GDK: 652.54:43 Ekonomsko vrednotenje škod, ki jih v gozdovih povzročijo požari Economic Evaluation of the Damage caused in the Forest by Fire Iztok WINKLER* Izvleček Winkler, 1.: Ekonomsko vrednotenje škod, ki jih v gozdovih povzročajo požari. Gozdarski vestnik, št. 9/1 993. V slovenščini s povzetkom v anglešči­ ni. Cit. lit. 6. Škode, ki jih v gozdovih povzročijo požari, ovrednotimo glede na stopnjo poškodovanosti gozdov in razvojno fazo gozda. Pri ovrednotenju škod upoštevamo količinsko in kakovostno škodo na lesni masi, na prihodnjem prirastku lesa in zaradi zastojev v rasti, pri večji intenziteti požara pa stroške sanacije gozda (vzpostavitve prejš- njega stanja) in izgubo donosa lesa ter škodo, ki nastane zaradi oslabitve poškodovanega gozda za uresničevanje ekoloških in socialnih (splošno- koristnih) funkcij. Pri odškodninskih zahtevkih uveljavljamo bodisi načelo restitucije t.j. vzpostavitve stanja, kakršno bi bilo, če ne bl bilo požara bodisi načelo ekviva- lence t.j. ocene koristi, ki bi jo oškodovanec imel, če požar ne bi povzročil škode. Satisfakcija kot oblika poravnave škode pride v poštev Je, če škode ni mogoče izračunati ali bi bilo to mogoče samo z nesorazmerno velikimi težavami. Pri vrednotenju škod je treba upoštevati tudi stroške gašenja požara in odstranjevanja poško- dovanega drevja oziroma ureditve pogorišča. Ključne besede: požar, škoda, odškodnina. 1. UVOD 1. INTRODUCTION Med škodami v gozdovih, sodijo škode, ki jih povzročijo gozdni požari med največje, takoj za škodami, ki jih povzročajo divjad in emisije. V nekaterih območjih Slovenije so škode zaradi požarov na piVem mestu. Obseg škod, ki jih povzročijo požari, je odvisen zlasti od vrste in intenzitete požara * Prof. dr. l. W. dipl. ing. gozd., Biotehniška fakulteta v Ljubljani, 61000 Ljubljana, Večna pot 83, SLO 394 Gozd V 51, 1993 Synopsis Winkler, l.: Economic Evalution of Damage caused in the Forest by Fire. Gozdarski vestnik, št. 9/1993. ln Slovene with a summary in English. Lit. quot. 6. The damage caused by fire in the forest is evaluated in view of the level of the damage done in the forest and the development stage of the forest. The evaluation of the damage considers both the quantity and value damage of the wood stock and the damage on the future wood increa- se. Due to growth retardation in cases of intensi- fied fire we should also observe the costs of reconstitution of the areas destroyed by fire as well as the loss of wood yield and the damage caused by weakened function of the damaged forest to perform its ecological and social fun- ctions. The compensations introduce the principle of restitution namely the restoration of the state existing in case there was no fire or the principle of equivalence, i.e.: the estimate of the benefit the impaired party would have in case the fire did not cause any demage. The form of settling damage accepts the satisfaction only in cases when damage cannot be established or can be ·established with great difficulty. The evaluation of damage also observes the costs of fire-extinguishing and the removal of damaged trees or the clearing of the site of fire. Key words: fire, damage, compensation. ter od razvojne laze gozda. Talni požari povzročajo škodo predvsem na gozdnih tleh in na mladovju. Vršni požari poškodujejo ali uničijo zlasti vrhove dreves, tako da deblovina dreves ni več tehnično uporabna (poslabšanje kakovosti lesa). Drevesni požari pa poškodujejo ali uničijo stoječe drevje v celoti. Podzemni požari povzročajo škodo v tleh, zato njihove posledice niso takoj vidne. Če podzemni požar prizadene koreninski sistem, so posledice lahko velike (sušenje drevja, zmanjšanje prirastka). Vendar je to mogoče ovrednotiti šele kasneje. Ekonomsko wednotenje škod, ki jih 'J gozdovih povzročijo požari Ugotavljanje škode seveda ni samo sebi namen, ampak izhajajo iz tega odškodnin- ski zahtevki, torej plačilo nadomestila za povzročeno škodo. Slovenski zakon o go- zdovih (1993) določa, da mora javna go- zdarska služba v sodelovanju z lastnikom gozda zagotoviti obnovo gozda na pogoriš- ču. Povzročitelj požara pa je odškodninsko odgovoren lastniku gozda za povzročeno škodo in izgubljeni dobiček, Republiki Slo- veniji pa za stroške obnove gozda. Doslej nimamo enotne uradne metodolo- gije za vrednotenje gozdnih škod, oblikuje pa se postopoma sodna praksa. 2. GOZDNOGOSPODARSKE POSLEDICE ŠKODLJIVEGA DELOVANJA POŽAROV 2. FOREST MANAGING CONSEQUENCES OF DETRIMENTAL INFLUENCE OF FIRES Škoda, ki jo povzročijo gozdni požari, je torej zmanjšanje tehnične, uporabne, estet- ske in podobne vrednosti gozda. Primarne škode, ki nastanejo zaradi požara v gozdu, so predvsem propadanje gozdnega drevja v vseh razvojnih fazah, zmanjšanje teh- nične uporabnosti lesa in ogrožen gojitveni smoter gozdnega sestaja, zmanjšanje plod- nosti tal in povečanje nevarnosti širjenja škodljivega gozdnega mrčesa. Sekundarne škode pa so predvsem za- stoj v rasti in zmanjšani prihodnji količinski in vrednostni donos gozda. 3. OBLIKE ODŠKODNINE 3. COMPENSATION FORMS Odškodnina t.j. nadomestilo za povzro- čeno škodo ima lahko tri oblike: - restitucija, to je nadomestilo za vzpo- stavitev stanja, kakršno bi bilo, če ne bi bilo škodnega dogodka, - ekvivalenca, to je nadomestilo vredno- sti (koristi), ki jo bi oškodovanec imel, če škodni dogodek ne bi povzročil škode, - satisfakcija (zadoščenje) pa pride v poštev, kadar škode ni mogoče ugotoviti ali bi jo lahko ugotovili samo z nesorazmernimi težavami. Takrat prejme oškodovanec na- mesto nadomestila izgubljene koristi neko drugo korist, ki naj bi mu nudila zadoščenje. V vsakem primeru pa odškodnina ne more preseči dejanske škode. Škodo je treba najprej ugotoviti in šele nato odmeriti odškodnino, ki pa mora biti tako visoka, da se oškodovancu bistveno ne poslabšajo pogoji za življenje in delo. 4. KLASIFIKACIJA POŠKODB IN IZRAČUN ŠKODE 4. DAMAGE CLASSIFICATION AND EVALUATION Pri vrednotenju nastale škode moramo zajeti (upoštevati) prizadetost lesnoproi- zvodne funkcije gozda, prizadetost drugih proizvodnih funkcij gozda, prizadetost splo- šno koristnih funkcij gozda ter še nekatere stroške, ki nastanejo zaradi požara. 4.1. Prizadetost lesnoproizvodne funkcije gozda 4.1. The Damage of Wood Production Forest Function Škoda v mladostnih razvojnih fazah go- zda (mladje, gošča) Stopnje poškodovanosti: a) poškodbe so take, da v preostalem mladju lahko vzgojimo sestoj, vendar z dodatnimi negovalnimi in varstvenimi ukre- pi, b) poškodbe so take, da v preostalem mladju lahko vzgojimo sestoj, vendar le z dodatnimi negovalnimi in varstvenimi ukre- pi, prišlo pa bo tudi do zastoja v rasti, c) poškodbe so take, da so potrebne spopolnitve in dodatni negovalni in var- stveni ukrepi, d) poškodbe so take, da je potrebna popolna obnova. Izračun škode: Ad a) nadomestilo za stroške dodatne nege in varstva, Ad b) nadomestilo za stroške dodatne nege in varstva ter obresti za čas zastoja v rasti, Ad c) nadomestilo za stroške spopolnje- vanja, z obrestmi za dobo starosti uniče­ nega mladja, nadomestilo za stroške do- datne nege in varstva, GozdV 51, 1993 395 Ekonomsko vrednotenje škod, ki jih v gozdovih povzročijo požari Ad d) nadomestilo za stroške popolne obnove, z obrestmi za dobo starosti uniče­ nega mladja, zanje ne bi zahtevali polne odškodnine arnpak samo za tisti del, ki izvira iz zmanj- šane vrednosti pridobljenega lesa. Odškod- nino računamo samo za tisto škodo, ki se ji resnično ni mogoče izogniti. Škoda v starejših razvojnih fazah gozda V starejših razvojnih fazah (letvenjak, drogovnjak in debeljak) je treba, upoštevaje stvarne razmere v poškodovanem sestoju, ugotoviti samo realno škodo in presoditi, kako bi bilo mogoče smotrno korigirati go- jitvene cilje, da bi npr. del poškodovanih dreves odstranili že pri redčenjih in torej Stopnje poškodovanosti: a) poškodba je taka, da bo drevo raslo naprej, vendar bo zmanjšan količinski in kakovostni prirastek; v tem primeru pred- stavlja škodo razlika med pričakovanim do- nosom v dobi zrelosti, diskontiranim na sedanjo vrednost in dejanskim do nosom; ELEMENTI ZA OCENO ŠKODE, KI JO V GOZDOVIH POVZROČIJO POŽARI (shematični prikaz) THE ELEMENT$ FOR DAMAGE EVALUATION CAUSED IN FORESTS BY FIRES (a schematic presentation) Prizadetost lesnoproizvodne funkcije The damage of wood production tunction Prizadetost drugih proizvodnih funkcij The damage of other production functions Prizadetost splošnokoristnih funkcij The damage of the functions of general benefit Druge sestavine ocene škode Other e/ements of damage estimation 396 GozdV 51, 1993 v mlajših razvojnih fazah gozda in younger deve/opmental forest pha s es Odvisno od stopnje poškodovanosti: depending on damage degree: - dodatna gojitvena in varstvena dela, extrasilvicultural and protec- tion work, - zastoj v rasti, retarded growth, - spopolnjevanje, z obrestmi na vložena sredstva, interplanting, with the interesi per means invested, - popolna obnova, z obrestmi na vložena sredstva, complete reconstitution, with interesi per means invested če je dokazljiva, sicer kot satisfakcija, it provabfe, otherwise in the form of satisfaction če je dokazljiva, sicer kot satisfakcija, it provable, otherwise in the form of satisfaction v starejših razvojnih fazah gozda in o/der developmental forest phases Odvisno od stopnje poškodovanosti: depending on damage degree: - zmanjšanje količinskega in ka- kovostnega prirastka decrease in quantity and qua- lity increment - predčasni posek poškodova- nega drevja ali sestaja premature cul of damaged trees or a damaged stand - vzpostavitev prejšnjega stanja the restoring of the tormer si- tuation - osnovanje novega sestaja in najnujnejša gojitvena dela, nadomestilo za izgubljeni donos, the foundation of a new stand and the most urgent sifvi- cultural work, the compensa- tion for !ost yield stroški odstranjevanja poškodovanega mladja in drevja, the costs for the removing of damaged young wood and trees, stroški gašenja požara, the costs of tire extinguishing stroški preureditve gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtov, the costs for the reorganizing of forest managing and silvicu/tural plans Ekonomsko vrednotenje škod, ki jih v gozdovih povzročijo požari b) poškodba je taka, da je treba drevo posekati; škodo predstavlja razlika med čistim donosom sestaja v dobi zrelosti, diskontirana na sedanjo vrednost in čistim donosom, ki ga dobimo s predčasnim pose- kom poškodovanega sestaja. Kadar gre za poškodbe na večji površini, pa zahtevamo odškodnino, ki je enaka stroškom za vzpostavitev prejšnjega stanja. Zajemati mora torej: - nadomestilo stroškov osnovanja no- vega sestaja in najnujnejših gojitvenih in varstvenih del, - nadomestilo za izgubo donosa do do- be, ko bo donos novega sestaja enak danasu uničenega sestaja pred požarom. Od tako dobljenega zneska pa je treba odšteti čisti izkupiček, ki ga dobimo s pose- kom poškodovanega sestaja. 4.2. . Prizadetost ostalih proizvodnih funkcij gozda 4.2. The Damage of Other Forest Functions Poleg škode na lesu oziroma lesnoproi- zvodni funkciji gozda, je zaradi požara lahko škoda tudi na drugih proizvodnih funkcijah gozdov (postranski gozdni proi- zvodi - stelja, gozdni sadeži, smola, okra- sna drevesa - lovnogospodarska funkcija). O tej vrsti škode navadno nimamo trdnih količinskih kazalcev, saj ti proizvodi največ­ krat niso količinsko ugotovljeni. Zato jih tudi težko upoštevamo pri izračunu škode. 4.3. Prizadetost splošnokoristnih funkcij gozdov 4.3. The Damage of Forest Functions of General Benefit Poleg neposredne gospodarske škode pa so lahko kot posledica požara oslabljene tudi splošnokoristne funkcije gozdov. V tuji literaturi je opisano več metod, s katerimi skušajo avtorji materialno ovrednotiti eno ali več splošnokoristnih funkcij gozda. Ve- čina teh metod pa ni povsem ustrezna in splošno uporabna in ne izpolnjuje temeljne zahteve: dokazan ekonomski učinek delo- vanja oziroma vpliva posamezne funkcije. Zaradi kumulativnega učinka večine splo- šnokoristnih funkcij gozda, je izpolnitev te zahteve težl