NOVO MESTO, 20. 9.1978 LETO Vlil. št. 5 LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto - Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2400 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk, Novo mesto GLASILO DELOVNE SKOPNOSTI TOVARNE OBLAČIL LABOD NOVO MESTO Glavni učinki poslovanja so se izostanki z dela zaradi podjetja v I. polletju pa so: bolniške in zaradi drugih razlo- v korak z drugimi Poslovanje v I. polletju 1978 uspešnejše od leta 1977 - vse TOZD zaključile I. polletje z dobičkom — nismo še izkoristili vseh notranjih rezerv — potrebni so novi napori za dolgoročni razvoj V letu 1978 uresničujemo planske naloge v novi organizacijski obliki, skladnejše z zakonom o združenem delu (ločeno tudi TOZD COMMERCE in delovna skupnost skupnih služb). Dosledno uveljavljanje samoupravnih pravic delavcev in neposredna delitev ustvaijenega prihodka po TOZD ter samostojne bilance daje možnost vsakemu delavcu, da se seznani z uspehom v svoji TOZD in z gospodarjenjem v celotnem podjetju. Zato ne kaže teh stvari preobsežno ponavljati. Število zaposlenih (ob koncu meseca) Število zaposlenih po urah Proizvodne minute v 000 Produktivnost dela smo povečali za 0,9 %, toda družbena rentabilnost se je znižala za 2%, saj smo ob indeksu 102,8 zaposlenih dosegli le indeks 100,8 po urah, kar pomeni, da I. poli. I. poli. lndex 1977 1978 1.874 1927 102,8 1.753 1767 100,8 73.642 74.925 101,7 gov povečali za 2 %. V tem je tudi delni vzrok, da nismo dosegli planiranega povečanja storilnosti in da je polletni plan proizvodnih minut dosežen le 93,5-odstotno. Ob takih osnovah so vse TOZD izkoristile vrednost točke za OD 10,00 din, čeprav bi bili v povprečju smeli le 9,35 din. V tem je tudi vzrok za povečano izplačilo osebnih dohodkov v višini 8,7 % nad planom. V močnem nesorazmerju je dosežen celotni prihodek z dohodkom in čistim dohodkom, kar je posledica sistema obračunov. V letu 1977 je bila družbena prehrana v stroških, letos se pokriva iz sklada skupne porabe itd. Zato je tudi ostanek dohodka za sklade odraz takih mer (plačana realizacija), kar moramo pri oceni upoštevati. Kljub temu lahko ocenimo, da smo v letošnjem letu poslovali uspešnejše kot v lanskem, še zlasti, ker so vse TOZD zaključile bilanco 30. 6. 1978 pozitivno. Toda analiza uspeha posamezne TOZD kaže precejšnja odstopanja. Zato bo potrebna temeljita analiza vzrokov, ki so tako v produktivnosti, kot tudi v stroških in rentabilnosti poslovanja TOZD. V tem poročilu za I. polletje 1978 ni vključeno poslovanje tovarne Yuken v Keniji, katerega bomo dobili šele konec septembra in ga bomo objavili v našem časopisu. Čeprav je izvoz dosežen po planu le 96,4 %, je bil storjen pomemben korak pri povečanju klasičnega izvoza, ki dosega v strukturi izvoza že 28 %. Primerjajoč uspehe OD LABOD z ostalimi vodilnimi kon-fekcionarji v Sloveniji, lahko ugotovimo, da gremo v korak z njimi, s čimer pa ni rečeno, da smo izkoristili že vse notranjne rezerve in da ni možno doseči še boljše rezultate. Razmere tekstilne industrije pri nas in v svetu nam ob hitrem razvoju tehnologije in zahtev potrošnika narekujejo še dolgoročnejše programiranje in prilagajanje potrebam trga. V ta namen so bili v 1. polletju 1978 storjeni veliki napori, da smo se dokopali do širše ocene položaja tekstilne industrije pri nas, o čemer že teče razprava preko Gospodarske zbornice in sindikata. Tudi v tem primeru bi se morali potruditi, da ujamemo želen korak. ZDRAVKO PETAN Komaj nekaj tednov nas loči od konference jugoslovanskih mest — velikega dogodka za Novo mesto. Prepleskali smo ves Glavni trg - več o tem na 7. strani! V finančnem pogledu pa smo dosegli: l.poll. Index na lndex 1978 plan I. 78/1. 77 Čisti dohodek v 000 270.036 51.1 108,4 Dohodek v 000 124.920 64.3 159,4 Čisti dohodek v 000 100.669 61.4 143,0 Za OD 74.137 54,9 130,1 Obveznosti iz dohodka 7.190 85,7 212,1 Neto izplačani OD za mesec 4.348 108,7 127,4 Izvoz neto v 000 USA dol. 1.942 96,4 98,0 ali nam je tekstilna industrija potrebna? Nekaj misli o družbeni rentabilnosti tekstilne industrije in njenem ekonomskem pomenu Tekstilna industrija ima glede na stopnjo gospodarskega razvoja posameznih dežel različno mesto med industrijskimi panogami. V nerazvitih deželah je po številu zaposlenih in po gospodarskem pomenu na prvem mestu, v razvitejših pa med drugim in četrtim mestom. V visoko razvitih deželah pravzaprav ne moremo več ločiti čiste tekstilne industrije, ker so druge industrijske panoge (kemija itd.) prevzele del njene dejavnosti. S tem se njen pomen iz družbenogospodarskega vidika ne zmanjšuje. Menja se le njena gospodarska komponenta iz potencialno razvojne v nerazvitih deželah na izrazito ekonomsko v razvitejših deželah, kjer ima tekstilna industrija poleg pokri/anja domačih potreb tudi pomemben delež pri izvozu, v strateško-politično komponento visoko razvitih deželah. Zato si sedanje omejevanje uvoza tekstilnih izdelkov v razvite države ne moremo razlagati kot ekonomsko vprašanje, marveč poleg strateškega pomena, ki ga ima tekstilna industrija v vsaki državi, predvsem kot politično vprašanje, katerega potiskajo v osrednje množice brezposelnih delavk. Tekstilna industrija ima po številu zaposlenih pri nas še vedno pomembno drugo mesto. Njen družbeni pomen je toliko večji, če upoštevamo, da je v tekstilni industriji zaposlenih 76 % žena in le 24 $ moških. Delež tekstilne industrije SRS v primerjavi s celotno industrijo in rudarstvom je bil: Že ta skromna primerjava kaže, da je tekstilna industrija še vedno delovno intenzivna ni da z nizko vrednostjo delovnih priprav ustvarja sorazmerno višji delež dohodka kot ostale industrijske dejavnosti. Družbena rentabilnost tekstilne industrije še bolj nazorno kaže ustvarjeni družbeni proizvod na angažirana sredstva. Ta razmerja so bila v letu 1975 sledeča (delež tekstilne industrije v celotni industriji v %: v % angažirana poslovna sredstva 8,63 dosežena amortizacija 12,63 dosežen dohodek 13,51 zakonske obveznosti federaciji 14,05 zakonske obveznosti republiki 11,81 zakonske obveznosti občini 9,67 posojila za nerazvita področja 16,84 prispevek iz osebnih dohodkov 14,08 osebni dohodki 14,06 število zaposlenih 14,95 povprečni OD od povprečja v industriji 90,52 Tekstilna industrija, zlasti pa konfekcija, imata v svetu in pri nas nižjo strokovno strukturo zaposlenih od povprečja industrije. Zato primerjava ustvarjenega dohodka na zaposlenega ne kaže realnih odnosov. To nesorazmerje odraža tudi višina osebnih dohodkov, ki je za 10 do 12% pod povprečjem industrije. Ob upoštevanju tega dejstva, izraženega na skupnem imenovalcu pogojno nekvalificiranih delavcev, ustvarja tekstilna industrija vsaj enak dohodek na pogojno nekvalificiranega delavca kot povprečna ostala industrija. Toda angažirana poslovna sredstva bi zlasti v pogojih moderne tehnologije morala prinašati višjo stopnjo družbenega proizvoda in dohodka kot se to poenostavljeno kaže le v primerjavi s kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. To pomeni, da bi morala biti ostala industrija zastopana z višjrm deležen družbenega proizvoda v odnosu na angažirana poslovna sredstva, kar pa je v primerjavi s tekstilno industrijo prav nasprotno. Tekstilna industrija v SRS ustvarja na angažirana poslovna sredstva 56 % več dohodka kot povprečno ostala industrija. Ta več se nesporno kaže tudi v zakonskih obveznostih, v posojilu za nerazvite in v prispevkih iz osebnih dohodkov, kijih plačuje tekstilna industrija. Poseben družbeni pomen tekstilne industrije je tudi v tem, da je zaposlenih 76 % žena, kar ji daje pri reševanju socialnih problemov in življenjske ravni še posebno težo. Nobenega dvoma ni, ali nam je tekstilna industrija potrebna ali ne, ali imajo delavci v njej trajno perspektivo ali ne, to je že odgovorila preteklost in potrjuje sedanjost. Tudi prihodnost je v naših rokah. Glavni direktor: Zdravko Petan kako naprej Na iniciativo poslovne skupnosti industrije konfekcije Jugoslavije je bil junija v Ečki pri Zrenjaninu sestanek vojvodinskih konfekcionarjev. Razpravljali so o težavah na domačem in tujem tržišču ter o načrtih nadaljnjega razvoja konfekcije. V naši državi dosega tekstilna industrije zadnja leta visoko stopnjo razvoja, saj se je samo lani zaposlilo v novih tovarnah okoli 6.000 delavcev. Na drugi strani pa na domačem trgu le počasi raste povpraševanje predvsem po oblekah in srajcah. Večina držav EES, v katere plasirajo konfekcionaiji velik del proizvodnje, pa je že v začetku tega leta sprejela restri-tivne ukrepe. Sprva so omejitve veljale le za klasičen izvoz, sedaj pa so se razširile tudi na dodelavo. To je konfekcijo pripeljalo v precej težak položaj, kar potrjujejo tudi zaloge, saj so le-te ocenjene na raven štirimesečne proizvodnje. Kljub težavam se konfekcionaiji ne odpovedujejo investicijam. Trenutno čaka kar 30 objektov na zeleno luč in skoraj za vse so finančna sredstva povsem zagotovljena. Predstavniki konfekcije v Vojvodini so enotno ocenili, da investicija v nove kapacitete prinaša nove težave, ker so možnosti prodaje občutno nižje. Rešitev težav vidijo vojvodinski konfekcionarji v povečanju produktivnosti in izboljšani kvaliteti ter v raziskovanju novih tržišč, posebno Bližnjega Vzhoda in Afrike. c 1970 1975 1977 v % Celotni dohodek 11,0 11,0 9,8 Dohodek 12,4 13,5 12,7 Vrednost delovnih priprav 11,2 12,6 10,9 Povprečno število zaposlenih 16,1 16,3 15,9 \ stran 2 danes in jutri slovenske tekstilne industrije Hkrati s pripravami za proslavo 150-letnice slovenske tekstilne industrije (ta bo 16. septembra 1978 v Ajdovščini) potekajo v okviru gospodarske zbornice Slovenije pa tudi širše razprave o sedanjem družbenoekonomskem položaju te panoge v naši rapubliki in perspektivah njenega nadaljnjega razvoja. O tej problematiki je izdelano gradivo, ki vsebuje tudi predloge tekstilcev za ukrepe - tako imenovane notranje in zunanje, s katerimi bi prispevali k čimbolj smotrnemu in uspešnemu razvoju te panoge. Rdeča nit v vseh razpravah in predlogih tekstilcev je zahteva po izenačitvi pogojev gospodarjenja z ostalimi panogami, kot tudi s tekstilno industrijo v drugih jugoslovanskih republikah. Tekstilna industrija ima v gospodarstvu Slovenije pa tudi celotne Jugoslavije pomembno mesto. Je velik ekonomski, socialni in družbeni dejavnik razvoja gospodarstva. Po obsegu proizvodnje, ustvarjenem družr benem proizvodu in številu zaposlenih je tekstilna industrija že vrsto let na drugem mestu med industrijskimi panogami v SR Sloveniji - za kovinsko predelovalno industrijo. V tekstilni industriji Slovenije je zaposlenih 50.000 delavcev, kar je 15,9 % vseh industrijskih delavcev v republiki. Povprečno izplačani neto osebni dohodki na zaposlenega tekstilnega delavca je znašal v lanskem letu 3988 din, v to povprečje pa je vštet tudi del izplačanega OD za nočno delo. Povprečni OD v slovenski industriji pa je lani znašal 4669 din. Hkrati pa v številnih OZD te panoge dosegajo visoko produktivnost dela, enako ali celo višjo kot v razvitih srednjeevropskih državah. Od vseh zaposlenih v tej panogi industrije je 40.000 žensk. Gotovo so pogoji gospodarjenja v tekstilni industriji neugodnejši tudi vsled tega, ker so v njej pretežno zaposlene ženske. Saj daljši izostanki zaradi materinstva in nege bolnikov povzročajo dodatne stroške proizvodnje. Obremenitve, izvirajoče iz ma- terinstva, bi po mnenju tekstilcev morale enakomeijeje porazdeliti na celotno družbo. V zvezi z delitvijo družbenega proizvoda tekstilci opozarjajo, da so se družbene dajatve v zadnjih letih močno povečale. V letu 1977 so se občinski in republiški davki podvojili (indeks 201), pogodbene in samoupravne prevzete obveznosti so porasle za 40 %, obvezna posojila za 20 % itd. K temu pa velja dodati še povečane uvozne dajatve za surovine za tekstilno industrijo, ki so se po letu 1975 pri posameznih surovinah povečale za več kot 100 odstotkov. Še vedno pa je tekstilna industrija odvisna od uvoza nekaterih osnovnih surovin, kot so bombaž, volna in del sintetičnih vlaken. Pri tem velja omeniti, da najpomembnejše surovine (bombaž) uvaža tekstilna industrija iz Sovjetske zveze in dežel v razvoju, medtem ko svoje proizvode izvaža pretežno na konvertibilna tržišča. Dejstvo, da je tekstilna industrija v letu 1974 pokrivala z izvozom le 34 % svojih uvoznih potreb, leta 1977 pa že 58%, govori o prizadevanju te panoge, da iz leta v leto povečuje obseg izvoza ob enkratnem nadomeščanju uvoženih surovin z domačimi. Sicer se je tekstilna industrija že dokaj preusmerila v domače surovine, vendar so te precej dražje od uvoženih. Poseben problem za slovensko tekstilno industrijo pa pomeni obvezno posojilo za manj razvite republike in AP Kosovo. Na podlagi republiškega zakona so OZD te panoge dolžne plačevati to posojilo v največji višini 3 % od poslovnega sklada TOZD. Medtem pa je tekstilna industrija drugih republik ali oproščena tega davka ali pa daje posojilo po nižji stopnji. Kar se tiče srednjeročnega plana so bili v letih 1976 in 1977 doseženi pozitivni premiki v organiziranosti. Sicer je bilo v prvih dveh letih srednjeročnega obdobja investirano v strojno opremo in industrijsko gradnjo le 1,2 milijarde dinarjev, kar ne zagotavlja uresničitev osnovnega programa modernizacije tekstilne proizvodnje, saj je vrednost minimalne amortizacije v obeh letih znašala 1,47 milijarde dinarjev. Omenjena uvozna oprema iz razvitih zahodnih državah je kot vrsto drugih panog prizadela tudi tekstilno industrijo, saj zavira njeno modernizacijo in s tem tudi hitrejši prodor na tuja tržišča. Iz usmerjenosti srednjeročnega plana, da je nujno potrebno prestrukturiranje slovenskega gospodarstva, izhajajo tudi razvojne opredelitve tekstilne industrije. V njenem razvoju je potrebno upoštevati, da se mora umiriti dosedanja razmeroma visoka rast količinske proizvodnje in da se mora usmerjati v zahtevnejši asortiman visoko-kvalitetne modne proizvodnje. Razvoj tekstilne proizvodnje v Jugoslaviji nalaga slovenski tekstilni industriji, da je aktivnejša v izvozu na zahtevnejša zunanja tržišča ter da ustrezno uredi odnose z organizacijami, ki se ukvarjajo s tekstilom ter da sofinancira razširitev prodajnih zmogljivosti. Uspešnejši razvoj tekstilne industrije pa zavirajo tudi subjektivne slabosti, kot so preširok asortiman proizvodnje manj zahtevnih izdelkov, neustrezna kvaliteta, slaba organizacija dela, premajhna skrb za razvojno raziskovalno delo, slaba dohodkovna povezanost in podobno. Te in druge slabosti je treba odpraviti s tako imenovani notranjimi ukrepi v samih OZD. Med ukrepi tekstilci posebno pozornost posvečajo vzgoji in izobraževanju kadrov in boljši strukturi zaposlenih v tekstilni industriji. kaj pa Idrija? 0 usodi enote TIP—TOP v Idriji bodo odločili delavci te enote neposredno V občini Idrija potekajo intenzivne priprave za dokončno sanacijo rudnika živega srebra in za prestrukturiranje gospodarstva. V razvojni koncept „Eta Cerkno” bi se lahko vključili tudi delavci iz enote TIP-TOP v Idriji. V ta namen je bila poleg komisije sindikata osnovana tudi strokovna skupina, ki mora izdelati ekonomski elaborat. Da bi se 114 zaposlenih delavcev v tej enoti lažje odločalo, smo poleg nam znanih podatkov posredovali še njihove pravice in obveznosti po stanju 30. 6. 1978, ki znašajo: A/ Sredstva 1 Sedanja vrednost osnovnih sredstev (31. 12. 1977) — 5,778.633,88 din 2. Vrednost drobnega inventarja - 42.064,93 din 3. Sredstva, združena v SIS material, proizv. 4. Posojilo za nerazvite (Kto 046) — 522.575,90 din 5. Sredstva, združena v banke (Kto 033) - 708.631,75 din 6. Denarna sredstva rezerv (Kto 050)- 7. Plasmaji sredstev skupne porabe (Kto 085) — 236.632,50 din 8. Izguba, krita s sanac. posojilom (Kto 097) - 2,538.410,90 din 9. Nekrita poraba sredstev skupne porabe - 357.000,00 din SKUPAJ: - 10,262.998,81 din B/ Viri 1. Poslovni sklad (Kto 900) — 6,538,452,92 din Obveznost za del krite izgube (Kto 909)2,538.410,90 din 3. Rezervni sklad (Kto 950) - 4. Sklad skupne porabe (Kto 980)- 236.632,50 din SKUPAJ: - 9,313.496,32 din Prav tako bi morali ob pripojitvi te enote k ETA Cerkno rešiti vprašanje 23 zaposlenih v pripravi dela in v krojilnici v Ljubljani, ki sedaj kroji za enoto v Idriji. O vsem tem se bodo delavci lahko izjasnili na referendumu, če se bodo zanj odločili. Zdravko Petan Zaplešite z nami! DR r 7cS Liudske Pesm' 'n plesi so dragoceno izročilo slovenske kulturne tvornosti. Povsod, kjer smo nastopili ti. so ljudje toplo pozdravili naša prizadevanja in nas nagradili z navdušenim ploskanjem. • Vendar nas je še vedno premalo. Zato vabimo vse, ki imajo veselje do ritma in petja, naj se nam pridružijo. V družbi veselih ljudi se boste sprostili, spoznali nove obraze, hkrati pa razvedrili sebe in ljubitelje folklore. Na vaje se zbiramo ob torkih in četrtkih ob sedmih zvečer v avli grmske šole. Lahko nas pridete najprej samo pogledat — potem bo odločitev lažja. Prisrčno dobrodošli! Plesalke in plesalci folklornega društva KRES Novo mesto o gumbih 71: KING REGIMENT ★ ★ ★ Poročilo glede polemike v časopisih zaradi gumbov z napisom „711 king regiment". 13. junija letos je bil v Politiki in Politiki expres objavljen članek v zvezi z gumbi, ki so bili uvoženi iz Italije z napisom „7 h King regiment xxx“ in našiti na izdelkih našega podjetja v lanskem programu „safari“. Ta prva objava je bila pravzaprav povzetek telefonskih razgovorov novinarja s predstavnikom Jugotekstila iz Ljubljane tov. Kvaternikom in direktorjem TOZD COMMERC tov Marjanom Vodopivcem. Objava teh člankov je bila v časopisih celo na prvih straneh s poudarjenim naslovom: „Šta se krije iza safari košulja ...? „Čija je 71 kraljeva regimenta? “ Da bi bila situacija še težja, je polemika sovpadala prav z začet kom XI. kongresa ZKJ. Hkrati pa je bil tudi čas največje prodaje letnih izdelkov, ko vsak nepremišljen ukrep lahko povzroči veliko gospodarsko škodo. Zadeva je postala še bolj kritična, ko je Politika 16. junija objavila, da je enota z imenom 71 kraljevi regiment pripadala italijanskemu okupatorju, ki je do leta 1943 delovala v Črni gori in na Kosovem. Dan pred to objavo pa je prav tako Politika že objavila vest, da se je okrožno javno tožilstvo v Novem mestu odločilo ugotoviti kako so gumbi prišli na trg, ah gre za gospodarski prestopek ali kaznivo dejanje itd. Iz pisanja Politike smo bili torej že v naprej obsojeni. Na osnovi te vesti je tudi italijanski časopis LA NAZIONE 17. junija objavil članek z naslovom ..Sumljivi tudi kraljevi gumbi". V članku je navedeno, da je tožilec iz Novega mesta začel preiskavo, ki bi se lahko končala s težko obtožbo sovražne propagande. Ker je bila v zraku domneva, da gre za organizirano sovražno propagando, je bilo nujno izvedeti, od kje ime gumbov, kdo je proizvajalec in kako je potekala nabava. Skupaj z delovno skupnostjo skupnih služb smo zahtevali od dobavitelja Corona-E. Tozzi iz Firenz informacijo o izvoru gumbov. Takrat smo šele izvedeli, da je proizvajalec Bottoni- ficio del Lezio iz Rima, ki lahko s finančno in tehnološko dokumentacijo dokaže izvor gumbov. 17. junija 1978 so odšli po te dokumente v Rim generalni direktor OZD LABOD, direktor TOZD COMMERC in šef nabave. Na osnovi podatkov, ki so jih dobili od proizvajalca, je bilo 20. junija dano poročilo skupnemu delavskemu svetu. Da bi se izognili morebitnim političnim posledicam zaradi v časopisih sproženih domnev o organizirani sovražni propagandi in poistovetenju napisa na gumbih z nazivom okupatorskih enot, je skupni delavski svet sprejel uradno izjavo in jo 21. junija posredoval novinarjem, družbenopolitičnim organizacijam v Novem mestu in vsem zainteresiranim organom. Že čez dva dni, 23.junija,je bil o tem informiran tudi Zvezni sekretariat za notranje zadeve, ki pa do danes še ni odgovoril na našo vlogo. Slovensko javnost je o uradni izjavi skupnega delavskega sveta obširno obvesti novinar Slavko Dokl v Delu dne 27. junija in v tedniku Teleks. V izjavi skupnega delavskega sveta je pomembna trditev, da napis na gumbih nima nobene zveze s propadlo italijansko vojsko in da ni osnov za domnevo o kakršnikoli sovražni propagandi. Skupni delavski svet je tudi odločil, da se v bodoče gumbi ali katerikoli modni dodatki s tujimi in politično problematičnimi ter za samoupravne socialistične odnose spornimi imeni ne smejo uporabljati. Hkrati s tem je bila podana politična ocena in kritika odgovornim osebam v nabavni službi ter v prodaji, ker so bili pri uvozu in pri uporabi gumbov neprevidni. Že pred tem pa je bial za celotno zadevo pomembna tudi izjava in stališče glavnega direktorja novinarjem Politike (objava v časopisu Politika 17. junija 1978), da smo sporne gumbe takoj prenehali uporabljati, ker nočemo, da bi jugoslovanski potrošniki nosili izdelke, ki spominjajo s svojim imenom na okupatorsko vojsko. Od uvoznika Jugotekstila pa smo zahtevah, da ostale gumbe vrne dobavitelju. Dne 27. junija 1978 je Politika objavila ugotovitve njihovega dopisnika iz Rima, da je ime gumba le plod fantazije in da je številka 71 na teh gumbih letnica začetka proizvodnje. V istem članku pa je tudi objavljeno „predelano“ stališče skupnega delavskega sveta, da se LABOD z izjavo z dne 20. juni- ja ni odrekel pravice do povračila škode in drugih ukrepov glede ugleda podjetja. Šele 6. juhja 1978 smo iz časopisa Pobjeda zvedeli, da je tržni inšpektor v Bjelom Polju prepovedal prodajo izdelkov s spornimi gumbi. Isti članek pod naslovom ,Drugi obračun ...“ je bil 5. juhja 1978 objavljen v Bjelopoljskim novinama. Naslednji dan, tj. 6. julija 1978, pa je novinar Expres politike iz Ljubljane telefonsko govoril s tov. Bratožem in nato v članku 7. juhja samovoljno spremenil naše stališče, da ni razlogov za vračanje izdelkov, v izjavo tov. Bratoža, da od kupcev ne bomo sprejemali izdelkov nazaj in da to velja tudi za zaplenjene izdelke v Bjelom Polju. Tov. Bratož to trditev kategorično zanika. Povedati je tudi treba, da do danes nismo prejeh od nobenega organa obvestila o prepovedi prodaje ali zaplembe izdelkov. Novinar RTV Titograd v članku časopisa Pobjeda z dne 4. julija 1978 spodbija nastop tržnega inšpektorja iz Bjelega Polja, češ, da je prekoračil pooblastila. Zavzema pa se za domača imena. Polemični članki so bili objavljeni tudi 14. juhja v Komunistu in v Ekonomski politiki ter v Ninu in 30. julija v Nedeljskem dnevniku. V večini vsi ti članki oporekajo časopisu Pohtika ter tržnemu inšpektorju v Bjelom Polju in poudarjajo nesmiselnost gonje proti Labodu zaradi spodrsljaja pri teh gumbih. Prepričani smo že bili, daje slovenska in jugoslovanska javnost dovolj obveščena o zadevi z gumbi, ki nosijo napise „71: King Regiment xxx“ in smo pravilno ukrepali, da se v bodoče ne bo več zgodilo kaj takega, ko je Politika expres dne 21. juhja 1978 ponovno objavila članek pod naslovom kraljevska dugmad i socijalistički Labod" (neko brani 71. regimentu). Ta članek je zahteval od okrožnega javnega tožilstva v Novem mestu pojasnilo, kaj so ukrenili zoper pravno osebo Labod in odgovorne osebe. Članek, ki smo ga prejeli z zamudo, nas je spodbudil, da poleg obrazložitve, ki smo jo že posredovali skupnemu delavskemu svetu koncem junija, s tem v celoti še enkrat seznanimo še delavski svet in DPO TOZD Commerc, ki je neposredno odgovoren za nakup in uporabo omenjenih gumbov. Izjavi, ki jo je potrdil skupni delavski svet na seji 20. junija 1978, smo do danes dodali še sledeče ukrepe in ugotovitve: 1. Ugotovili smo, da je bil nakup teh gumbov izveden po redni poti in da isti dobavitelj iz Italije prodaja tudi drugim kon-fekcionarjem v Jugoslaviji (ne s tem napisom). 2. Neprevidnost odgovornih oseb v nabavi in prodaji je bila v tem, da so napis na gumbih ocenili kot modno umevnost, niso pa pomislih, da bi to moglo povzročiti tako polemiko. 3. Dokaz, da so bili gumbi kupljeni zaradi nezadostno kvalitetne ponudbe doma in zaradi časovne stiske, je tudi v tem, da smo gumbe uporabili v različnih velikostih in barvah na različnih proizvodih (ženskih in moških) tam, kjer domači ali uvoženi z oznako Labod niso odgovarjali. Poseben profitarski očitek lahko spodbijamo tudi s tem, da ime gumba niso nikjer reklamirali, niti ni bil noben artikel imenovan po njem. Napis na gumbih je bil v luči komerciahstov postranska pomena; prvenstveno je šlo za obstojnost barve in možnost pranja ter likanja do 200 °C in seve da za ustreznost barv in velikosti. 4. Naš odnos do kupcev smo zasnovali s pojasnilom na osnovi ugotovitev skupnega delavskega sveta, da napis na gumbih nima neposredne zveze z nazivom okupatorskih enot in da ni osnove za vračilo izdelkov. Toda vse izdelke, ki so jih kupci vrnili, smo brez ugovarjanja vzeli nazaj. Do danes je zaradi polemike v časopisih vrnjenih 396 komadov izdelkov, kar je daleč od vkalkulira-nega povprečja za take izdelke. Pričakujemo še vrnitev 100 komadov iz Bijelog Polja in Plev-lja. Sredi juhja je naš predstavnik tov. Kajtaz obiskal kupce in zainteresirane organe v Cmi gori in jim pojasnil vso zadevo. Poleg kupcev je obiskal tudi tržne inšpekcije in organe SUP, ki so se v tem primeru obnašali zelo odgovorno in so realno ocenili naš primer. Razen v Bjelom Polju in Plevljah niso nikjer drugje prepovedali nadaljnje prodaje izdelkov. 5. Iz arhiva Vojnoistorijskega instituta v Beogradu smo dobili kopijo naziva okupatorskih enot 38. divizije. V dokumentu dobesedno piše: „71 REGIMENTA FANTERIA CON OP MORTARI DA 81 E RELA-TIVA BRT. D‘ACCOMP. DA 65/17“. Z istim nazivom je bil tudi 72. REGIMENT. 6. Ne glede na zgoraj navedena dejstva in okolnosti moramo kritično oceniti našo neprevidnost pri nakupu in uporabi gumbov in v bodoče onemogočiti take primere. Obsoditi pa Občini Novo mesto je bila zaupana naloga, da organizira tabor „Sutjeska“ - to je tabor bratstva in enotnosti. Letos je ta tabor dobil mednarodne razsežnosti, saj so se ga udeležili otroci iz 11 držav. Ogledali so si tudi Labod v Novem mestu, posnetek pa je iz jedilnice, kjer so se udeleženci po kratkem kulturnem sporedu v družbi tovarišice Potrčeve, malo okrepčali in poveselili. moramo tudi natolcevanje, tendencioznost in podtikanje, ki jih je moč zaslediti v člankih Politike in Politike expres. Tako kot je naša dolžnost, da ne povzročamo dejanj, ki bi vznemirjala javnost, je to tudi naloga javnega obveščanja. Prav zaradi bojazni, da izmaličijo naše izjave in stališča, smo se izogibali konfrontaciji z njimi. 7. Čeprav je to poročilo kronološko povezano, člankov v časopisih nismo sprejemali v takem zaporedju in ker nismo dobili odgovora na obvestilo ali odločbo, smo ponekod zaradi tega reagirali z zamudo. 8. V preverjanju celotnega poteka tega primera nismo ugotovili, da bo posamezna odgovorna oseba to storila zlonamerno ali zaradi hude malomarnosti. Torej nismo imeli osnove, da bi zoper njih sprožili disciplinski ali odškodninski postopek, čeprav se očitkom, da takim in podobnim tujkam ni mesto v naši ponudbi, ne da oporekati. Glede na to, da je v javnosti napadena in prizadeta DO LABOD kot celota in da je po samoupravnem sporazumu OZD pooblaščena za zastopanje firme, predlagamo, da zadevo glede informiranja javnosti in razčiščevanja celotnega problema zaupamo strokovnim službam DO LABOD. Predlagamo, da poročilo s stališči in pripombami delavskega sveta damo v oceno tudi ZK in samoupravni delavski kontroli TOZD COMMERC. Ocena organov upravljanja in DPO organizaciji v TOZD COMMERC in SKS je sledeča: 1. Modni efekti s podobnimi tujimi napisi kot „King regi- ment“ niso primerni za sodobno ponudbo v naši družbeni ureditvi. Vsi soglašajo s stališčem skupnega delavskega sveta z dne 20. junija 1978, da v bodoče take modne okraske nadomestimo z domačimi imeni. 2. Strinjajo se z oceno v Komunistu 18. avgusta 1978, da je treba v bodoče že vnaprej onemogočiti take nepotrebne spodrsljaje nabavne službe, da pa so novinarji objavili vest o tem bombastično in senzacionalno in da so tudi sredstva javnega obveščanja dolžna skrbeti, da ne prihaja po nepotrebnem do vznemirjanja državljanov. Tudi viharna čustvenost, s katero je reagiral tržni inšpektor iz Bijelog Polja, ni bila na mestu. 3. V poročilu direktorja TOZD je tudi navedeno, da v Labodu ni bilo nikoli dileme o naših odnosih do družbene stvarnosti in zgodovinske vloge narodno-osvobodilne vojske. To je bilo tudi potrjeno s tem, da smo jih takoj, ko smo zvedeli, da gumbi lahko povzročijo vznemirjenje prebivalcev, prenehali uporabljati. 4. Družbenopolitična odgovornost ne zadene samo ene osebe, čeravno imamo točno opredeljeno odgovornost posameznika, marveč vse, ki so sodelovali pri uvozu, nabavi, uporabi in prodaji. Ta primer nam mora biti opomin, da se v bodoče kaj takega ne bo več zgodilo. 5. Okrožni javni tožilec iz Novega mesta nas je tudi obvestil, da je zavrnil zahtevo tržne inšpekcije iz Bijelog Polja za uvedbo kazenskega postopka roti odgovornim posamezni- om v podjetju. Za tak postopek ni stvarne podlage. jugoslovani v keniji Precej naših podjetij je prisotnih v državah v razvoju. Ena od teh držav je tudi Kenija, kjer je „Labod“ sofinanciral tovarno „Yuken“. V Keniji je jugoslovanska kolonija že precej močna in vse več je naših ljudi, ki preživijo v tej lepi afriški deželi nekaj mesecev ali celo nekaj let. Kenija leži prav na ekvatorju ob Indijskem oceanu. Glavno mesto je Nairobi, kjer živi tudi precej Jugoslovanov. Le nekaj deset kilometrov poti Mt. Keniji, kije najvišja gora v tej deželi, pa leži prijazno mesto Thika, kjer je zrasel Yuken. Ta predel je zelo bogat. Klima je ugodna, zelenje in cvetje bujno. V vseh barvah cvetijo vrtovi, parki in ni čudno, da domačinke, ki svoje življenje preživijo v tako raznobarvnem ambientu nosijo prav tako pisana oblačila. V okolici Nairobija so ogromne plantaže kave okoli najvišje gore, kjer je več dežja, pa uspeva čaj. Plantaže kave nudijo prelepo sliko: pod povsem modrim nebom se med zelenjem svetijo beli cvetovi kave in čokoladna barva plantažnih delavcev to podobo tako lepo dopolnjujejo. Trgatev kave je vesela; sliši se značilna pesem domačinov. Saj sedaj vedo, da jim je dobra letina prinesla nekaj zaslužka. Ta je za lastnike zemlje velikanski, za delavce pa majhen, toda veseli so ga, saj mnogi nimajo možnosti zaslužiti niti najmanjše vsote. Nairobi je novo sodobno mesto s širokimi avenijami, mnogimi hoteli, bankami itd. V tej množici hiš, parkov, cest teče velemestno življenje. Najnovejši avtomobili so v gostih pro- metnih rekah pomikajo sem ter tja, med njimi pa premnogi pohabljenci, berači. .. Socialna nasprotja so ogromna in ni čudno, da se nairobiški časopisi često berejo kot kriminalka. Velika nasprotja so vzrok za vedno več kriminala, policija pa je povsem neučinkovita. Na vseh področjih družbenega življenja je prisotna plemenska zveza, sorodstvo in denar, denar... V pisani množici vseh ras, ki jih srečujemo na cestah tega mesta, je veliko Indijcev. V njihovih rokah je pretežni del trgovine in s tem tudi denarja. Šole v Keniji so državne in privatne. V slednjih je šolnina zelo visoka, čeprav se učni programi ne razlikujejo bistveno od tistih v solidnih državnih šolah. Vendar je v privatnih šolah pouk individualen, učencem posvečajo več časa in deležni so raznolike rekreacije. V mestu je precej najsodobnejših kinodvoran, gledališč, knjižnic itd. Zagrebško podjetje „Ingrad“ gradi univerzitetni center s Kenyattovo bolnico, najmodernejšo knjižnico itd. Pri hitri rasti in razvoju tega mesta je sodelovalo precej jugoslovanskih podjetij. Labod je sofinanciral Yuken, Krka pa farmacevtsko tovarno Dawa. Emona ima v Nairobiju svoje predstavništvo, Sarajevoput gradi ceste širom po Keniji. Agro-vojvodina skrbi za poljedelske stroje itd. Zato tudi ni redko, da znajo domačini pozdraviti ali celo pokramljati po naše. Vse več pa je tudi Kenijcev, ki so spoznali našo domovino, se navduševali nad njenimi lepotami in nad gostoljubnostjo naših ljudi. In prav ti topli človeški stiki nas kljub daljavi in različnemu načinu življenja zbližujejo. modernizacija v trebnjem Možnosti modernizacije proizvodnega procesa v programu moških oblačil v TOZD Temenica Trebnje S postavitvijo obrata v Trebnjem v letu 1965 in dogradnje v letu 1968 je delovna organizacija TIP-TOP predvidela, da bodo tukaj izdelovali moška oblačila. Organizacija dela in tehnologija sta bila temu prilagojena, delna oprema in naprave so bile nove. V modernizacijo proizvodnje in delovne pogoje pa so po ustanovitvi vse premalo vlagali. Ob pripojitvi delovne organizacije TIP-TOP leta 1975 k delovni organizaciji LABOD se je omenjeni obrat organiziral kot samostojni TOZD moških oblačil. V mesecu januarju 1976 smo najprej zamenjali likalne naprave in v mesecu septembru še samostojno krojilni-co. Z vse večjim poudarkom na sodobnejši organizaciji dela, razvoju tehnike in ekonomske politike je TOZD zadolžil razvojni oddelek, da pripravi projekt o modernizaciji pro-izvodnjega procesa z upoštevanjem vseh kriterijev, ki so potrebni v sodobni konfekcijski proizvodnji. Z razvojem tehnologije se je spremenila tudi notranja organizacija dela, ki določa drugačne prostorske in tehnološke normative v proizvodnem procesu, zato se mora računati na razširitev prostorskih kapacitet za krojilnico in skladišče ter na prerazporeditev določenih skupnih prostorov. Osnovna naloga omenjenega projekta je, da se razčisti celotna tehnologija, organizacija transporta, tehnične opremljenosti, prezračevalnih naprav, prostorskih kapacitet in skrajša čas in izboljša kvaliteta izdelave oblačil. Na podlagi razčiščevanja tehnologije smo se odločili, da trak moškega suknjiča razdelimo na predmontažo in montažo, vsaka od teh glavnih skupin pa še na manjše skupine, ki so organizirane po specifičnosti del v proizvodnji. Delo v pred-montaži se delno spremeni po sedanjem tehnološkem procesu, prav tako tudi v montaži. Organizacija transporta v predmon-taži ostane nespremenjena, v montaži, likalnici in skladišču gotovih izdelkov pa predvideva- mo viseči sistem transporta. Tak sistem nam omogoča lažji transport, boljšo kvaliteto, krajši čas izdelave in večji pregled nad proizvodnjo. Delo v krojilnici poteka po že ustaljeni metodi, vendar za organizacijo transporta predvidevamo transportne vozičke. Za dela v skladišču predvidevamo prevzem, izdajo in obračun materiala po nalogih, kakor tudi izdajo gotovih izdelkov v centralno skladišče. Na podlagi točno določenih postavitev proizvodnih trakov je možno predvideti lokacije preuzračevalnih naprav in dovod tehnološke pare, ki je potrebna v proizvodnem procesu. Vsled tega smo prisiljeni obravnavati omenjeni projekt kompleksno, po vseh kriterijih tehnološke in tehnične opremljenosti proizvodnje. Omeniti moramo, da se omenjeni projekt nanaša na dolgoročno planiranje, ker drugače ni moč doseči smotrnega in planskega nalaganja investicij v modernizacijo proizvodnje. Ciril Jenko razprava o družbenem položaju delavk v združ. delu V Sloveniji smo ta čas pred snovanjem dolgoročnih načrtov. Za nami so kongresi ZK, pred nami so sindikalni in mladinski kongresi. Letos praznujemo tudi 35 - obletnico I. kongresa slovenske protifašistične ženske zveze, kije bil v oktobru leta 1943 v Dobrniču. V tem pomembnem letu moramo nadaljevati vsa prizadevanja, ki so bila začeta v mednarodnem letu žensk. Glede na vse te dogodke je predsedstvo RK SZDL sprejelo sklep o pripravi problemske konference na temo „delavka v združenem delu.” Konferenca bo predvidoma v decembru, v pripravah nanjo pa bodo širom po Sloveniji temeljite razprave. Le-te s