* a c e se plačuje po 20 vinarjev od garmond-vrste za vsakokrat. Velja: zaceloleto4 krone (2 gld.) Denar naj se pošilja pod napisom : Upravnlstvo „Mira4‘ v Celovcu, Vetrinjsko obmestje št. 26. Naročnina naj se n apr ej. plačuje Leto XXII. Vsem dragim rojakom, naročnikom, dopisnikom in bralcem „Mir“-a želi srečno novo leto uredništvo in upravništvo „Mir“-a. Vabilo k naročbi. Kdor le količkaj zasleduje javno življenje, spoznati mora, kako važni so zlasti v naših razburkanih časih dobri časniki, ki se vojskujejo zoper mnoge laži, katere trosijo nasprotniki naše cerkve in našega nàroda vedno bolj drzno med ljudstvo, — se neustrašeno potegujejo za resnico in ljudstva teptane pravice! — Pri nas na slovenskem Koroškem liberalni nemškutarski nasprotniki, katerim so na razpolago mnogi pripomočki, ljudstvu na vse mogoče načine vsiljujejo liberalne nemške časnike in žalostno, slovenski pisano pokveko „Štajerca“. S tem hočejo Slovencem, zlasti slovenskemu kmetu, vzeti stari svetinji, kateri spoštovati so nas učili predniki naši, vero in pa narodnost! Da krivi nauki, ki se po nasprotnikih trosijo med ljudstvo, Slovencem ne prinesó sreče in boljših dnij, to nas uči vsakdanja skušnja. Zoper sovražno rovanje proti nam pa se moramo braniti z razširjanjem dobrih časnikov! Zato ob bližajočem se novem letu poživljamo vse svoje rojake, vse, ki so si še ohranili le nekoliko ljubezni do slovenskega ndroda, do mile domače govorice : Razširjajte in podpirajte „Mir“! Pridobivajte „Mir“-u novih odjemalcev, naročnikov ter bralcev; marljivo mu dopisujte, privabite mu vedno več novih prijateljev in podpornikov, zahtevajte „Mir“ po gostilnah, kamor zahajate! Če v tem oziru vsakdo stori svojo dolžnost, mora se utrditi moč dobrih, omejiti vpliv slabih časnikov! Naročnina, ki stane za celo leto 4 krone, za pol leta 2 kroni, naj se blagovoli pošiljati naprej. Pri naročilih naj se naznanja, je li kdo star ali nov naročnik. Na delo torej znova, vedno zvesti geslu : V s e za vero, dom in cesarja! Uredništvo in upravništvo „Mir“-a. Dežela neverjetnostij. Iz Prevalj. V naši prečudni deželi je kraj, Leše po imenu, znan po svojih premogokopih, a v novejšem času je še bolj zaslovel radi svoje Bvzorne“ šole. Ta šola pa je vam tudi cvet naprednega koroškega šolstva ! Sola je dvorazredna in dvojezična; obiskujejo jo samo slovenski otroci. Da je lansko leto v drugem razredu poučeval trd Nemec, to še ni nič kaj čudnega, pri nas nekaj navadnega; da pa so letos tudi v prvi razred poslali poučevat Nemko, to se je pa že našim ljudem zdelo malo čudno. — Otroci pridejo v šolo, učiteljica tudi in prične se veliko „kulturno“ delo. Radovedno upirajo otroci v učiteljico svoje oči, to jim je čisto nova prikazen. Učiteljica odpre svoja usta in izpregovori, otroci napnejo svoja ušesa in poslušajo, a kaj je to? Čisto tuja, popolnoma neznana govorica. Poslušajo še bolj pozorno, a ne razumejo besede. Učiteljica povzdigne V Celovcu, 31. decembra 1903. svoj glas, otroci še bolj napnó svoja ušesa, pa nič ne pomaga, učiteljice ne umejo. Učiteljici pojema potrpežljivost, začne kričati ; otroci odprejo tudi svoja usta in zijajo, pa tudi to nič ne pomaga, vse zastonj, učiteljice ne morejo razumeti. Strah in groza jih preletava. Kaj bo, kaj bo? Drugi dan se ponavlja tista komedija in tako dan za dnevom. Otroci so vsi plašni in zbegani. Tuje učiteljice se bojijo; kakor kakšna pošast jim je zmirom pred očmi, celo ponoči jih straši, ne morejo mirno spati. Stariše začne skrbeti. Tako ne sme, iti več dalje. Napraviti se mora red. Vse je nevoljno. Najprej stopi na noge občinski zastop : pritoži se na deželni šolski svet, pa brez uspeha. Na to g. župan od deželnega šolskega nadzornika brzojavno zahteva takojšnje spremembe, pa — brez uspeha. Ljudstvo postaja vedno bolj nevoljno. Vrši se protestni shod. Pritožba pošlje se na Dunaj; državni poslanec g. Žitnik interpelira g. naučnega ministra, tudi — brez uspeha. Učiteljica sama uvidi brez-uspešnost svojega dela, pri vseh šolskih inštancah od nadučitelja do deželnega šolskega nadzornika zatrjuje svojo nezmožnost do slovenskega jezika in prosi za premeščenje, pa — brez uspeha. Vsi slovenski časniki pišejo o teh kričečih razmerah, ves svet se zgraža, vse — brez uspeha. Že se bliža drugi mesec šolskega leta svojemu koncu in na šoli v Lešah se še vedno poučuje samo nemški — brez uspeha. Zadnje dni je učiteljica izostala, vsak dan jo otroci pričakujejo v šoli, pa doslej — brez uspeha. To se godi v „kulturni“ napredni deželi Koroški ! Deželni šolski nadzornik Palla, kaj delaš 2 Ali ležiš na svojih ušesih, da ne slišiš ljudskega glasb, ali imaš zavezane oči, da ne vidiš teh kričečih razmer? Kako dolgo še bodeš nas trpinčil, kako dolgo se igral z našo potrpežljivostjo? Nemški „schiilverein“ na delu. Nemški „schulverein“ je poslal vsem nemškim okrajnim odborom, občinam in hranilnicam, in v svoji predrznosti tudi slovenskim posojilnicam, oklic, naj podpirajo z izdatnimi darovi ndrodni boj društva. Nemški „schulverein“ je dosedaj nabral 3,111.146 kron za občine, ležeče na jezikovni meji, ki se nahajajo v ,, n e varnosti", v 116 občinah je vzdrževal nemške šole, v 150 občinah je ustanovil, oziroma vzdrževal otroške vrtce, v 269 občinah je omogočil zgradbo novih šolskih poslopij, v 682 krajih, ki se nahajajo v „nevarnosti“, je naklonil podpore za nabavo učil, za božične darove in druge namene. Imamo zapisnik darov, iz katerega posnamemo, kako bogate Judeževe groše je pošiljalo nemško šolsko društvo na Koroško. Ta izkaz nam priča o žalostni resnici, da je na Koroškem le malo šol, katere bi ne bile že dobile kako podporo od Bsehulvereina“. Po stanju od 31. dec. 1902 so dobile šole v okrajnem glavarstvu : Beljak 27.317 K, Šmohor 16.242 K, Celovec 53.166 K, Št. Vid 1908 K, Velikovec 36 902 K, Volšberg 2420 K. Razim tega še „raznih podpor“ 21.766 K, vkup tedaj 159.721 K, katera svota se je uporabila za to, da se koroškim Slovencem ukrade to, kar jim je Bog dal: beseda materina, lepa govorica slovenska, in ž njo'tudi živi verski čut! Nemci, ki se toliko bahajo s svojo mogočnostjo, ki pravijo, da se bojé samo Boga, drugega pa nikogar na svetu, — ti Nemci se ne sramujejo iskati si novih privržencev z izdajskim denarjem, z Ju-deževimi groši! Njim ni mar, da bi branili svojo deco, ker ta ni v nevarnosti; Nemcem se povsod le predobro godi, ker že vlada pazi na to, da se jim kje ne stori kaj žalega. Njih nakana in delo je edino le to, da stegujejo svoje kremplje po slovenski deci, da iz slovenskih otrok, in to s pomočjo naše šolske uprave in učiteljev, napravljajo izdajice slovenskega ndroda, prave pravcate janičarje ! Štev. 53. Svota posameznih podpor v omenjenem izkazu žal ni navedena. Tam stoji samo, se je li kaki šoli dala podpora za šolsko zgradbo ali v druge namene. V naslednjem navedemo imena vseh tistih šol, ki so dobile podpore v sramoten spomin tudi poznejšim rodovom! Za zgradbo šolskih hiš so dobile podpore šole: Brda, Borie, Šmohor; — Anabihl, Žrelec, Borovlje, Grlinje, Golšovo, Karnski grad, Št. Jakob pod Celovcem ; — Št. Lipš pri Mostiču ; — Podklošter, Skočidol, Gozdanje, Lipa, Naborjet, Strmec, Vrata, Guštanj, Važenberg, Spod. Dravograd. „Razne podpore", t. j. za učila itd. so dobile šole: Brda, Borie, Goriče, Šmohor, Melviče, Št. Lorene, Št. Pavel, Št. Štefan ob Žili; — Bistrica v Rožu, Borovlje, Frajdenberg, Glinje, Grabštanj, Trdnjavas, Celovec (!), Kotmaravas, Podljubelj, Bilčoves, Poreče, Radiše, Dholica, Št. Tomaž, Vetrinj, Ljubelj, Verovce; — Št. Lipš, Št. Jur, Mostič; — Podklošter, Plajberg, Domačale, Brnca, Skočidol, Rute, Loče, Lipaljavas, Lipa, Naborjet, Malošče, Podturje, Pontabelj, Predil, Rabelj, Rožek, Čače, Št. Jur ob Žili, Trbiž, Vrata, Ukve, Vrba; — Pliberk, Dobrlavas, Železna Kapla, Globasnica, Krčanje, Grebinj, Guštanj, Kotlje, Lipica, Možica, Libuče, Fara, Prevalje, Vogrče, Ruda, Švabek, Črna, Žitaravas, Št. Danijel, Šmihel nad Pliberkom, Št. Peter, Tinje, Črneče, Tunel, Velikovec, Djekše, Spodnji Dravograd. To je imenik vseh tistih šol, ki so sprejele Judeževe darove. Žalost obide človeka, ko gleda to dolgo vrsto in bere vsa ta imena! Največji dobiček od teh darov imajo pač učitelji, in samo to je škoda, da v izkazu nočejo povedati, koliko od zgoraj naštetih svot je šlo naravnost v vedno prazne žepe raznih učiteljev! Saj vemo, kako so darovi nemškega „schulvereina“ častni darovi za politično delovanje in hujskanje učiteljev ob raznih volitvah! Velike svote trosijo zakleti naši nasprotniki, da bi nam ukradli rodno našo zemljo. Nàrodna dolžnost zahteva od nas, da branimo to zemljo z vsemi močmi, da se zanjo potegujemo odločno in požrtvovalno ! Osma božičnica v „Mrodni šoIi“ t Št. Rupertu pri Velikovcu. Kakor se ob kakem slovečem svetišču, ležečem na visoki gori, ob določenih časih zbira veliko število božjepotnikov, enako tudi ndrodno svetišče koroških Slovencev, naša „Nàrodna šola", nahajajoča se na tako važnem mestu v središču slovenske podjunske doline, vselej, kadar se v njej obhaja kaka slavnost, privabi ogromno število svoj nàrod ljubečih rodoljubov in rodoljubkinj, ki prihitijo semkaj, da bi njihova srca ob ovem mladeniškem ognišču vnovič vzplamtela v ljubezni za mili naš materni jezik. Nad vse sijajno vršila se je tako letošnja osma naša božičnica. Udeležba je bila ogromna, blizo vsaka župnija podjunske doline poslala je semkaj svoje zastopnike, zapazili smo pa celo drage goste iz beljaške in celovške okolice in iz lepe rožne doline. Kar pa raznovrstnost slavnostnega sporeda zadene, točnost in dovršenost izvajanja posameznih njegovih točk, se mu mora reči, da letošnja božičnica tudi lansko zelo sijajno božičnico za veliko prekosi. Tudi letos smo napravili dvoje predstav. Prvo predstavo, katero smo dne 15. t. m. priredili za naše otroke, ste počastili v našo veliko veselje njihovi ekscelenci visokorodni gospod in gospa baron in baronica Pino, potem visokorodna gospa Erna pl. Mayrhofer-Grunbiihel, soproga c. kr. okr. glavarja z otrokoma, c. in kr. stotnik g. Sertič, g. Cehner in g. kanonik Weiss. Tudi smo na ta dan več kmetskih družin povabili, da bi drugi dan bila manjša gnječa. Ali vkljub temu je bila drugi dan dné 16. t. m., ko se je vršila glavna slavnost, slavnostna soba prav tje do odra natlačeno polna občinstva. Celo za kulisami na odru smo morali 2Ì4 nekaterim gostom prostore odkazati. Slovenska duhovščina je bila častno zastopana po okroglo 20 gospodih, med njimi mil. g. stolni kanonik in kan-celar Janez Vidovič iz Celovca in g. dekan Šimen Čemer iz Velikovca. Gospod župnik Treiber prisrčno pozdravi navzoče in razveseli jih z veselo novico, da je zgradba velike dvorane, ki se bo v prihodnji spomladi na tukajšnjem šolskem vrtu zidala in ki bo služila kot šolska telovadnica in ob enem kot slavnostne dvorana, popolnoma zagotovljena, 'VVJ-S- no skrajni potrebi in bo širšim slojem našega naroda udeležba naših šolskih slavnosti omogočena. Ko smo za lansko božičnico samo v denarju dobili ogromno svoto 1020 kron darov, smo si mislili, da darežljivosti naših rodoljubov ni mogoče še višje napeti. Ali varali smo se, zakaj letošnji denarni prispevki so dosegli velikansko svoto 1149 K 49 v. Kaže se tedaj, da slovenska darežljivost za našo šolo nobene meje ne pozna, da koroški Slovenci našo „Nàrodno šo!o“ ljubijo, kot svojo očesno punčico in so za njo pripravljeni vse žrtvovati. Tudi v blagu smo zelo veliko prejeli. Velika dobrotnica naše šolske mladine, visokorodna gospa baronica Pino, je nam podarila 86 žepnih rutic, 12 belih platnenih žepnih rutic, 12 zimskih robcev na glavo, 13 parov zapestnikov, 12 parov zimskih nogavic in 25 metrov barhonta za obleko. Vztrajna naša podpornica, slavna češka pisateljica g. Gabrijela Preissova v Pragi, je darovala 6metrov jako lepega zimskega sukna. G. Cehner, svečar v Velikovcu, je daroval svečice za božično drevo in zelo velik zaboj sladkarije za otroke. G. Mitterberger, krojač v Velikovcu, je nam naklonil 41/., metra zimskega blaga za dečke, gosp. Magnet, trgovec s papirjem, pa veliko kosov svinčnikov in pisalnih potrebščin. G. Čarf, koiarski mojster v Velikovcu, je poslal jerbas lepih jabolk, kmet Habernik na Ruštatu jerbas lepih hrušek, kmet Vrank pa je kakor vsako leto podaril lepo božično drevo. Z denarnimi darovi se je kupilo 474 metrov blaga, 25 parov zapestnikov, 22 ducatov žepnih rutic, razun tega pa veliko kap, nogavic in blaga za predpasnike in spodnjo obleko. Vsled te velikanske darežljivosti smo mogli 214 otrok prav bogato obdariti in sicer je dobilo celo obleko 74 otrok, novih čevljev se je razdelilo 53 parov, pa tudi drugi otroci so dobili po troje reči, kar je kateri najbolj potreboval. Gosp. župnik se v iskrenih besedah zahvaljuje vsem preblagim dobrotnikom na nedosežni njihovi darežljivosti. Naj bodi vsem ljubi Bog obilen plačnik! Ob splošni pozornosti se začne izvajanje slavnostnega sporeda, ki je bil jako bogat in raznovrsten, zakaj nastopilo je 70 otrok, tako da je cela slavnost trajala tri ure in pol. Za slavnostnima govoroma so sledile deklamacije otrok vseh štirih razredov. Jako izvrstno so otroci svojo nalogo rešili. Posebno so se prikupili celo majhni otroci. Strmeti smo morali nad deklamovanjem šestletnih deklic Uršike Kasl in Žalike Parti, ki ste nastopili v zilski ndrodni noši in ste deklamovali zelo naravno in neustrašeno, dasi še le tri mesece šolo obiskujete. Naravnost dovršeno sta pa deklamovala sedemletni deček Lipe Urbanc pesem „Zajec po zimi“ in osemletna deklica Rozika Rodler pesem „Prve snežinke". Dasi so deklamacije dalje časa trajale, vendar ni bilo nobenega dolgočasenja, ker vmes so bili uvrsteni jako veseli prizori, ki so občinstvo naravnost očarali. Tako je nastopilo na odru devet celo majhnih deklic, napravljenih kot kuharice z belimi predpasniki in z lesenimi kuhalnicami, ki so stopivše v polukrog prelepo opevale kuharična opravila. Na to se je nudilo nam še večje presenečenje. Med vdarjanjem na boben prikoraka na oder vojaški oddelek celo malih dečkov v vojaški opravi s papirnatimi čakami na glavi in opasanih z lesenimi sabljami. Pokažejo kaj znajo. Načelnik zaukazuje: „Tri korake naprej, stopaj! — Na levo, na desno krenite!” Vse so dečki pravilno in točno izvršili. Na to načelnik izvrstno deklamuje pesem „Mladi vojaki". Konečno celo krdelo med dviganjem lesenih mečev navdušeno zakliče „hura!“ in zopet pravilno vojaško odkoraka. Mlade kuharice in vojaki želi so pri poslušalcih burno odobravanje. Posebno pa je navduševalo občinstvo prekrasno petje, ki se je izvajalo med posameznimi točkami. Dovršeno kakor vselej je pel tukajšnji cerkveni zbor pesmi „0j Detece iz nebes", „Domovina mili kraj" in „Slovan\ Krasno ste predstavljali in peli gojenki Zofka Škarja in Rozalija Skruba samospev „Sarafan“. Naravnost zmagovit utis ste pa napravili ndrodna pesem »So ptičice zbrane, v planince leté" in Nedvedova „Pozdravljam te gorenjska stran”, kateri so izvrstno peli naši otroci ob enem s cerkvenim zborom. To so pesmi, ki so prav iz ndrodove duše vzete in dvignejo tudi slednjega zaspanca iz ndrodne mlačnosti. Središče naše lepe slavnosti ste pa zavzemali igri „Sv. Neža" in „Dr. Vseznal in njegov sluga Štipko Tiček". Namesto jedne daljše igre predstavljali ste se letos ovi dve krajši igri, prva versko-resne, druga veselo-šaljive vsebine. Prvo A’V* igro je predstavljalo 13 otrok iz 3. in 4. razreda. Za igro „Sv. Neža” so čč. sestre za vsako osebo celo novo, prav po starorimskem kroju napravljeno, naravnost krasno obleko omislile. Junakinja ove igre je znana rimska devica sv. Neža, potomka starorimske družine Pulvijevcev, kije 1. 304 v Rimu umrla mučeniške smrti. Pretor (najvišji sodnik) v Rimu, Simforjan (Matija Lušin), krasno oblečen v dolgo, z dragocenim krasotičjem obšito rimsko obleko rumene barve in ogrnjen z rdečim plaščem, in njegova žena Klavdija (Ana Hafner) v dragoceno obleko vijolične barve oblečena, sta si namenila sv. Nežo (Micka Volavčnik) za ženo svojemu sinu. Simforjan je vzor rimske pravicoljubnosti, samo proti svoji ženi je preveliko prijenljiv, ali njegova žena Klavdija je silno zagrizena neverka, ki smrtno sovraži kristjane. Ali Neža, krasno v celo belo oblečena in z modrobarvanim plaščem ogrnjena, naravnost vsako snubitev odkloni, češ, da je svoje srce že drugemu neskončno plemenitemu ženinu izročila. Ko Nežo pretorjeva sužnja Serva (Micka Kramer) ovadi, da je kristjana, tedaj skušata Simforjan in Klavdija najpoprej z dobrim, potem s pre-tenjem s smrtjo, Nežo od krščanske vere odpraviti, ali zaman. Neža ostane trdna. Tudi ko pretor pokliče Nežino mater Luciuo (Rozalija Einspieler), ne opravi nič, ker Lucina Nežo le še bolj v veri potrdi. Potem pokliče pretor Vestalke, rimske device in duhovnice malikinje Veste. Vestalke Emilija (Barbika Štih), Favstina (Micka Roblek) in Lucila (Mihaela Muri) v zelo lepo rumenobelo obleko s širokimi rokavami oblečene pa tudi nič ne opravijo proti Neži, nasprotno se dve, Favstina in Lucila, pokristjanite. Konečno poskušajo še tri posvetno misleče rimske deklice Jukunda (Regina Rabič), Libora (Micka Volbank) in Superba (Lizika Muhar) Nežo pregovoriti, ali Neža ostane stanovitna, največjo nadležnico Superbo vdari angelj (Ana Lipold) s slepoto. Neža jo čudovito ozdravi in Superba postane tudi kristjana. Zdaj sledi dogodek za dogodkom. Simforjan se vendarle uda svoji ženi in obsodi Nežo v smrt. Ali kako lepo se Neža maščuje, umirajoča še sprosi Simforjauinemu obolelemu sinu ozdravljenja. Ta ! postane celo kristjan in vsled tega ga vržejo v ječo. Simforjan ima vsled obsodbe Nežine silno slabo vest. Zagrizena Klavdija, ko čuje, da je sin kristjan postal, sama sebe usmrti ter si namreč vrat prereže. Simforjan odloži pretorjevo čast in se potrt po ovih strašnih dogodkih umakne v samoto. Ob enem zgubi Nežina mati Lucina še zadnjo svojo hči Emerencijano (Micka Kobentar), ki, ko moli ob Nežinem grobu, od morilčevega kamna zadeta umrje v maternem naročju. S tem ginljiva igra konča. Otroci so si to igro izvrstno naučili iu jo res dovršeno predstavljali. Igra je napravila na poslušalce najglobokejši vtis, tako da so bili do solz ginjeni. (Konec sledi.) Dopisi. Hodiše. (Pogreb.) Dne 20. dec. je v Gospodu zaspal naš cerkovnik p. d. Janez Modrič, katerega smo vsi spoštovali. Štar je bil 70 let in službo cerkovnika zvesto opravljal 30 let. Veliko prijateljev ga je spremljalo do hladnega groba. Da so ga ljudje spoštovali je pokazal njegov pogreb; prišli so od vseh krajev. Tudi pevci so mu zapeli nagrobnico. Vodil jih je Jožef Jager, organist iz Breze. Naj počiva v miru! Dholica. (Občinska volitev.) To pot pri volitvi za našo občino žal še nismo zmagali, ker pač nimamo na razpolago tistih pripomočkov, kakor jih imajo vladajoči liberalni kričači. Kako so postopali, kaže med drugim sledeče: Dne 18. decembra se je podalo več mož po glasovnice. Na mesto glasovnic pa so dobili od tajnika po ukazu župana odgovor, da se bodo glasovnice razdelile šele na dan volitve ; to seveda je veljalo le za našo stranko, nasprotniki so jih še prej imeli. Pritožili so se možje na glavarstvo in pojasnili, kako čudno naš župan postave glede občinske volitve spolnuje, § 24. celo ne pozna. Da pri takih razmerah ni mogoče priti do zmage, je jasno. Dne 21. decembra jo bila volitev. Nasprotniki so po velikanskem naporu iu groznem pritisku zmagali. Tukaj se je pokazalo, kakšno moč ima pijača. V tretjem razredu so nam pooblastila dala smrtni udarec. Posestniki iz Dholice so se izvrstno držali. Pokazali smo, da je nas vendar še veliko. Žalostno je, da so med nami možje, ki dano besedo snedó. — Razmerje glasov je bilo sledeče: V prvem razredu se nismo volitve udeležili ; v drugem so dobili nasprotniki 24 in mi 16, v tretjem nasprotniki 97 in mi, žalibog, samo 51 glasov, ker so razni volilci pooblastila nasprotnikom dali in naša preklicali. Edino ta pooblastila so nas vrgla. Podgora. (Vžigalice.) Kamor se ganeš ali greš in kjer poprašaš, nikjer ne dobiš nàrodnega blaga ali vidiš slovenskega napisa, bodisi cikorija, svinčniki ali vžigalice. Za zgradbo konsumnega društva v Borovljah so dobili denar v slovenski P £10 ' »Bauern./:-^__ tere se prodajajo . podpiraj nasprotnika, Tako tudi v drugih trafika^ Brdo ob Žili. (Čudne ndroa-..; Najstarejša dva, ki sta umrla letos v tukajšnji sta brata Janez in Anton Druml. Starejši Anton Druml rodil se je 11. januarja 1815, umrl pa e 20 decembra 1903, tedaj skoraj 89 let star. Rodil se je tukaj na Brdi, kjer je bil pozneje posestnik, umrl pa je kot gost v sosednji Veliki vasi. Videl je že tretji svoj rod ter je bil po jeziku Slovenec. Njegov brat Janez rodil seje 19. junija 1818; pri svojem delu prišel je pozneje med tuje ljudi, postal je po svojem jeziku Nemec, umrl pa je v svoji domači hiši daé 28. aprila 1903. To je lepa podoba tukajšnjih ndrodnih razmer, pa tudi lepa podoba zadnje občinske volitve. Domačin, brat Slovenec, propada, brat njegov — Nemec po duhu — pa s tujo pomočjo zmaga. Navesti hočem še podoben slučaj. V neki hiši tukajšnje fare živi star mož, Štefan Pip po imenu. Rodil se je 30. okt. 1816, po rodu je Slovenec. Njegova hči, ki je podedovala po njem posestvo, vzela je moža iz bližnje, na pol nemške strani, ki seveda že zdaj nemški govori. Ta je omenjeno posestvo tudi že oddal svojemu sinu, ki je Slovenec in kateri se je že oženil in ima tudi že otroke. V tej hiši najdemo tedaj ob enem tri gospodarje ; prvi in tretji sta Slovenca, drugi pa je Nemec. Podobnih slučajev imamo tukaj že dosti in jaz sam sem slišal neko mater praviti, da se z mlado gospodinjo, rojeno Nemko, ne morete razumeti. Žabnice. (Občinske volitve.) V nedf 20. dec. smo imeli občinske volitve. Že naprej sl vedeli, da propademo, ker večina je na strani liK. ralcev. V nedeljo je volil II. razred, udeležba velik liberalci so vse skupaj spravili, kar so dobili, im so veliko pooblastil od vdov, s katerimi so konču„ zmagali. Volili so može liberalne stranke ; izvoljeni so pristni liberalci, nemškutarji, najhujši nasprotniki cerkve kakor tudi slovenskega jezika. Upali smo, da zmagamo v I. razredu, a žalibog, varali smo se. Nekateri naši so volili nasprotnike, eden je izostal in g. nadučitelj S t r e s, na katerega smo se zanašali, je nam obrnil hrbet in volil liberalne nemškutarje. V odboru imamo le tri svoje. Ako ni nac hotel z nami voliti, ostal naj bi bil kot roje venec doma. A največji nasprotniki so pa tisti ljudje, ki imajo poleti na svetih Višarji zaslužek in takorekoč samo le od cerkve ži ravno ti so največji nasprotniki cerkve in nikov ! Sram jih bodi ! Važenberg. (Oddaja lova.) Pri zadnji občinski seji je naš občinski odbor sklenil s 13 proti 5 glasovi, da se odda lov velike važenberške občine licitacijskim potom po posameznih davčnih občinah, ne pa kar pod roko Velikovčanom. Pri prejšnji seji se je sklenilo ravno nasprotno. Natančnejše poročilo o zadnji seji sledi; prav zanimivo je bilo. Licitacija na lov se vrši v nedeljo dne 3. januarja 1904 ob 1. uri pri Laureju v Šmarjeti in sicer za davčne občine : Tinske in Šmiheljske Rute 140 K, Mrzlavoda 120 K, Koš 120 K, Trušnje 30 K, Ruštat-Crnigrad 70 K, Rakole 80 K, Telenberg 40 K, Mali Št. Vid 60 K in Važenberg 120 K. Torej pridite prijatelji lova! Vadjuma je 10%. Ne trdimo, da bi Velikovčani ne smeli imeti lova, če pa ga hočejo imeti, naj ga tudi plačajo, da občina kaj pridobi. Kmetje, bodite trdni! Krčanje. (Razno.) Po trimesečnih počitnicah začela se je pri nas zopet šola. Dobili smo novega učitelja g. Jožefa Drescher. — Dne 7. t. m. imeli smo, kakor ste že poročali, v Grebinju občinsko volitev, katere se je udeležilo izvanredno veliko vo-lilcev, vkljub prav neugodnemu vremenu. Agitacija in pritisek od nasprotne stranke, na čelu ji gosp. dr. med. Maruschitz in nadučitelj (!) Rohrmeister, ki so se združili s socijaldemokrati, je bila do skrajne meje. Letali so že precej časa pred volitvijo po kajžah in lovili pooblastila, pa vse zastonj, — zmagali smo z veliko večino. Le v I. razredu je dobil en nasprotnik milost treh naših volilcev, da je prišel v odbor. O g. dr. M. bi se moglo še marsikaj poročati, pa za sedaj mu še prizanesemo, da se po volitvi vsaj malo odpočije; toliko truda, — pa zastonj, — kje je plačilo? Take in enake misli ga še mučijo noč in dan. Mohliče. (Naj večja laž.) Blebetave „Freie Stimmen" z dne 24. dec. prinašajo z Mohlič največjo laž, kar jih je svet že kdaj videi. Četudi smo obljubili na neslanosti omenjenega lista ne več odgovarjati, vendar to moramo omeniti, da je resnicoljubni (?) mohliški dopisnik, ki je „Miru“ očital laž (ki pa je bila le pomota), izlegel tako debelo, da so jo „Fr. St.” komaj zanesle v javnost. Strmimo, v Mohličah je našel dopisnik samo še 3, reci cele tri Slovence. Dober tek bralcem tega lista, ki take „tovste“ požirajo! Mi pa razpisujemo dopisniku 1000 K nagrade, katero dobi takoj, ko nam M. Šk.____ P. Dreier-A.,.. Dre. ^.iduuur, Francejeva kramarca; J. Pnšl, borovški mlinar; Dreier-Kogelnik in L. Gros, Jelenova mati v Vogljah, Lenartovi v Sopotici 3 krone. Po 2 kroni so darovali: Holcer Pavel, Jos. Dreier-Tumpie, Kastrun-Kolar, Jurij Lesičnik-KavSič, Blaž Peternel-Zavit, Klein-Hudej, Jakob Nuart-Habner. Blaž Lebar-Anštin 1 krono 80 vin., Janez Rozman-Kovafi 1 krono in mizar Janez Omač 60 beličev. Usmiljeni Jezus, kateremu smo pripravili sedaj v Št. Juriju v tabernakeljnu kolikor toliko dostojno prebivališče, poplačaj in povrni obilo vsem dobrotnikom naše cerkve. Tudi v Malem Št. Vidu, kjer so si pred par leti popravili cerkev, kjer jim je Oswald, sedanji cerkveni ključar, iz svojega dal napraviti nove orgle in kjer so lansko leto dobili nove stole, tudi tam hočemo prihodnje vigredi od zunaj očediti cerkev. Prevalje. (Razno.) Edino slovensko društvo za delavce na Koroškem v Prevaljah krepko deluje v blagor svojih udov. Taisto ima svojo knjižnico, iz katere se je tekoče leto izposodilo lepo število nad 1200 knjig. Tudi naša mladina ne spi že dolgo /eč narodnega spanja. Mladeniško in dekliško tvo, ki sta izmed najstarejših na Slovenskem, leta sicer tiho, a vztrajno v probujo mladine, lašega g. kaplana bi sociji najrajše pohrustali, noče tako pridigovati, kakor bi radi rdeči ,ci. Da bi jim le fant v želodcu ne obležal ! — Dné 17. t. m. oglasilo se je na Prevaljah tambu-raško društvo „Javor“ iz Karlovca. Priredilo je koncert, ki je bil precej dobro obiskan, čeravno smo o prihodu dragih bratov precej pozno zvedeli. Ta večer nam ostane še dolgo v spominu. Društvo je na potu v Berolin. Darovi. Za ^Učiteljski dom“ so darovali: G. J. č 10 K, g. J. Boštjančič 20 K. Iz zapuščine . Ledvinka 20 K, g. Grafenauer nabral 22 K vin., g. Al. Hutter 10 K, g. J. Kindlman 4 K, Fr. Volavčnik 20 K, g. S. Greiner 10 K, g. J. Maierhofer 10 K, g. J. Fritz 5 K, g. J. Strojnik 2 K, g. A. Tevel 2 K. Skupaj 133 K 10 vin. Lepa hvala! No vičar. - roTco 1 Na Koroškem. Naš odvetnik gosp. dr. Janko Brejc daje strankam brezplačno pojasnila o občinskem volilnem redu, za reklamacije, pritožbe itd. Slovenci, poslužite se te prilike in storite pri občinskih volitvah vseskozi svojo dolžnost! Kri je tekla pri občinskih volitvah v Globasnici. Nemčurska „fakinaža“ se je s pestjo znosila nad Slovenci radi častne slovenske zmage. To je „kultura“, s katero hočejo nasprotniki „osre-čiti“ Slovence. Fej! — Tudi na Dholici so nasprotniki enega naših do krvavega pretepli. V Selah so Slovenci častno zmagali v drugem in tretjem razredu, prvi je ostal nemčurjem. Zopet eden! Slovenski učitelji gredo s Koroškega radi nasilstev, katere morajo pretrpeti v sedanjih kričečih šolskih razmerah na Koroškem. Kakor znano učitelja gg. Mencin in Koschier že delujeta na Štajerskem, a sedaj je šel za njima tudi g. Jurij Lui ek, dosedaj učitelj-vodja na Suhi, ki je premeščen kot učitelj v Makole. Kako se bo Palla opravičeval v prihodnjem deželnem zboru?! Bohovske zadeve. Razpisana je do dné 23. januarja župnija Žitaravas. Osehne novice. Gg. Ožbolt Ilavnik z Reberce in Alojzij Ehrlich iz Žabnic sta dovršila svoje študije in vstopita kot praktikanta pri deželnem sodišču v Celovcu. — V Šmohorju je umrl dné 23. t. m. tamošnji c. kr. notar g. Bračko, star 45 let. — Povodom pomožnih del vsled zadnje povodnji so bili od cesarja med drugimi odlikovani : Deželni poslanec K. Ghon v Beljaku je dobil red železne krone III. vrste; dež. poslanec Dreyhorst v Trbižu viteški križec Fran Jožefovega reda; župnik Fr. Yacha v Malti zlati zaslužni križec s krono; župana Fran Ehrlich v Ukvah in M. Fischer v Smerčah zlati zaslužni križec ; učitelj M. Payer v Naborjetu srebrni zaslužni križec s krono. — Za župana v Pliberku je izvoljen gosp. Nik. Girardis. ^tiga pisatelja ! JB'r. Meskuuu., vóo. Danijelu nad Pliberkom, i ki se je že takoj s prvim svojim spisom tako pri-: ljubil slovenskemu občinstvu, da ga isto smatra \ sedaj gotovo za enega izmed najboljših slovenskih pripovedovalcev. Globoki čut, ki veje iz vsake njegove črtice, gorko rodoljubje in oni bujni jezik mora očarati vsakogar. Knjiga je izšla v zalogi knjigotržnice Kleinmayr in Bamberg v Ljubljani ter stane 3 K 50 v. Toplo priporočamo to knjigo vsem rojakom. — „Mali vitez“, roman slavnega poljskega pisatelja Henrika Sienkiewicza, ki je izhajal v posameznih zvezkih v isti založbi, je sedaj popolen. Prevod je dober, gladek, čita se prav prijetno. Okrašen je tudi s podobami. Knjigo prav toplo priporočamo našemu občinstvu, katero bo gotovo rajši seglo po nji, kakor po kakem slabem prevodu nemških romanov.— »Glasnik najsvetejših src“, ki vrši prelepo nalogo: širiti in množiti češčenje presv. Jezusovega srca zajedno s češčenjem deviškega Marijinega srca toplo priporočamo Slovencem v obilno naročbo. Ta list je najcenejši vseh slovenskih listov ; stane namreč 80 vin., a vsak naročnik je deležen vsaki mesec najmanj pet sv. maš, katere opravlja njegov gospod urednik v romarski cerkvi na Brezjah in v župnijski cerkvi v Mošnjah. Kdor jih naroči deset, dobi en list za nameček. Uredništvo je v Mošnjah, p. Radovljica. — »Iz raznih stanov." Speval Taras Vaziljev. Z dodatkom »Urban iz Ribnice". Tako je naslov drobni knjižici, ki jo je izdalo društvo za pripravniški dom v Ljubljani in v kateri so dokaj mične pesmice, opevajoče posamezne stanove. Gospodarske stvari. Nekoliko zdravstvenih opombic. 1. Dihajte skozi nos. Če po zimi na mrzlem zraku mnogo govorite, ali če udihujete na ustna hladni zrak, prehladite se kaj lahko in začnete kašljati. Tudi ni zdravo po leti udihavati vroči in s prahom napolnjeni zrak. Torej dihajte po mogočosti skozi nos, kajti on greje in čisti vzduh in ohranjuje s tem vaše zdravje. 2. Jejte jabolka. Kdor jé rad jabolka, tisti navadno lahko prebavlja in ga v želodcu ne tišči; v ta namen je posebno priporočljivo pojesti jedno jabelko zvečer, predno se gre v postelj. Za razdražljive (nervozne) ljudi so jabolka velike zdravstvene vrednosti, ker pomanjšajo in potolažijo nervoznost. 3.Skrbite za zdrave zob e. Brez zdravih zob ni pravega zdravja. Zobje morajo hrano drobiti, da jo potem želodec lažje prebavi. Če niso zobje zdravi in če jih sploh ni, potem želodec kaj rad oboli, ker se preveč muči pri prekuhavanju neprežvečene hrane. Kdor je ostal brez svojih zob, tisti naj si omisli umetne, če le količkaj more. Da vam pa ne bodo lastni zobje opešali, ravnajte se po tem-le: Po vsakem jelu izperite zobe z mlačno vodo ; trebite jih samo z gosjim perjem ali z lesenimi zobotrebniki; peresa, noževi, igle in sploh kovinske stvari so za to škodljive. Z zobmi ne drobite orehov, lešnikov in drugih trdih rečij. Ne jejte in ne pijte niti prevročih, niti premrzlih jedij in pijač. Kdor čisti zobe z zobno ščetko, tisti naj si nabavi mehko, ali nikoli ne pretrde ščetke: z njo naj ne čisti samo zunanjo stran zob, ampak tudi notranjo in tisto, s katero hrano žveči. Najbolje in tudi najceneje sredstvo za čiščenje zob je stolčena kreda, vsaj do danes ne poznajo zobozdravniki boljšega čistila. Vse druge „praške in vode za zobe" pustite na miru, ker bi utegnili zbog svojih kemičnih sestojin lahko škoditi. 4. Ne kašljajte po nepotrebnem. Človek res ne bi verjel, koliko moč imajo te besede, če se jih strogo držimo. Človeku je treba dobre in trdne volje, da ne kašlja, če ga enmalo žgače v grlu. Ko se je nekoliko časa premagal, potem kašelj sam od sebe izgine. Poznal sem moža, ki še dandanes živi tam nekje pri Beljaku, ki ni pustil svojemu nekoliko prehlajenemu dečku kašljati. No, drugi dan pa dečka ni več šegetalo po grlu. To sem bral tudi v nekem zdravniškem listu. Se-véda mora človek včasih, če je prehlajen, pri najbolj! volji kašljati, ali tisto pokašljivanje se mora preprečiti, ker to se izvršuje le bolj iz navade. Torej je kašelj po mogočosti zadržavati. _r, - —...... ob /£v uh popomdne v »Narodnem domu“ v Št. Jakobu v Rožu po navadnem vsporedu. K obilni udeležbi vabi najuljudneje odbor. I. koroško tamburaško društvo »Bisernica« v Celovcu izreka vsem svojini ljubim dobrotnikom, podpornikom, in članom s tem najprisrčnejšo zahvalo za blagohotno podporo v pretečenem letu, ter kliče iz dna srca : Veselo in srečno novo leto! P' !iOtei°Sjgke številke od 26. decembra 1903. Trsi 38 40 85 44 29 Line 28 77 84 67 21 Častna izjava. Jaz podpisani Andrej Koschutnik, nadučitelj v Trdnjivasi, obžalujem, da sem dné 11. septembra t. 1. o priliki nekega prepira Martina K o r d a š a p. d. Kropfa, posestnika v Medgorjah, z raznim predbaci-vanjem razžalil. Detiene razžalitve in pred-bacivanja s tem javno prekličem. Andrej Koschutnik. BRUSNICE (Preiselbeeren) jem vkuhane, izvrstnega okusa, pošiljatev s 5 kg 6 K 40 v. — Pravi naravni malinov sok, gosto s sladkorjem vkuhan, 5 kg samo 7 K. — Kompoti (vkuhe) za polnjenje krofov in druzegapeciva itd.; mareličen, jagodov, ribezljev in malinov kompot, se pošiljajo v elegantnih pločevinastih loncih, 4 kg netto, ali več vrst na željo v enem zabojčku za 7 K proti povzetju ali če se denar pošlje naprej. — Za obilo naročbo se priporoča Bohumil Beneš, Police n. Metnji. (Češko.) Kaj je novega? Kdor hoče zvedeti najnovejše svetovne in domače vesti, naj čita tržaški dnevnik »Edinost" ki izhaja od 15. novembra 1903 naprej ob 5. uri zjutraj. j® edini slovenski dnevnik na slovanskem .IJMIllUnt jugu, ki izhaja zjutraj in po 7krat na teden (tedaj tudi ob nedeljah in praznikih). EdillOSt “ ^r*č'h\za.n'mive novice iz tujih in do- J ! fintai " Prinaša v podlistku izvirne romane ali prevode slovanskih in drugorodnih romanopiscev. i^dlBiš^a prinaša najnovejše zanesljive trgovinske .. ■ II vesti in borzne sklepe o valutah, efektih, kolonijalih in žitih. (N| in -■ se razpošilja s prvimi jutranjimi vlaki iz Trsta ter jo sprejmejo naročniki po vseh slovenskih krajih isti dan ko izide, tako n. pr. v Ljubljani in Pulji in na Reki opoldne, v Gorici ob 9. uri zjutraj, v Št. Petru pred deseto uro zjutraj, v Celju ob 2. uri popoldne, v Novemmestu ob 4. uri popoldne itd. ENi «miwJ " stoji na strogo narodnem stališči 5 UltltlUOU bode vtikala v strankarske boje bode kolikor mogoče izogibala osebnostim. se ne ter se „Ediixost64 stane na leto pošiljana po pošti 12 gld. (24 kron), pol leta 6 gld. (12 kron), 3 mesece 3 gld. (9 kron). "PaT’OT* t zahtev se pošilja list 7 dni -*■ • brezplačno na ogled! Naslov: Uprava „Edinosti“, Trst. VC. štvu (zadrugi) v Vipavi zato, r------„ nadzorstvom župnika-dekana v Vipavi. — Razpošilja se od 56 litrov naprej čisto belo vino od 42 do 50 kron za 100 litrov loko kolodvor Postojna. Rdeče hribovško namizno vino po 30 kron. — Vino je jako milega okusa, ker je napravljen po novem francoskem načinu. — Večje množine se zaračunijo nekoliko ceneje. — V zalogi so tudi finejša sortirana vina, kakor kraljevina po 5(1 K, pinela po 55 K, beli burgundec in laški rizling po 60 K ter stara buteljska vina, renski rizling in beli burgundec. Cena vžigalic: 1 orig. zaboj s 500 zavitki (normal) K. franko Ljubljana, 20/0 popusta. m 5=3 S* VŽIGALICE družbe &V Cirila in Metoda Zaloga pri Jv. Perdana vLjabljam. 1 orig. zaboj s 500 zav. (Flaming) K. franko Ljubljana, 2% popusta. T3 CB I-S P» E=3 a s=o 52- Prodà se lepa kmetija, ki obsega 36 oralov, 332 □ sežnjev svetà; med tem je čez 24 oralov gozda, z enonadstropno hišo, gospodarskim poslopjem, obokan hlev, vsa poslopja v dobrem stanu, polje dobro obdelano, na lepem kraju blizu deželne ceste, 3/4 ure od Vetrinja v občini Hodiše. Več pove Mat. Prosckar, posestnik v Kotmarivasi, pošta Kotmaravas na Koroškem. Fh. Mayfarth & (Jomp. Tovarna za kmetijske stroje, livarne in fužine na par, na Dunaj n, II/l, Tab or strasse 71. Ilustrovani ceniki zastonj. — Zastopniki in prekupci se sprejmejo. Dopisuje se tudi v slo-venslcem. jeziku. Bas ^»cxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: :xxxx5 Ozira vredno! Podpisana trgovka na Rudi namerava napraviti ■«'razprodajo'*« svoje velike zaloge mešanega blaga vseh vrst, in je zato prosila za dovoljenje obrtne oblasti, ker se hoče vsled starosti in bolehnosti trgovini čisto odtegniti. Že danes razprodaja raznovrstno blago po zelo znižanih cenah, ceneje kakor pri vsaki drugi razprodaji. Ruda, dné 28. decembra 1903. Mai-i j Ji MCanclllei*. Prodaja po izvirnih tovarniških cenah vsled predležečega tovarniškega cenika. Glavna zaloga za Griištanj : Rudolf Brundula, trgovina z mešanim blagom. JPrevalje : Rajmund Zimmerl. Vsaka res praktična gospodinja, ki dobroto steklenine (emajlnih posod) sodi ne le po čisti zunanjosti barve, marveč edino le po merodajni trajnosti, trpežnosti v uporabi in nizki ceni, kupuje danes izključno le sivo postekleneno (emajlirano) secesijsko emajl-posodo za kuhanje komanditne tvrdke P. Westen, Požun-Ligetfalu. Glavna zaloga Iv:iplo : Prodaja Zel. Adolf Pribel, trgovina z mešanim blagom. Črno : M. Punzengruber, trgovina z mešanim blagom. po | izvirnih tovarniških cenah vsled predležečega tovarniškega cenika. Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu Akcijski kapital K 1,000.000. Kupuje in prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. kolodvorska cesta št. 27. Zamenjava in eskomptuje izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone. Daje predujme za vrednostne papirje. — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in inkasso menic. — Borzna naročila. Podružnica v Spljetu. Denarne vloge sprejema v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dné vloge do dné vzdiga. Promet s čeki in nakaznicami. Lastnik in izdajatelj Uregor Einspieler, župnik v Podkloštru. — Odgovorni urednik Josip Stergar. — Tiskarna družbe sv. Mohorja v Celovcu.