Nanj dela, več plače. Na predlog ministra za prosveto Svetozana Pcibifieviča in po zaslišanju ministrskega sveta je 15. junija izSJa naredba ministrstva prosvete o povišanju plač, o plačevanju preko časne,a dela direktorjem in prolesorjen. S to naredbo se temeljna plaf-a prolesorju srednje žole, ki znuša 2400 dmarjo,-: na ieto, povit>u,n; za t>OU din. n a leto, i74)o6etka po tret]eni ia šesteui, pczneie pa po vsakeiu drugein lelu do 'uajvišjc" ieiiie piaču iit-0'0 dinarjev. Zoper to liiniaino iu ne rečeino ui .česai*. ia to tem manj, če se poinisli % cia so se ljudskošolskiiij. učiteijem ža doigo časa v voliki meri (povišale pla-» ^Nekaj p,a vsebuje ta naredba, če&ar ne moremo odobravati, marveoma raino grajati, in to je skrajšanje deluviitgu casiu sreunješolskih i.rofesorjev, Pifli so nastavuiki inoraii inaeti na teden to-le število ur: direktorji popolnib; srednjih šol do 5 ur, dicektorji uepop.oiuill pa 5 do b ur; proiosorji na siV..i) .... \olali, ki imajo man] kot 200 u&mcev, lt> do 20 ur, na Soiah, ki imajju iiad 200 učencev, 10 do 18 ur. S tc naredfbo pa ]e ininister Pribioevid šlevilo ur, ki so iili dolžni pro,'esorji podučo^rati na šolah, zelo skraj gal. Direktorji sploh niso več zavezatui, da bi imeli ure. Proiesorji, ki *» že dovrSiJi 20 službeuib. let, so doižiii na teden imeti samo 12 do H ur, oni, ki pa še niso dovršili 20 siužbenih let, in supionti z izpitom pa 14 do 16 ur* Ce t'umisiioio, koliko časfi zavze - inajo v«like počitnice in razne drug& |)Qčitnice in narodni pcazniki, s kate- rimi ja oblagodarjeaa naša Jugosla- yija ter kolikb časa odvzamejo podu- ku, laiiko preračunimo, koliko ur na i6iO bo po novi uaredbi znašal delov- ik čas &rednje8olskega profesorja. V tcm oziiu ni nobeae \ niere z dvugi- oii stanoVi, tudi z ur.iduiškimi ue, a kamo-li z delavnimi stanovi, zlasti še s kmetskim stancm. Kje dobiS luneta ali delavca, ki mu je na toden t: -rv delati semo 12 ilo 14 ur.?. Dela\\ i, k» morajo opjravljati težka, naporna in u- trudli-va dela, so si z večletno borbo izvojevuli osemurni delavnik, prei 30 morali delati po 10 do 12 ur na dan« <prej toliko ur na dan, kolikor sedai profesor na teden. Znižanje cfelovnega časa za profesorje je tor&j neufemeljeno, ,To kaže ludi uaredba sama, ko doloda, da mora pro(esor, če je treba, prevzeti tudi ao 8 ui na teden preko določenega najvišjcga števila ur, Ce ie bilo tre ba, puoiesorjem skrajšati delovni 6as na 12, c-ziroma 14 ur, kako se jiU pa more ,po:tm siliti, da morajo prekoteH nr prevzeti še 8 ur na teden? ,Tega pa nooen prolesor ne bo čutil ko( silo, marveč bo te ure preko onih 12 ali 14 ur, ki jib je dolžan poduftevati, — prav rad sprejel, kec bo za n]e dobil posebno plačo. Ta plača bo taka, da je nobefl he bo odklonil in zavoljoni« foSU ne bb odklonil onib nnadur." — Erofesor. popcdnoma uspoisobljen, bo 8oWl {»lafcilo od vsake take ure in sicer se ura naucnega predmeta račutti po 80 K, ura veSčin pa po 56 kron. Koliko bo pri obilici predmetov, ki se Bandanes podučujejo na sredniib šoiah, to znašalo na leto, si lahko vsakdo izračuaa. iTako se gospodari z državuim denarjem, ki se povečini steka iz davkovj kateri so že danes ogromni ter se pri takem gospodarstvu bodo 1b ša ppveCaii-. .Tako gospodarijo demokratj8 in samostojna kmetska gospoda, ki ]e sedaj na vladi. To so tisti velikanski uaeolu za slovenskega kmeta, s katerim Be toliko bahajo samostoini fcjnetijski poslanoi.