede in prehaja k evropsfeim literarnim vidikom, obravnavajoč zgodovinske sinteze romanskih, germanskih in slovanskih književnosti. Nato se v posebnem poglavju zaustavlja pri svetovnih literarnih vidik h im kritično razglablja ne le nekatere teorije svetovne literature marveč tudi poizkuse, da se svetovna književnost prikaže v okviru priročnih pregledov.
Najobsežnejši del »Teorije primerjalne literarne zgodovine« je posvečen metodologiji mlade vede. Tu je slovenski avtor lahko kdaj pa kdai zapustil shojeno stezo znanstvenih predhodnikov in skušal nekatere probleme postaviti po svoje ter tako prispevati k jasnejšemu pojmovanju metodičnih nalog sodobnega komparati-vista. Literarno-teoretično razgledan čita-telj bo našel prav v tem oddelku mnogo vzpodbud in še več tvarine o vprašanjih, ki morajo živo zanimati zlasti literarne kritiike in zgodovinarje Pisec obravnava med drugim probleme paralelizmov, podaja oris nekaterih folklornih teorij in se podrobneje bavi s tematologijo. Posebno poglavje je posvetil klasifikaciji literarnih vrst, njih oblikam in stilom. Nadalje razpravlja o mednarodnih literarnih odnosih in vplivih, o posrednikih (posebej moramo opozoriti na analizo prevajanja!). Potem podaja znanstveno razčlembo vplivov, 'ki jih deli v idejne, snovno-vsebinske ter v oblikovne in stilne vplive. Ob koncu zaključnega poglavja razglablja pisec dva metodološka načina določanja vplivov: linearnega in koncentričnega ter navaja za oba celo vrsto konkretnih primerov. Knjigo zaključujeta daljši francoski resumč in imensko kazalo. V vseh poglavjih je pod črto obilna bibliografska dokumentacija.
Spis dr. Antona Ocvirka ni saimo podroben znanstveni uvod v primerjalno literaturo, ki ga bodo veseli vsi študentje in profesorji književnosti marveč je obenem tudi odličen in trdsno podprt zagovor te mlade vede. Piscu je uspelo, da je zlasti z metodološke strani nakazal široke mož-
nosti njenega sodelovanja pri literarno-zgodovimskih sintezah in dognal vrsto tipično primerjalnih, torej samostojno znanstvenih problemov. Vsi, ki se bavijo z literarnimi proučevanji, morajo poslej poznati tudi teorijo in metodologijo primerjalne vede.
V blodni dobi, ko se širijo celo na znanstvenih področjih gesla o narodni samozadostnosti in samovšečnosti torej nekaki (kuJturni avtarkiji, raziskuje primerjalna literarna zgodovina na področju duhov ne kulture obilno in plodno pretakanje medsebojnih vplivov. Ta dognanja so zgovorno pričevanje zoper malikovalce narod ne samovšečnosti in veliko priznanje obstoja nadnarodne, duhovne Evrope. Lahko nas veseli, da je primerjalna literatura dobila tudi med Slovenci, na tem vetrovnem križišču evropskih vplivov, svojega mnogo obetajočega teoretika in raziskovalca. Dr. A. Ocvirku želimo pri nadaljnjem znanstvenem delu še mnogo uspeha!
—o.
Znanstveno delo prof. dr. N. Radojčiča
V	najnovejšem (1) zvezku 10. knjige »Glasnika Istoriskog društva u Novom Sa. du< je izšla bibliografija znanstvenih spisov profesorja zgodovine na Aleksandrovi uniiverzi, odličnega raziskovalca jugoslov. preteklosti dr. Nikole Radojčiča. Seznam objavljenih spisov obsega razdobje trideset lat (1906 — 1936- in našteva 262 dalji h ali krajših spisov, ocen itd iz zgodovinske stroke, pri čemer oiso upoštevani razni zapiski, prigodnj članki v listih in pod. Prof. dr. Radojčjč je pričel svoje znanstveno delovanje s člankom o Henriku Gelzerju v »Bran. kovem kolu« L 1906. Njegov prvi večji spis, ki je izšel v posebni knjigi, je delo >Dva poslednja Komnena na carigradskom pr.je-tolju« (Zagreb 1907). Poslej se njegovo ime pogosilo pojavlja v Letopisu Matice Srpske-Prilozih za književnost, jezik, tstoriju j folklor. v Srpskem književnem glasniku, Go-kilor. Srpskem Cupjča, Jugoslov. Njivi in dirugod, med drugim tudi v inozemskih strokovnih časopisih. Slehern sestavek dr. N. Radojčiča 6e odlikuje po strokovni eru-diciji in tudi po vestnosti in natančnosti, po zmernosti jn taktu. Dr. N. Radojčič je obja vil več 6vojjih razprav in člankov v slovenskih zbornikih in časopisih, tako na pr. v Razpravah Znanstvenega društva za huma-n stične vede. Njivi, Ljubljanskem Zvonu, Etnologu. Bibliografski pregled njegove 30-•letine literarne delavnosti najlepše izpričuje pomen dr. N- Radojčiča za jugoslov. zgodovinsko delo.
V	istem zvezku »Glasnika Istoriskog društva u Novom Sadu« je izšel iz peresa univ. prof. dr. Nikole Radojčiča daljši kritični prikaz publikacije »Siidosrtdeutsche Forechungen«, ki joo je izdal monakovski »In
stitut zur Erforaohung des deirtschen Volks-tums im Siiden und Siidosten« v redakciji Fritza Valjavca. V uvodu svoje kritike ugotavlja dr. N. Radojčič dejstvo, ki je tem pomembnejše, ker ga ugotavlja priznano objektiven pisec; da so bile nemške naselbine na nekdanjem ogrskem in sedanjem jugoslov. ozemlju na poti nagle madžarizacije in očitnega nacionalnega propada. V Jugoslaviji so se ti Nemci duhovno osvobodili in osvežili. Nato prikazuje pisec delo zgodovinarja Fritza Valjavca. čigar ime jasno izpričuje slovensko poreklo- Najzanimivejši za nas je odstavek, v katerem se prof. dr-Radojčič baivj z Valjavčevim uvodnim člankom v omenjenem zborniku (»Wege und \Vandlungen deutscher Siidostforschung«). Tu pisec zavrača Valjavčevo trdjttev o pospeševani francoski propagandi, ki da se zoperstavlja nemškim vplivom v Jugoslaviji in 6klepa: »Političke prošloetj Nemaca ne treba se čuvati, nego himera sadašnjoetr-Naročilo bi bilo dobro ne zbunjivati neoba-veštene s več omiljeliim izrazima o nema-čkom »narodnom« i «kulturnom područjuc. »Kulturno područje« su otrovani politikantj mnogo diskreditovali, o6obito za slovenačke kraieve. Naučen jaci mora ju njihove fraze mnogo izbegavati, a metode još više«.
Prof. dr. N. Radojčič se dalje zaustavlja tudi prj članku znanega II. Pircheggerja >Dae Volkelum der umtersteirischen Stadte und Markts«, o katerem pravi obzirno vendar dovolj jasno, da njegov članek diši po »političkim nadmudrivanjima« Mi, kj ne moremo pozabiti, da se je ta Pirchegger s sredstvi najneodgovornejše žurnalistike zavzemal za interese nemštva na spodnjem Štajerskem, bi seveda mnogo bolj dvomili, da je Pirchegger pri obravnavanju teh vprašan.; sploh lahko objektiven, t- j. znan. 61 ven. Kakor poroča prof. dr. Radojčič, se Pirchegger v tem članku postavlja na francosko stališče, da o pripadnosibi neke dežele ne odločajo vasi, marveč mesta in trgi. To stališče takoj proglaša za čisto pravičnost, hoteč tako dokazali pripadnost Spodnje Štajerske Avstriji- «Nesumnljivo save-stan naučenjak, stao je Pirchegger ovde na nenaučno stanovište, i pošto je učinio prvi pogrešan korak, redjali su 6e za njim ostali. Po njemu su slovenačkj gradjani pristajali uz Nemce ne zbog državtnog i privred. nog pritiska, nego u oduševljenju za ne; mački liberatizam i u mržnji na slovenački klerikalizam •.. A pre njega? Viša ne-mačka kultura, misli Pirchegger.. •.« Dr. N. Radoičič končuje, da Pircheggerjevi sklepi nimajo nokakšne zveze ne z znanostjo ne z razumno politiko. Veseli nas, da ie tako objektivni in mirni znanstvenik, kakor je prof. dr. Radojčič, odklonil^ neznan-stvene fantazije graškega profesorja, ki ei že dolga leta prizadeva, da bi pod znanstveno krinko podpiral gospoda rskopolitičnt pohlep štajerskih Nemcev po slovenski zemlja.
ŠPORT
JZSS in Jahorina
Imenovana je komisija in uvedena preiskava
JZSS objavlja v zadevi emučarskiih tekem za državno prvenstvo na Jaihorini nasledm/e:
Savezni upravni odbor je na seji dne 23* t. m. potrdil rezultate tekime v smuku na Jahoruii Določflo se je, da velja fca tekima kot samostojna tekma za savezno prvenstvo v smuku in kot prvi del alpske kom-b;axaerije. Kraj in čas samostojne tekme v s i a lomu za savezno prvenstvo in za drugi del alpske kombinacije se bosta določila kasneje.
Nadalje je b-;lo soglasno ugotovljeno, da tekmovalci n^so nastopili v tekmi v slalomu, ker vodstvo tekem ni sprerelo uHima-tjvniih zahtev ki so jith stavili tekmovalci. Po jzčrpnem poročilu saveznih funkcionarjev, ki so biLi pri tekmah na Jaborjini je upravni odbor določil tričlanske komisije z nalogo, da uvede preiskavo in stavi nato savezni upravi predloge glede krivde posameznikov. Do končne odločitve v tej zadevi jzreka upravni odbor saveza prepoved starta za vse tekme ontm tekmovalcem, ki so se po startoi listi prijavili za tekmo v slalomu. Prav tako «e do končne odločitve prepoveduje izvrševanje funkcije saveznega sodnika Zupana Bogdanu i^ vsem zgoraj prizadett-im tekmovalcem, ki jimajo funkcijo saveznega sodnika saveznečra smuškega učitelja. Klubi in društva ee opozarjajo da bodo preiela posebno okrožnico r, imenskimi navedbami vseihi prizadetih tekmovalcev in se morajo po tej Okrožnici ravnati — JZRF5.
Raj pravijo o Jahorini na Jesenicah ?
Kaikor na vseh smučarskih prireditvah, so bili tudi na tekmah na Jahorin; i®mv?d Slovencev najmočneje zastopan; naši Gorenjci, predvsem Jeseničani.^ Ti tekmovalci eo nam po povratku i<z Sarajeva^ pripovedoval; razne podrobnosti, ki mečejo čudno luč ne samo nanje - kakor se zdai splošno piše in obravlja po IfatiIH — temveč twli na organizatorje in voditelje teh prireditev.
Ko »n tekmovali<v no dolrri vožnji prispe-
li zmučeni <jn neprespani v Sarajevo, jih tamkaj n; nihče pričakoval in šele po dolgem iskanju so sami našli zletno pisarno, kjer so jim dodelili sobe. ka pa so bile že vse zasedene. Naslednji dan je bila najvažnejša prireditev — parada po Sarajevu in šele potem so se aktijvrvj udeleženci sarajevskih tekem labfao odpravili na kraj tekmovanja. Od železniške postaje v Palah, je bilo treba hoditi štiri ure peš do hotela na Jahorfni. Razni znaki so že T*) poti kazaJi. da s preskrbo tamkaj ne bo v redu in res so v hotelu naleteli na popolno zmedo, kajta vsaka za tekmovalce določena postelja je bila oddana že trem alj storim drugim osebam. 0 spanju seveda ni bilLo govora in po dolgem pravdam ju so se vsi zedinili tako, naj b,- dobili ležišča vsaj oni, kj tekmujejo druigo jutro v teku na 18 km. Tudi ta rešitev nti imela uspeha, temveč so dobili", tekmovalci le zagotovilo, da bodo lahko dobro spali drugi dan. Zal je šla po vodi tudi ta obljuba, kajti prireditelji so stvar uredili takio, da so v jedilnico na popolnoma mokra tla nametali slame in tjakaj spravrili k počitku tekmovalce. 0 spanju torej tudi drugo noč ni bilo govora m tako je tekmovalce minila vsaka volja za udeležbo na tekmah-Ker so bili razen tega se napačno izračunani rezultati s tekme v smuku, so tekmovale? odpovedali udeležbo v slalomu.
Vsi sarajevski in drugi listi so se zgražali nad vedenjem slovenskih tekmovalcev, le tega niso nikjer omenili, kako so spali, kako so se preživljali in kako slabo sploh je bila ta prireditev organizirana. Saj na startu za smuk ni b;Io niti zapisnikarja in je bila vsaka kontrola o doseženih časih posameznih tekmovalcev izključena 0 sanitetni službi na teh tekmah ni bilo sledu in je le sreča da se nj kje pripetila kaka nezffoda.
Slovenski tekmovalci so šli na smučarske tekme na Jahorimo z na jbolj&mr nameni in najlepšim* nadami in trdno prepričani, da bodo lathiko nastopSIi v formi, kakor so, in bodo našim bratom na jmgn države lahko pofkazali. kaj znajo v vseh disciplinah smu-
čanja. Ce jim to nii uspelo, ne zadene krivda samo nje. temveč v mnogo večji} meri še druge, ki so tako ali tako sodelovali pri organiziranju sarajevskega zleta.
Tako jeseniški tekmovalci. Upravni odbor JZSS je med tem že izrekel načelno sodbo o krivcih neuspelega tekmovanja na Ja-borimi in je sedaj v teku preiskava, ki naj privede na zatožno klop vse prizadete. — zdi' se — razen tekmovalcev budi nekatere funkcionarje. Kdo pa bo »sodil« organizatorje o tem je vse tiho.
Nogomet v socialne namene
Mesto poglavarstvo nam sporoča, da bodo v nedeljo 28. t. m- na igrišču Primorja tekme, katerih čisti dohodek je namenjen socialnemu uradu mestnega poglavarstva. V predtekmi ob 13.45 nastopijo talentirani milajšj igralci SK Ljubljane proti moštvu Slovana. Glavno tekmo ob 15.30 pa odigra ligino moštvo Ljubljane in reprezentanca ostalih ljubljanskih klubov- Pokroviteljstvo nad to prireditvijo je prevzel ljubljanski župan dr. Adlešič.
stojišča Din 4. za mladino in vojake
Vstopnma je minimalna in sicer Din 6. za stojišča, Din 4 za mladino in vojake in Din 10. tribuno.
Razpis
cross-countrya za prvenstvo Ljubljane
Lahkoatletsfca sekcija SK Ilirije priredi dne 7. marca t. L na igrišču ASK Primorja ob 10. cross-coomtry tekmovanje za prvenstvo mesta Ljubljane, za posameznike, moštva starostnih razredov ter klube. Tekmovalne proge vodijo po prostem zemljišču proti Posavju s startom in ciiljem na igrišču Primorja. Dolžina tekmovalnih prog znaša za seniorje 5000 m, juniorje razreda C 2500 m in juniorje razreda B 1500 m. Start juniorjev razreda B je ob 10., njim sledi start razreda C, za njimi pa, start seniorjev. Tekmujejo lahko vsi verificirani in neverificirani člani fkhibov. včlanjenih v JLAS. Prijave je poslati na naslov lahkoatletske sekcije SK Ilirije, Ljubljana, poštni predal 175. do 28. t. m. skupno s prijavnino. Prijav-nina znaša 15 Din za moštvo ter 5 Din za poedinca.
Nagrade: Prva tri zmagovalna moštva ter prvi trije zmagovalci posamezniki v vsakem razredu prejmejo priznanice kakor tudi zmagovalno moštvo v klubskem prvenstvu.
Posebna dol°č0a: Število tekmovalcev enega moštva je neomejeno. Na vrstni red moštev vplivajo saimo oni tekmovalci, ki dospejo na cilj v času, ne slabšem za 20% od časa zmagovalca. —Vrstni red moštev v posameznih razredih se določi tako, da dobi zmagovalec toliko število točk, kolikor Je tekmovalcev prispelo v določenem času na cilj, vsak naslednji pa dobi točko manj. Točke tekmovalcev enega moštva se seštejejo ter je zmagovalno moštvo ono z največjim številom točk. Zmagovalno moštvo dobi naslov »Cross-country prvak Ljubljane za... razred v 1. 1937.« — Vrstn ired klubskega prvenstva, se določi tako, da se seštejejo točke kluba, ki jih je s svojimi moštvi dosegel v vseh treh razredih ter je zmagovalec oni klub, ki je dosegel največje število točk. Zmagovalec dobi nas3ov »Prvak "klubov v Cross-countryu v 1. 1937«. — Naraščaj razreda B nastopa v skupinah treh tekmovlcev ter se vsaka skupina smatra kot posameznik in mora prispeti skupno na cilj. Pri tej skupini ne bo naslova za posameznega prvaTca. — Posamezni zmagovalci v razredih dobijo naslov »Posamezni prvak v cross-country Ljubljane za razred... v 1. 1937.« — Za vse ostalo veljajo pravila in pravilniki JLAS.
Zveza slovenskih lahkoatletskih klubov. (Službeno). Prva 6eja tehničnega odbora bo v (petek 26. t. m- ob 18. v klubski sobi kavarne Union, vhod iz Frančiškanske ulice.
Iz SK Ljubljane: Dane« ob 15. trening li-ge in I skupine na igrišču. Igralci, ki ne utegnejo popoldne, nau pridejo zvečer v telovadnico. Na igrišču naj 6e javijo sigurno Sočan, Grimtal j-n Hoertner.
SK Slavija. Drevu ob 20. sestanek vseh nogometašev pri MarjmŠku. Prinesite a seboj vso opremo. Sigurno vsi!
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda ljubljanske univerze
24. februarja Ljubi,tna 7. 755-5. —2.6. 90, SW2,10, dež,
17.8;
Maribor 7. 763-2, —1.0, 80, W8, 0, _, —; Zagreb 7. 754.5, 1.0, 80. NW2, 2, —; Beograd 7. 752.9, 0-0. 95, NW2, 10, dež,
11.0;
Sarajevo 7. 755.8, —6-0, 96, O, 10, —. —; Skopi je 7. 752.1, 1.0, 90, W6, 7, dež, 6.0; Kumbor 7- 752.6 6-0. 40, NW3, 4, —, —; Spliit 7. 755-5, 3.0, 60, N2, 0, —, __
Temperature; Ljubljana 6.0, —3.6; Maribor 6.0, —2.0; Zagreb 4-0, —3.0; Beograd 1-0, —1.0; Sarajevo 18.0, —6-0; Skoplje 12.0, 0-0; Kumbor —. 6.0* Split 12J). 3-0.
LIPSKI SPOMLADNI SEJEM 1937
(Leipziger Fruhjahrsmesse 1937) ZAČETEK 28. FEBRUARJA
60% POPUSTA NA VOZOVNICAH na nemških železnicah,
znaten popust v drugih državah.
Vsa pojasnila dajeta Častna zastopnika:
Ing. G. TONNIES, Ljubljana, Tyrševa 33, telefon 27-62. JOSEP BEZJAR, Maribor, Gosposka ul. 25. telefon 20-97.
in ZVANICNI BIRO LAJPCIŠKOG SAJMA, Beograd,
Knez Mihajlova 33/1. telefon 24311.
fl A tj
Službo,dobi*
Besed* 1 Din. davek 3 Din, sa šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Gospodična
prodajalka, popolDoma ver. ziraoa r trgovini i meš. blagom, dob" takoj me* to. pismene ponudbe na: Pero Panjan, Hrastovica, Savska banovina
8617-1
Vzgojiteljico
vešto wega za semosto). no vzgojo 3 otrofc z znanjem hrva*. m franc. Jesiisa. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod Fina tuša.	3432-1
Slaščičarskega
pomočnika
dobrega klavca, z večletno prakso, sprejrr «m takoj. Ponudbe » navedbo dosedanjega zaposltroja poslati aa Stanko .Jarc, slaščičarna, BjeJova*.
37J6-1
Strojnika
trn lokomobilt/. sprejmemo.
Vešči žagarije. elektrotehnike aH livarstva prednost. Pismene ponudbe n? Delniška dražba, Ljubljena nre-dal 146.	3700-1
Frizerko - frizerja
dobro moč. sprejme Mihael GoAnov, Trtič.
vm-i
Izvežbane šivilje
in vezilje
m trikotaž«, sprejm* Lana,
Gregorčičeva 5.
8704-1
čevljarski
pomočnik
ta fino iivano delo ki sna tudi prik rojevati s mojstrskimi izpitom, dotr d*4o. Ponndbe na osi. odd. Jutra pod »Stalno 909«.
360M
Izvežbano pletiljo
sa Links-iinks stroj aj na-vijalko (špulerico} sprejme t» takojšen nantop tovarna pletenin na Gorenjskem.. — Ponndbe na ogl. vid. Jntra pod »Izurjena«.
JJM1-1
Samostojno
natakarico
i kavcijo Din 30(B, iSčem ca boljši buffet v Darovani. za takojšen nastop. R^fiektira se na stosito, mlajšo, iroporantno osebo. Oglasite se pri Pogina. Voe-TVt
njakova 30,0
8696-1
Vsaka beseda SO par, davek 3 Din. sa šifro »« dajanje naslova g Dio; najmanjši tnesek 18 Dia.
Šivilja
®5e dela na dom, Nisktv v vpeti poslovalnicah Jutra.
3636-3
PathiUi
Beseda 1 Dio. davek S Din, za šifro aLi dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Dia.
Potnik
rivežhaa v špecefiji ia ma-mifakturi, po®nan na Štajerskem ™ v Prekmurju — dobi me*to i fik«no plačo. Pogoj avtovozač, prednost lastni avto. Vstop takoj. — Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Plača«.
Beseda 1 Din, davek 3 Dm «AO[6BU »tcreiep fj» OJJI§ n-i 5 Din. ^Jijmanjši znesek 17* Dm.
Rezlj an okvir
velik, starinski pooeni naprodaj — nujno radi odpo-tovaaja. Na ogled »Pri Makedoncu«, Ljubljana, Kolodvorska ulica.
371M
Moške štofe
velika izbira, najcenejše G 0 R I C A R Br. Petra eesti 20.
98-6
Naprodaj
samska spalnica, iauč-zofa. za stori, lestenci, »merikan ska pisarniška oprava. — Trdinova nI. 7, pritličje J. Muc.	8688-6
Nov čoln
družinski (Kwlboot) poceni prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
3686-6
Posojilo na
hranilne knjižice
Ljubljanske kreditne banke lahko takoj dobite v moji pisarni, Ali Vam ».h vnov eim po najvišji ceni takoj V gotovini A. PLANINŠEK konces. ag, za bančno kreditne posie — Ljubljana. Beethovnova uL 14/1,
81-1«
Vloge
Ljubljanska kreditne tn Zadružne gospeda-rske banke, kupimo. Gotovina takoj. Ponudbe na psvdružaico Jutra Mariibof pod »P. A.«
3223-1«
Vloge
Kmetske posoj'ln1ce: Din 1*30.000 kupim proti takojšnji gotovini. Din 500.000 ter 600.iXX) oddam na hipoteko prvo mesto »a večletna odplačila. Hranilne vloge vseh drugih zavodov vnovčnjam najugodnejše. Ponudbo na Prisilna uprava Rudolf Zore, Ljubljana Me telfcova ulica 4.
87-34-16
Blizu Stadiona
prodam 3 stanovanjsko hiSo. Letn^ donos 30.400 Din. Obdavčena še 1)4 let samo g 6 odstotkov. Ponudbe na ogi. odi Ju.tr. pod šifro »Osebni dogovor«.
3697-SC
Lokalit?;
Beeeda i Din. lavek 3 Din. za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Velik prostor
aH skladišče, ličem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »131«.
S726-10
Špecerijska
trgovina
v Ljubljani, naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna prilika 993«.
36887-10
Beseda 1 Dio, davek S Din. 7a šifro al; dajanje naslova a Din. Najmanjši znesek 17 Din
Violina
prvovrstna, umetniška In ba« kitara, ugodno naprodaj. Foto Selhaas škofja Loka.	S708-56
ragocenosti
Reseda 1 Din davek 3 Din, za šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
Wim|« cm oalviijik eeeab
CERNE - juvelir
L)nbljana. Wo!fova alica L
18-80
Beeed* 1 Dia. lavek 3 Dte trn lifro aH dajanje naslovi 5 Dm. NajmanjB caemk 17 Din.
Branilne knjižice
Nakop m prodaja reet denarnih t&voAor ia poaljnjem p« najvišja trnu tako) ? gotovini
Alojzij Planinšek
Ljubljana Bethovnova
ui. Telefon 36—10.
Bančno kom. zavod
tvržnie oajtWJ4e nakmp m prodaj«
HRANILNIK VLOG
vseh denarnih »avedov ca
odgovce Din 3 enamk — Maribosr. Aleksandro** «> 80-1«
Vloge
člani« Zadruine »veM ln Zveze »lov. tanrug, prodam. Ponndbe na podružnica Ju tra Maribor pod »Zveza«.
8174-1«
Posojila
dajemo privatnim same ščencem in državama uradnikom v gotovini ab bla govnib bon>h. »Hermes«. Zagreb, Ma9arykov» ol. 1)1.
87-16
Hranilne knjižice
knpite tli proda ste potom moje pisarne najboljše RUDOLF ZORE, Ljubljana, Gledališka 12 Telefon 38-10
30g«-18
Beeeda 1 Din. davek 3 Dm,
1TAO[8Wl »fu-pfEp JT-B OJJl? VI
5 Din. Najmanjši znetck 1"7 Din.
Gumbi - plise
entei • a4«i - predti«k monograme. hitro Izvrši Matrk & Mikeš Ljubljana., poleg hotele Štrukelj.
85-30
Naprodaj tvornica
modnih r>tmbov, manjši. y Zagrebu." Potrebno 60.000 Din. Ponudbe pod »45410« na Pabiicita«, Zagreb.
3707-30
Be*eda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zjieeek 17 Din.
Hiša
I dobro idočc gostilno, z vsem inventarjem vinsko posodo, ugodno naprodaj poleg večjih tovarn v Ljubljani. Lep s«oonat vrt Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	36180-30
H 1
S E
V BEOGRADU
Nova palača, strog! oenter, i lokali in komfortnimi stanovanji, i donosom Din 312.000 za 1,350.000 in hipoteko 1,000.000 drž. hip. banke.
Nova hiša
je 4 nadetropna. center, 8 stanovanj po 2 sobi, kuhinjo kopalnic* {n vse pri-tikhne. donos 81.000 din, za 300.000 din io 100.00«) ctin. hipoteko,
V prodaji imamo
vse objekte, ki ee v prestolnici resno prodajajo. Poverjena nam je ie več let uprava velikega štev-i la hiš in palač, za katero poslovanje posedujemo organizacijo in potrebne izkušnja
»IMOBILIJA«
K ne« Mih a jI ova 17 meaz. teflef. 36—107 in 38-360
G. Th. Rotman:
Profesor Blzgec gre na potovanje okoli sveta
31
Gospod profesor pa vsega tega ni videl. Ves razburjen je gledal skozi periskop in obupno vlekel za vzvode. Toda pokanje se ni hotelo več oglasiti... »Ne spravim ga dalje in ga ne spravim!« je zastokal profesor. »Če nam ne bo sreča posebno mila, pristanemo sredi reke!«
Ta je bila lepa! Učeni mož se je ravno še utegnil prepričati, da so bile vse za-klopnice dobro zaprte.
Beeeda 1 Din. davek 8 Din.
BAOJSBn 9fUBfEP [|B OdJl§ %n
5 Din. Najmanjši znesek 17 Dn.
Dvosob. stanovanje
ka'Jlnet 3 prniklinami oddam za marec ali za apruL, StreliiSka ul>ica 24.
3241--U
Dvosob. stanovanje
z veliko kuhinjo, s plinom in elektriko, oddam. Stari trg 19.	3705-81
Ž2S33SESI
Beseda 1 Din. davek 3 Din, CAO[8FO »tustsp lf» fuj[$ vn 3 Din. Najmanjši zneeek 17 Din.
Opremljeno sobo
zračno, * električno razsvetljavo, oddam za 1. marec dvem ali trem oee-bam. Cena ugodna. Cognor, Švabičeva ul. 1.
3721-33
Lepo čisto sobo
oddam s posebnim vkidom stalnemu go&podiu za takoj. Sv. Jakoba trg 8/1. levo.
3703-33
Opremljeno sobo
» posebnim vhodom, oddam v sredini mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
S71.1-38
Opremljeno sobo
oddam 2 osebam. Sv. Petra cesta 48, pritličje.
3710-33
Solnčno sobico
s posebnim vhodom, oddam v centru i vao oskrbo. — Naalov r rseh poslovalo! cah Jutra.
3701-23
Opremljeno sobo
> posebnim vhodom, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	3966-33
Opremljeno sobo
oddaim. Beethovnova nI. 9/1.
»»8-23
Opremljeno sobo
oddam gospodični za 200 dinarjev v Rožni ulioi 17/T. Evemtuelno kis vir.
8671-33
19-6 Čipkasta bela draperija, velikost 110 x 125 cm,	komad din 16.—
BELI TEDEN
teden najnižjih cen.
Zahtevajte takoj brezplačni cenik od trg. hiše
Zagreb.

Kr
ZA MASAŽO
OREHE
štajerske po din 4.75 franko Me3tinje nudi:
ED. SUPPANZ — družba z o. z., Pristava.
SMRT PLEŠAVOSTI!
»Morana« pravo čudo!
To dokazujejo mnogoštevilne dnevne zahvale. Odpravi prhljaj, ekceme in vse kožne neprijetnosti. Jači in hrani lasišče. Takoj ustavi izpadanje las, lasje pora-stejo tudi na plešastem mestu. — Cena steklenici po povzetju Din 40.—, poštnina Din 7.—.
Moderna kozmetika Split
»MORANA«. Diplomirana v Londonu z OF GRAND PRIX EN ZLATO KOLAJNO.
ne bomo držali na skladišču
Od danes prodajamo en par za din 19'-
VELIKA REKLAMNA PRODAJA
pristnih perzijskih
preprog.
Več komadov, krasnih vzorcev, starih in novih, vseh velikosti, posebno ugodno naprodaj.
Resni interesenti vabljeni! Ogled in informacije pri tvrdki
D. OSTROŽNIK,
Specijalna trgovina, Pasaža-Nebotičnika.
Informacije
Beseda 1 Dtn, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Izjavljam
da nisem plačnica za dolgove, katere bi napravil katerikoli v mojem imenu. Istotaiko ne priznam vplačila, izročenega drugrim osebam. — Marija Debel jaik, Dnavlje, mesarija in gostil-3600-31
Sobo
dobro opremljeno, oddani. TyrSeva 16 II. nadstropje, desno (kavarna Evropa).
3690-30
Sobe išče
Beeeda 1 Din, davek 3 Di«, za šifro ali dajanj« naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
K samostojni
mlajši vdovi
tndi ločraki, ki ima nekaj dohodkov, želi v celokupno oskrbo gospod v stalni službi. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobra kuharica«.	3712-23a
INSERIRAJ V M JUTRU"!
Zahvala
Podpisana Rezi Pamrtč v Slovenjgrodcu, se čutim dolžno zahvaliti se Sveopči gospodarski zadrugi v Zagrebu, za kulantno m točno izplačilo, po smrti moje matere, t7plačane podpor« Din 30.000. To dobrodelno ustanovo najtople.je priporočam vsakemu, da se takoj vpiše pri glavnem zastopniku g. Naglič Josipu v Slovenjgradcu ali pa v Celju pri zastopniku g. Za-gradnšnik Ignacu, Breg št. 29. — Vsak kdor želi vpisati starše ali svojce, naj ne zamudi prilike in se čim prej vpise. Z odličnim spoštovanjem Rezi Paurič, Slo-venjgradec.
3723-31
Razna
Suha drva
koks ln najboljši trboveljski
PREMOG
brez prahu nudi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5. Telefon 20-59
□□uuuuDDnnncDC
100
n m ^mr D
□ uspehov D
na
en oglas „JUTRU"
□
□ □ □
□ □ □
I Naročniki , Jutra* so zavarovan! za 10.000 Din.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□i
ZAHVALA
Vsem, ki ste nam ob prerani smrti našega nepozabnega soproga in preskrbnega očeta, sina, brata, svaka, zeta in strica, gospoda
VILJEMA VOUKA
ŠEFA DAVČNE UPRAVE V BREŽICAH
izkazali svoje sočutje in ga tako v lepem številu počastili s spremstvom na njegovi zadnji poti, najtoplejša zahvala!
Predvsem iskrena hvala gospodu višjemu finančnemu svetniku Miroslavu Pirkmajerju in pokojnikovim tovarišem za častno spremstvo, g. dr. Jožetu Pečku za požrtvovalno zdravljenje v njegovi bolezni, preč. g. patru Henriku za duhovno tolažbo, Sokolskemu društvu v Brežicah za ganljive žalostinke in spremstvo, vsem tistim prijateljem, ki ste mu s tolikšno ljubeznijo in požrtvovalnostjo stregli v zadnjih dneh življenja, vsem, ki ste rajnkemu poklonili prekrasne vence in šopke — vsem, vsem prisrčna hvala!
BRE2ICE, 23. n. 1937.
ŽALUJOČI OSTALI.
Gumbi za preobleko

vseh vrst in velikosti,
stroje in štance
TOVARNIŠKE CENE!
A. GUTTMANN
Zagreb — Martičeva 4 TELEFON 58-21
»HOHNER"
najpopolnejše hanmonike sveta
'SEMERALMO ZASTOPSTVO
F. tŠC±fIf£l DER.
<ZGgr>eb, Mikoličeva ul.lO.
Kupuj domače blago!
ZAHVALA
Prebridka izguba našega nepozabnega zlatega soproga, papana, deda in strica, gospoda
Gustava Vodušek
šolskega ravnatelja in nadzornika v pokoju
je našla toliko prisrčnega sočustvovanja, iskrenih tolažilnih besed tn hvaležnega spoštovanja do blagega pokojnika, da le tem potom lahko globoko ginjeni zablagodarimo vsem, ki so nas bodrili s prijateljsko tolažbo, spremili dragega pokojnika do večnega počivališča in ga zasuli s cvetjem ljubezni in srčnega sožalja.
Predvsem se pa od srca zahvaljujemo gg. zdravniku dr. Baum-gartenu za požrtvovalnost in obzirnost pri lajšanju pokojnikove bolezni, C. duhovnemu svetniku Gašpariču za versko tolažbo in iskrene poslovilne besede, čč. gg. duhovščini za poslednje spremstvo.
Globoka hvala starešini gasilcev g. Gučeku in gasilskim četam Trbovlje n, I, Klek, Sv. Katarina, Zagorje, Hrastnik in Dol, ki so pokojnika počastili s častno stražo in polnoštevilnim spremstvom, vodstvom osnovnih šol Trbovlje n, I, meščanske šole in učiteljskim zborom za vidne izraze sožalja in spremstvo, naša srčna hvala g. šoL nadzorniku Ljudevitu Potočniku za njegov iskreno prijateljski in ginljivi poslovilni govor, gg. zastopnikom Trboveljske premogokopne družbe, generalnega ravnateljstva, upravi občine, občinskim uslužbencem, Zadružni elektrarni in Posojilnici Trbovlje, za častno spremstvo in cvetje, delavskemu pevskemu društvu »Zarja« za pretresljive žalostinke in vsem, ki so od daleč in blizu prihiteli, da počastijo spomin predragega rajnkega.
TRBOVLJE, 23. n. 1937.
Neutolažljive rodbine: VODUŠEK, KOROŠEC, MOLL, KUHAR.
ZAHVALA
Prav vsem, ki ste nam izkazali toliko Iskrenega sočutja, bodisi osebno ali pismeno, ki ste nam pomagali dejansko in kakorkoli ob bridki izgubi našega ljubega tata in soproga
Jovana L« Ačšmovič
bodi tem potom izražena naša najtoplejša zahvala. Vsem, prav vsem, Id ste ga v tolikem številu spremili na zadnji poti, mu darovali cvetja, petja in molitve: vsem Bog plačaj!
RAKEK, 23. februarja 1937.
DRAGICA vdova ACIMOVIC s hčerkama RUŽICO, MILENO
ln sorodnfld.
Urejuje Davorin Ravljen, Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Rfbnikar. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. Za inseratni del Je odgovoren Alojz Novak >—' !W i Idafcijanl,